M. RENDLA: Prehrana Slovencev od šestdesetih do izteka osemdesetih let 20. stoletja 412 RENDLA Marta, dr., asistent z doktoratom, Inštitut za novejšo zgodovino, SI-1000 Ljub- ljana, Kongresni trg 1, marta.rendla@inz.si Prehrana Slovencev od šestdesetih do izteka osemdesetih let 20. stoletja Zgodovinski časopis, Ljubljana 72/2018 (158), št. 3-4, str. 412–438, cit. 46 1.01 izvirni znanstveni članek: jezik Sn. (En., Sn., En.) Slovenska gospodinjstva so v obravnavanem obdobju približno do leta 1980 v razmerah zmanjševanja potrošnih izdatkov za hrano po- ve čevala potrošnjo ve čine skupin kmetijskih in prehranskih proizvodov po koli činah; z upa- danjem deleža manj zdravih živil se je hkrati struktura prehrane izboljševala. Na prelomu sedemdesetih v osemdeseta leta in v osem- desetih letih se je v okoliš činah poglabljajo če krize za čela pove čevati v strukturi življenjskih stroškov udeležba izdatkov za hrano; sama struktura hrane pa se je s preusmeritvijo na cenejša živila, predvsem bogata z ogljikovimi hidrati, za čela postopoma poslabševati. Klju čne besede: prehrana, izdatki za hrano, struktura potrošnje hrane, Slovenija, Jugoslavija RENDLA Marta, PhD, Assistant with a Docto- rate, Institute of Contemporary History, SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 1, marta.rendla@inz.si, Slovenes’ Diet from the 1960s to the End of the 1980s Zgodovinski časopis (Historical Review), Ljubljana 72/2018 (158), No. 3-4, pp. 412–438, 46 notes Language Sn. (En., Sn., En.) In the period at hand and in conditions mar- ked by the reduction of food expenditures up to 1980, Slovene households increased the consumption of most groups of agricultural produce and foodstuffs; the consumption of less healthy foods decreased and, concurrently, the structure of diet improved. With the deepening crisis at the turn of the decade and in the 1980s the food expenses started to grow in the struc- ture of the cost of living; the structure of food itself gradually started to deteriorate with the switch to cheaper foods, particularly those rich in carbohydrates. Key words: diet, food expenditures, structure of food consumption, Slovenia, Yugoslavia Marta Rendla Prehrana Slovencev od šestdesetih do izteka osemdesetih let 20. stoletja Uvod Na prehranske navade vplivajo socialne, ekonomske, etni čne in kul- turne danosti okolja, pa tudi izobraženost ljudi, dostopnost in cena hrane. Posamezne kategorije prebivalstva oziroma gospodinjstva oblikujejo svoje prehranske navade v odvisnosti od omenjenih dejavnikov. Prehrana kme čkega prebivalstva se tako razlikuje od prehrane mestnega prebivalstva. V času socialisti čnega samoupravnega gospodarstva so kme čka gospodinjstva, ki so bila odvisna zgolj od dela na lastnem gospodarstvu, za prehrano pretežno še vedno uporabljala bolj lastne pridelke, kupovala pa le tisto, kar jim je manjkalo; mešana gospodinjstva so hrano v ve čji meri kupovala, bodisi pri sosedih bodisi prek trgovske mreže; medtem ko so nekme čka gospodinjstva bila po ve čini odvisna od razmer na trgu. V elik vpliv na na čin prehrane ima- jo razli čni viri dohodkov kot tudi njihova struktura ter prav tako ponudba oziroma preskrbljenost trga. Prehrana prebivalstva, odvisna od koli čin in kakovosti živil, ki so na voljo potrošnikom, kot od ekonomskih možnosti, predvsem od kupne mo či prebivalstva, je eden od kazalnikov življenjske ravni. Pomemben kazalnik življenjske ravni in posredno tudi revš čine je tako delež izdatkov, ki ga gospodinjstva namenjajo za hrano. Zaradi razli čnih eko- nomskih zmožnosti gospodinjstev hrana ni bila dostopna vsem v enaki meri. Revna gospodinjstva so namre č ve čji del svojih dohodkov porabila samo za nakup hrane. Prav tako so fi ziološke potrebe človeškega organizma po energijski vrednosti hrane pogojene z zgradbo telesa, starostjo, spolom, telesno višino, težo, vrsto dela, fi zi čno in telesno aktivnostjo posameznika. Priporo čila o zdra- vi, uravnoteženi, priporo čeni prehrani na osnovi fi zioloških potreb organizma po energiji in posameznih hranilih glede na starost, spol in delo, ki ga človek opravlja; o živilih, ki vsebujejo hranila in o priporo čenem ritmu prehranjeva- nja z namenom prepre čevanja obolenj in stanj, ki jih lahko povzro či nezdravo prehranjevanje, so v obravnavanem obdobju oblikovale ustrezne institucije na osnovi vsakokratnih mednarodnih smernic oziroma Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (Food and Agriculture Organization of the United Nations – FAO). Leta 1954 je Zvezni zavod za statistiko na osnovi priporo čil omenjene organizacije izdelal normativne vrednosti energijsko in hranilno uravnotežene prehrane. Zaželeno je bilo, da od 50 do 60 % skupnih Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 3-4 | (158) | 412–438 413 M. RENDLA: Prehrana Slovencev od šestdesetih do izteka osemdesetih let 20. stoletja 414 potreb po energiji pokrijejo ogljikovi hidrati in da ena tretjina beljakovin odpade na beljakovine živalskega izvora. 1 Standarde in normative za vzgojno-izobraževalne ustanove je v 70. in 80. letih v Sloveniji pripravljal Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani kot referen čna strokovna ustanova za družbeno prehrano. Oblikovanje normativov za obroke hrane v vzgojno-izobraževalnih ustanovah je na osnovi jugoslovanskih standardov z letom 1982 na predlog samoupravnih interesnih skupnosti za vzgojo in izobraževanje prevzel Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo. 2 Izdatki slovenskih gospodinjstev za hrano in strukturna poraba le-te v letih 1963–1988 Struktura potrošenega dohodka gospodinjstev, ki obsega izdatke za osnovne življenjske potrebš čine, izdatke za odpla čila posojil, izdatke za stanovanje in ime- tje ter prihranke, za omenjeno razdobje kaže, da je do leta 1980 v strukturi vseh izdatkov upadal, čeprav ostajal najpomembnejši, delež izdatkov za življenjske potrebš čine. Znotraj njega pa so kot izraz ve čanja življenjske ravni upadali, a vendar zavzemali še vedno najve čji delež izdatki za osnovne dobrine in storitve: hrano, obleko in obutev. Delež izdatkov za hrano, odvisen od višine osebnega dohodka in gibanja cen prehranskih izdelkov, s svojo udeležbo v življenjskih stroških za opazovano obdobje izkazuje, da je najpomembnejša postavka in hkrati, kako pomemben kazalnik spre- memb na podro čju življenjske ravni je. Namre č z zmanjševanjem deleža izdatkov za hrano približno v isti meri naraš ča delež za druge dobrine. Spremembe lahko povzro čijo tudi druga čne navade v na činu prehrane, npr. da zaradi podražitev ali zmanjšane ponudbe gospodinjstva potrošnjo deloma preusmerijo. Izdatke za hrano so tako slovenska kot jugoslovanska gospodinjstva v opazo- vanem obdobju zmanjševala vse do izteka sedemdesetih let. S 40,1 %, kolikor je v strukturi vseh izdatkov znašal delež za prehrano slovenskih gospodinjstev v letu 1963, so slovenska gospodinjstva do leta 1978 zmanjšala na 27,6 % oziroma za 12,5 %; jugoslovanska gospodinjstva pa so v enakem razdobju zmanjšala tovrstne 1 Vadnal, Prehranitvena bilanca v l. 1950–1957, str. 36, 37 in isti: Prehranitvena bi- lanca SR Slovenije v letih 1958–1969, str. 18, 22. Sodobne smernice za zdravo, uravnoteženo prehrano priporo čajo naslednje energijske in hranilne vrednosti/deleže osnovnih makrohranil: Priporočen vnos skupnih maš čob za zdrave odrasle osebe je do 30 %, vnos beljakovin, ki jih zaužijemo iz mleka in mle čnih izdelkov, mesa, rib ter žit, krompirja in stro čnic, naj bi predstavl- jal od 10 do 15 % dnevnega energijskega vnosa glede na starostno skupino, toda ne ve č kot 20 % dnevnega energijskega vnosa; priporo čen vnos glavne hranilne snovi, ogljikovih hidratov, ki organizmu zagotavljajo energijo in jih zaužijemo predvsem z žiti, zelenjavo, krompirjem in sadjem, v dnevni prehrani pa je vsaj 50 % dnevnega energijskega vnosa. (ve č na: http://www. opkp.si/sl_SI/cms/pomoc/pomoc-pri-delu-z-opkp/referencne-vrednosti-za-vnos-hranil, pridob- ljeno 14. 4. 2017). 2 Gabrijel či č Blenkuš …[et al.], Standardi zdravega prehranjevanja, str. 10. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 3-4 | (158) 415 45,0% 40,0% 35,0% 30,0% 25,0% 20,0% 15,0% 10,0% 5,0% 0,0% izdatke za 10,5 %, in sicer od 45,7 % v letu 1963 na 35,2 % leta 1978. 3 V osem- desetih letih, ko se je zaradi upo časnitve in stagnacije fi zi čnega obsega nekaterih kmetijskih proizvodov na doma čem trgu zmanjšala ponudba in so zato porastle njihove cene, so gospodinjstva ob hkratnem zmanjševanju realnega osebnega dohodka zmanjševala potrošnjo (koli čino) kmetijskih in prehranskih proizvodov. 4 Ta preobrat je razviden tudi iz anket o porabi gospodinjstev iz izteka se- demdesetih in za četka osemdesetih let, za leti 1978 in 1983. Glede na leto 1978 ankete izkazujejo, da se je do leta 1983 delež izdatkov za hrano tako slovenskih kot jugoslovanskih gospodinjstev pove čal za 3,2 %; z deležem 30,8 % pri slovenskih in z deležem 38,4 % pri jugoslovanskih gospodinjstvih se je ta delež izdatkov v strukturi vseh izdatkov gibal na ravni izpred desetletja. 5 Udeležba izdatkov za nakup hrane je bila tako leta 1983 za 3,2 % ve čja kot leta 1978. To je pomenilo, da je življenjska raven z vidika prehrane oziroma življenjskih stroškov za hrano leta 1983 padla na raven iz leta 1973. Grafi kon 1: Delež izdatkov za hrano v strukturi potrošenega dohodka slovenskega gospodinjstva v primerjavi z jugoslovanskim gospodinjstvom v letih 1978–1983. Fig. 1: Share of food expenditures in Slovene households’ structure of disposable income com- pared to those of Yugoslav households in the years 1978–1983. V obdobju zmanjševanja življenjskih stroškov za hrano, 1963–1978, se je delež izdatkov za hrano slovenskih gospodinjstev do leta 1973 glede na leto 1963 za najve č, dobrih 12 %, zmanjšal pri kme čkih gospodinjstvih (delež izdatkov za hrano je pri njih s 54,3 %, kolikor je znašal leta 1963, do leta 1973 upadel na 42 %) in za dobrih 10 % pri mešanih gospodinjstvih (delež izdatkov za hrano je pri 3 Anketa o li čnoj potrošnji stanovništva 1963, Statisti čki bilten 349, str. 7–10; 107–110; Anketa o prihodima, rashodima i potrošnji doma ćinstva 1978. Raspoloživa …, Statisti čki bilten 1301, str. 25, 34, 43, 52. 4 Sistem i politika cena, str. 404. 5 Anketa o prihodima, rashodima i potrošnji doma ćinstva 1978. Raspoloživa …, Statisti čki bilten 1301, str. 25, 34, 43, 52; Anketa o potrošnji doma ćinstva 1983. Raspoloživa …, Statisti čki bilten 1549, str. 43, 45, 47; 51, 53, 55, 57; Statisti čni letopis SR Slovenije 1975, str. 352–359. Sistem i politika cena, str. 404. 1978 1983 delež izdatkov v strukturi potrošenega dohodka slo. gospodinjstva delež izdatkov v strukturi potrošenega dohodka jug. gospodinjstva M. RENDLA: Prehrana Slovencev od šestdesetih do izteka osemdesetih let 20. stoletja 416 slednjih s 44 %, kolikor je znašal leta 1963, do leta 1973 upadel na 33,7 %); nek- me čka gospodinjstva, katerih izdatki za hrano so v strukturi vseh izdatkov med razli čnimi tipi gospodinjstev v opazovanem obdobju predstavljali najmanjši delež (leta 1963 35,2 %, leta 1973 pa 29,3 %) pa so v enakem obdobju ta delež znižala za slabih 6 %. V primerjavi s kme čkimi gospodinjstvi je bil delež izdatkov za hrano pri nekme čkih gospodinjstvih leta 1963 za okoli 19 % nižji; leta 1973 se je ta razlika za nekoliko zmanjšala, a je še zmeraj bila velika: delež izdatkov za hrano pri kme čkih gospodinjstvih je bil leta 1973 za 12,7 % ve čji kot pri nekme čkih gospodinjstvih. 6 Kar pomeni, da so bila kme čka gospodinjstva takrat še vedno precej revna, saj so za hrano porabila skoraj polovico vseh izdanih sredstev. V letih 1973–1978 so delež izdatkov za hrano nadaljnje, za ve č kot 4 %, znižala nekme čka gospodinjstva, in sicer z 29,3 % leta 1973 na 25,1 % leta 1978, mešana za 2 %, in sicer s 33,7 % leta 1973 na 31,7 % leta 1978, medtem ko je udeležba tovrstnih izdatkov pri kme čkih gospodinjstvih s 43,2 % bila leta 1978 za 1,2 % ve čja kot pred petimi leti. 7 Nekme čka gospodinjstva so tako v tem razdobju v primerjavi z mešanimi in kme čkimi gospodinjstvi še izboljšala svoj položaj. Na prelomu sedemdesetih v osemdeseta leta pa so glede na delež življenjskih stroškov za hrano bistveno izboljšala svoj položaj kme čka gospodinjstva. Izdatki za hrano kme čkih gospodinjstev so s 34,2 % v letu 1983 izkazovali, da so kme čka gospodinjstva delež izdatkov za hrano glede na leto 1978 znižala za 9 %. Po deležu izdatkov za hrano so se zelo približala mešanim gospodinjstvom (izdatki za hrano so pri njih leta 1983 znašali 33,3 %), kar je pomenilo, da so v primerjavi z letom 1978 tovrstni izdatki pri mešanih gospodinjstvih v letu 1983 porastli za 1,6 %. Kme čka gospodinjstva so zmanjšala tudi razliko tovrstnih izdatkov v odnosu do nekme čkih gospodinjstev. Nasprotno pa je delež izdatkov za hrano pri nekme čkih gospodinjstvih z 29,9 % v letu 1983 po 20-letnem upadanju porastel glede na leto 1978 za skoraj 5 %. Je bil pa tolikšen delež izdatkov za hrano pri njih med razli č- nimi tipi gospodinjstev še vedno najnižji. 8 V letu 1983 so gospodinjstva v povpre čju glede na leto 1978 pove čala delež izdatkov za hrano za 3,2 %. Kar pomeni, da so se življenjski pogoji v prvi polovici osemdesetih let 20. stoletja z vidika življenjskih stroškov za hrano slabšali, saj so mešana in nekme čka gospodinjstva, ki so bila prevladujo ča, pove čala delež izdatkov za hrano. V letu 1988, ko se je sicer delež za življenjske stroške gospodinjstev v strukturi vseh izdatkov glede na leto 1983 pove čal za 4 %, pa so gospodinjstva v povpre čju znižala izdatke za hrano za 3,4 %. 6 Anketa o li čnoj potrošnji stanovništva 1963, Statisti čki bilten 349, str. 7–10; 107–110; Statisti čni letopis SR Slovenije 1975, str. 352–359. 7 Anketa o prihodima, rashodima i potrošnji doma ćinstva 1978. Raspoloživa …, Statisti čki bilten 1301, str. 25, 34, 43, 52; Statisti čni letopis SR Slovenije 1975, str. 352–359. 8 Anketa o prihodima, rashodima i potrošnji doma ćinstva 1978. Raspoloživa …, str. 25, 34, 43, 52¸ Anketa o potrošnji doma ćinstva 1983. Raspoloživa …, Statisti čki bilten 1549, str. 43, 45, 47; 51, 53, 55, 57. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 3-4 | (158) 417 Potrošnja kmetijskih in prehranskih proizvodov slovenskih gospodinjstev v letih 1963–1988 Med leti 1963 in 1978, ko je delež izdatkov za hrano v strukturi življenjskih stroškov pri slovenskih gospodinjstvih ve činoma upadal, se je potrošnja ve čine skupin kmetijskih in prehranskih proizvodov po koli činah pove čevala; z upadan- jem manj zdravih prehranskih proizvodov v strukturi prehrane se je izboljševala tudi njena kakovost. O načelih sodobne prehrane so v obravnavanem obdobju prebivalstvo izobra- ževali strokovnjaki prek strokovnih institucij, publikacij, časopisja, pa tudi sodob- nejših medijev. Za reševanje vprašanj organiziranja celotnega gospodinjstva, od prehrane, obla čil in obutve, urejanja gospodinjstva in stanovanja, do varstva, vzgoje in prehrane otrok, ki v okviru nove družbene ureditve naj ne bi bilo ve č le domena žensk, temve č celotne družbe, je bil v Ljubljani leta 1954 ustanovljen Centralni zavod za napredek gospodinjstva. Ljubljanskemu zavodu je sledilo ustanavljanje društev za napredek gospodinjstva tudi po drugih slovenskih mestih in krajih. St- rokovno društvo za gospodinjsko izobraževanje in Splošna množi čna društva za pospeševanje gospodinjstva so tako ob sodelovanju z raziskovalnimi ustanovami (inštituti) in podjetji, ki so reševali vprašanja, povezana z gospodinjskim podro č- jem, prirejala razne oblike gospodinjskega izobraževanja: kmetijsko-gospodinjske šole in te čaje, seminarje, pou čne izlete, šole za šivanje in ro čna dela. Posamezna podro čja gospodinjstva so osvetljevali tudi z izdajanjem poljudnoznanstvenih knjig in strokovnega časopisja (mese čnik Sodobno gospodinjstvo, specialne brošure: Mala potrošnikova knjižica, ABC pletenja, ABC šivanja). Strokovni krogi so si prizadevali ljudi izobraziti, kako žensko v moderni družbi z uporabo tehnoloških pridobitev sodobnega časa razbremeniti doma čega gospodinjskega dela. Hkrati Grafi kon 2: Delež izdatkov za hrano v strukturi potrošenega dohodka glede na socialnoekonomske kategorije slovenskih gospodinjstev v letih 1963–1988. Fig. 2: Share of food expenditures in Slovene households’ structure of disposable income in terms of social and economic categories in the years 1963–1988. 60 40 20 0 1963 1968 1973 1978 1983 1988 delež izdatkov za hrano v strukturi potrošenega dohodka povpre čnega slo. gospodinjstva delež izdatkov za hrano v strukturi potrošenega dohodka nekme čkega gospodinjstva delež izdatkov za hrano v strukturi potrošenega dohodka mešanega gospodinjstva delež izdatkov za hrano v strukturi potrošenega dohodka kme čkega gospodinjstva M. RENDLA: Prehrana Slovencev od šestdesetih do izteka osemdesetih let 20. stoletja 418 so strokovnjaki, pisci Sodobnega gospodinjstva, naslonjeni na izsledke znanosti, od samega za četka izdajanja le-tega tudi opozarjali na pomen sodobne prehrane. Takratne sodobne smernice so v dnevnih obrokih hrane narekovale hranilne snovi v koli činah, odgovarjajo če fi ziološkim potrebam organizma. Poudarjalo se je, da je naloga gospodinj in tistih, ki pripravljajo hrano, torej šolskih kuhinj in obratov družbene prehrane, da z razpoložljivimi sredstvi, torej v danih pogojih, sestavijo poceni, a okusno in pravilno prehrano – tako, ki bo zajam čila najboljše zdravje – nadalje, da se morajo bojevati proti slabim navadam v prehrani in da z živili ravnajo tako, da hrana ne bo opore čna. 9 V strokovnih priporo čilih je za zdravo prehrano veljala tista, ki je vsebovala pravilno, uravnoteženo razmerje živil. Zdravo življenje, zdrava in dietna prehrana so bili tudi glavni poudarki izo- braževanja in osveš čanja ljudi, ki jim je Centralni zavod za napredek gospodinjstva sledil v svojem raziskovalnem, svetovalnem in strokovnem delovanju vse do izteka osemdesetih let. Na pomanjkljivosti prehrane Slovencev, ki so vztrajale z obdobji izboljšav, ves obravnavani čas, so strokovnjaki opozarjali vse od petdesetih let. Sodobno prehrano Slovencev je dr. Damjana Bebler sredi petdesetih let takole ocenila: »V dnevnih ob- rokih potrošimo namre č povpre čno preve č kruha, testenin, mo čnatih jedi (cmokov, rezancev itd.) in preve č masti. Na drugi strani pa popijemo mnogo premalo mleka, tudi kadar ga je dovolj, in pojemo premalo sadja in zelenjave, predvsem surove.« / « Če bomo torej v naših obrokih nekoliko zmanjšali koli čine onih jedi, ki nam jih dajejo mlevski izdelki, uporabljali manj maš čob, namesto tega pa pove čali obroke mleka, sadja in zelenjave, se bomo že mnogo bolj približali na čelom sodobne prehrane. Poleg tega bi morali pove čati nekoliko tudi koli čine mesa.« 10 Tako se je v prehrani vse od takrat skladno z dognanji znanosti poudarjala potrebna koli čina hranilnih snovi za organizem, torej beljakovin, maš čob, ogljikovih hidratov, vitaminov, mineralov in rudninskih snovi. Pri beljakovinah je veljalo, da so za človeško telo ve č vredne živalske beljakovine kot rastlinske. Visoko na lestvici so bili jajca, mleko, skuta in sir, kot že sami po sebi visokovredni nosilci beljakovin, in živila, zelo pripravna za dopolnitev rastlinskih beljakovin, kruha, krompirja stro čnic itd. V sestavi beljakovin se je priporo čala ena tretjina beljakovin živalskega izvora. Do konca sedemdesetih let so se z vidika biokemi čne sestave hrane z zmanjše- vanjem porabe žit, moke in pekovskih izdelkov na člana slovenskega gospodinjstva zmanjševali v strukturi hrane ogljikovi hidrati. Čeprav je še vedno velik delež potreb- nih kalorij glede na hranilno vrednost sestave hrane odpadel na ogljikove hidrate (ti naj bi po takratnih standardih pokrili 50 % do 60 % potreb po kalorijah), je do leta 1978 poraba žit, moke in pekovskih izdelkov na člana slovenskega gospodinjstva glede na leto 1963 upadla za 14,4 %. S tem se je izboljšala kakovost prehrane. O priporočilih zdrave prehrane, kako ta mo čno vpliva na zdravje in o tem, da je zdrava prehrana uravnotežen sistem kemi čnih sestavin, je za obravnavano obdobje v kuharskih receptih in prehranskih nasvetih pisala tudi revija Naša žena. 9 Bebler, O pomenu prehrane, str. 16. 10 Bebler, O sodobni prehrani, str. 63. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 3-4 | (158) 419 Naša žena, ki je o sebi, kot meni dr. Blanka Tivadar, imela mesijansko predstavo, je izhaja iz tedanjih spoznanj o prehrani. V odila jo je tudi velika ideja o tem, kako usposobiti žensko za pravilno kuhanje, ki bo vodilo v zdravje naroda in izgraditev novega politi čnega sistema. Imaginarij prehrane se je spreminjal od raznovrstne in koli činsko zadostne prehrane prek velikega poudarka na beljakovinah in vitaminih do škodljivosti sladkorja in maš čob, glorifi ciranja sadja in zelenjave ter ena čenja ekološko pridelane in zdrave prehrane. 11 V osemdesetih letih, v okoliš činah poglabljajo če se vsesplošne krize, se je za čela pove čevati v strukturi življenjskih stroškov udeležba izdatkov za hrano, medtem ko se je struktura hrane postopoma poslabševala. V pogojih vse težjega preživetja, ko je gospodinjstvom zmanjkovalo fi nan čnih sredstev za hrano in osnovne življenjske potrebš čine, se je Naša žena v kuharskih in prehranskih nasvetih usmerjala v eko- loško pridelano hrano. Omenjala je naravno, slovensko, doma čo, kme čko in tradi- cionalno hrano. Oglase za recepte so polnile podobe ostarelih kme čkih gospodinj v predpasnikih, ki so razkrivale recepte za peko doma čega kruha, tradicionalnih poro čnih poga č, pe čenih v krušni pe či. Naša žena se je zavzemala za biodinami čno kmetijstvo in tudi prikrito tržila izdelke tovrstne pridelave. Predstavljala je fi lo- zofske ideje makrobiotike in njena pravila prehranjevanja. Ponujala je informacije za gojenje rastlin v prepletu s pozivi k samouresni čevanju in osebni rasti. Lasten biovrt naj bi omogo čal sprostitev po napornem dnevu in človeku omogo čal u čenje od narave. V povezavi z dognanji uradne medicine o »civilizacijskih boleznih« je poudarjala tudi koristnost uživanja svežega sadja in zelenjave. 12 Da je v osemdesetih letih prihajalo na jedilnike vse ve č tradicionalne, kme čke, doma če hrane, potrjujejo tudi ankete o koli činski porabi hrane. V porabi prehranskih proizvodov je namre č znova za čela naraš čati poraba prehranskih proizvodov, bogatih z ogljikovimi hidrati. Od malenkostnega porasta v letu 1983, ko so nadpovpre čno porabo proizvodov iz moke z 230 kg letne porabe na člana gospodinjstva (od povpre čja je bila ve čja za 78 %) beležila kme čka gospodinjstva, je poraba tovrstnih proizvodov glede na leto 1978 v letu 1988 porastla, za skoraj 45 %, tudi v povpre čju. Najve čjo porabo tovrstnih proizvodov, ki je bila s 170 kg letne porabe blizu slovenskega povpre čja (172,7 kg), so tega leta med razli čnimi tipi gospodinjstev imela prevladujo ča nekme čka gospodinjstva. 13 Tako velik porast izdelkov iz žit, moke oziroma pekovskih izdelkov je odražal zniževanje življenjske ravni z vidika prehrane kot najosnovnejšega elementa preživetja. Izboljševanje življenjske ravni z vidika prehrane se je na osnovi anket o koli- činski porabi hrane odražalo do leta 1978 v pove čani porabi svežega in predelanega mesa, rib, svežega in predelanega sadja. Letna poraba svežega in predelanega 11 Povzeto po: Tivadar, Naša žena, str. 7–23. 12 Povzeto po: Tivadar, Naša žena, str. 7–23. 13 Anketa o prihodima, rashodima i potrošnji doma ćinstva 1978. Prose čnje godišnje utrošene koli čine …, Statisti čki bilten 1303, str. 14, 24, 34, 44; Anketa o potrošnji doma ćinstva u 1983. Prosečne godišnje utrošene koli čine …., Statisti čki bilten 1550, str. 74, 75, 89, 90, 104, 105; Anketa o potrošnji doma ćinstva u 1988. Prose čne godišnje utrošene koli čine …, Statisti čki bilten 1853, str. 38–43. M. RENDLA: Prehrana Slovencev od šestdesetih do izteka osemdesetih let 20. stoletja 420 mesa na člana slovenskega gospodinjstva se je s 67,6 kg do leta 1978 glede na leto 1963 pove čala za 121 %; poraba rib, ki je bila sicer z 2,8 kg letne porabe po članu gospodinjstva leta 1978 še vedno nizka, se je glede na leto 1963 pove čala za 211 %; poraba svežega in predelanega sadja pa se je v enakem razdobju v letu 1978 s 70,2 kg letne porabe na prebivalca Slovenije pove čala za 57 %. 14 Višanje življenjske ravni se je vse od konca petdesetih let odražalo tudi v kuharskih nasvetih in receptih Naše žene. Ti so vsebovali ve č jedi iz mesa in tudi boljših kosov, kot so zrezki, zarebrnice, pe čenka. V receptih so bila bolj pogosto zastopana naslednja živila: jajca, maslo, mleko, smetana. Jedilniki so z vklju čitvijo riža in južnega sadja – navajajo se banane, limone, pomaran če – postajali pestrejši. Kot novost so bile v jedilnike uvrš čene ribe; kuhinjske dišavnice: majaron, rožmarin, timijan, lovor pa so postajale nekaj vsakdanjega in so izgubljale pomen sestavin za prazni čne jedi, kot je to veljalo za čas kmalu po vojni. Recepti in nasveti so priporo čali pripravo jedi na olju in manj pripravo jedi na svinjski masti. Za glavne jedi je revija tudi že priporo čala razne sestavljene solate; za njihovo za činjanje pa uporabo solatnega preliva iz jogurta, majoneze, limoninega soka, hrena. Predvsem zaradi domnevnih koristi za zdravje pa tudi prakti čnosti, so bili pogosto zastopani recepti za razne slane jedi z jajci. Zaradi enostavne in poceni priprave ter visoke hranilne vrednosti so bili tudi pogosti recepti za enolon čnice. 15 Uravnoteženost beljakovin, vitaminov in mineralov se je v prehranskih smer- nicah in zdravi prehrani za čela poudarjati ob koncu petdesetih let. Zato je revija Naša žena spodbujala tudi k uživanju jajc, mesa, sadja in zelenjave. Na preveliko energijsko vrednost hrane takrat še ni opozarjala, je pa predlagala, kako nadomestiti premajhno vrednost vitaminov v plo čevinkah. 14 Anketa o li čnoj potrošnji stanovništva 1963, Statisti čki bilten 349, str. 65–68; Anketa o prihodima, rashodima i potrošnji doma ćinstva 1978. Prose čnje godišnje utrošene koli čine …, Statisti čki bilten 1303, str. 14, 24, 34, 44. 15 Povzeto po: Tivadar, Naša žena, str. 7–23. Grafi kon 3: Poraba žit, moke in žitnih izdelkov na člana slovenskega gospodinjstva glede na socialnoekonomske kategorije gospodinjstev v letih 1963–1988. Fig. 3: Consumption of cereals, fl our , and baked goods per a member of a Slovene household in terms of social and economic categories of households in the years 1963–1988. 300 200 100 0 1963 1968 1973 1978 1983 1988 žito, moka in žitni izdelki (kg) na člana povpre čnega gospodinjstva žito, moka in žitni izdelki(kg) na člana nekme čkega gospodinjstva žito, moka in žitni izdelki (kg) na člana mešanega gospodinjstva žito, moka in žitni izdelki (kg) na člana kme čkega gospodinjstva Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 3-4 | (158) 421 Kako je bilo s porabo sveže in predelane zelenjave, vklju čno s krompirjem, po gospodinjstvih, pa razkrivajo ankete o strukturi hrane po koli činah. V obdobju 1963–1988 je poraba sveže in predelane zelenjave, vklju čno s krompirjem, pri slovenskih gospodinjstvih z nihanji upadala. V primerjavi z letom 1963, ko je letna poraba sveže in predelane zelenjave, vklju čno s krompirjem, na člana slovenskega gospodinjstva znašala 162,3 kg, pri čemer je 63,6 % vse zelenjave predstavljal krompir, se je ta v letu 1988 znižala na 110 kg (od tega je 54 kg ali 49 % vse zelen- jave predstavljal krompir), kar pomeni, da je poraba sveže in predelane zelenjave upadla za 52,3 kg oziroma za 32,2 %. Udeležba krompirja v zelenjavi pa je bila leta 1988 glede na leto 1963 nižja za 14,6 %, torej se poraba krompirja ni znižala za toliko, kot se je znižala poraba vse zelenjave. 16 V biokemi čni strukturi hrane je bila konec osemdesetih let ob porastu žitnih proizvodov, in ne tako velikem upadu krompirja, v katerem prav tako prevladujejo ogljikovi hidrati, udeležba ogljikovih hidratov precejšnja. Porast deleža ogljikovih hidratov je opozarjal na zniževanje življenjske ravni z vidika prehrane, saj porast le-teh pomeni, da so se gospodinj- stva preusmerjala v nakupe cenejših, manj kakovostnih živil, z veliko vsebnostjo ogljikovih hidratov. Grafi kon 4: Poraba sveže in predelane zelenjave na člana slovenskega gospodinjstva glede na socialnoekonomske kategorije gospodinjstev v letih 1963–1988. Fig. 4: Consumption of fresh and processed vegetables per a member of a Slovene household in terms of social and economic categories of households in the years 1963–1988. Letna poraba mle čnih izdelkov in mleka, kateremu je Naša žena vse od konca petdesetih let pripisovala skoraj čudežne u činke – mleko naj bi telesno in duševno iz črpanim povrnilo mo č in voljo do dela, zdravilo naj bi slabokrvnost, odpravljalo motnje v delovanju jeter, ohranjalo pri zdravju kosti, zobe, nohte itd. – je na člana slovenskega gospodinjstva med leti 1963 in 1988 z nihanji stagnirala. Mleka in mle čnih izdelkov je leta 1963, 1973 in 1983 prebivalec Slovenije v povpre čju 16 Anketa o li čnoj potrošnji stanovništva 1963, Statisti čki bilten 349, str. 65–68, Anketa o potrošnji doma ćinstva u 1988. Prose čne godišnje utrošene koli čine …, Statisti čki bilten 1853, str. 38–43. 300 250 200 150 100 50 0 1963 1968 1973 1978 1983 1988 sveža in predelana zelenjava (kg) na člana povpre čnega gospodinjstva. sveža in predelana zelenjava (kg) na člana nekme čkega gospodinjstva sveža in predelana zelenjava (kg) na člana mešanega gospodinjstva sveža in predelana zelenjava (kg) na člana kme čkega gospodinjstva M. RENDLA: Prehrana Slovencev od šestdesetih do izteka osemdesetih let 20. stoletja 422 1963 1968 1973 1978 1983 1988 porabil okoli 142 litrov; najve čje odstopanje od te ravni po članu gospodinjstva, ko je bila poraba nižja za 8,2 litra oziroma za 5,8 %, je bila zabeležena leta 1978; nekoliko nižja poraba, za okoli 4 %, je bila zabeležena tudi leta 1968 in 1988. 17 Grafi kon 5: Poraba mleka in mle čnih izdelkov na člana slovenskega gospodinjstva glede na socialnoekonomske kategorije gospodinjstev v letih 1963–1988. Fig. 5: Consumption of milk and dairy products per a member of a Slovene household in terms of social and economic categories of households in the years 1963–1988. Kam se je Slovenija s tolikšno porabo mesa in mleka uvrš čala mednarodno, pa je razvidno iz podatkov, znanih za šestdeseta leta, ki jih na tem mestu podajam. Poraba mesa in mleka je bila v šestdesetih letih, kot jo izkazujejo ankete o porabi gospodinjstev, gledano primerjalno, v Sloveniji med najnižjimi v Evropi. Poraba mesa na prebivalca se je takrat gibala v Sloveniji med 30 in 43 kg; poraba mleka pa med 137 l in 142 l. Porabljene koli čine mesa na prebivalca v Evropi pa so medtem znašale nad 60 kg; v Avstriji, Belgiji, Vzhodni Nem čiji, Švici, na Češkem, Danskem celo nad 70 kg; v Franciji, Zahodni Nem čiji, Angliji pa 80 kg. Najve čjo porabo mesa na prebivalca so takrat imeli v Kanadi (91 kg), ZDA (109 kg), Avstraliji (106 kg) in na Novi Zelandiji (110 kg). Najvišjo porabo mleka na prebivalca so takrat v Evropi imele Danska (263 l), Finska (318 l), Francija (219 l), Irska (270 l), Nizozemska (245 l), Norveška (260 l), Švedska (258 l), Švica (226 l) in Anglija (233 l). Nizko porabo mleka so imele Avstrija (198 l), Italija (141 l), Jugoslavija (122 l); najnižja poraba mleka pa je bila na Portugalskem (41 l). 18 Z naraš čajo čim deležem izdatkov za hrano so gospodinjstva v osemdesetih letih za čela zmanjševati porabo nekaterih prehranskih proizvodov. Zategovanje pasu, ki je bilo posledica gospodarske, politi čne in družbene krize in se je ob 17 Anketa o li čnoj potrošnji stanovništva 1963, Statisti čki bilten 349, str. 65–68; Anketa o li čnoj potrošnji stanovništva u 1968. Koli čine …, Statisti čki bilten, broj 660, str. 12, 22, 32, 42; Anketa o prihodima, rashodima i potrošnji doma ćinstva 1973. Koli čine …, Statisti čki bilten broj 938, str. 12, 22, 32, 42; Anketa o prihodima, rashodima i potrošnji doma ćinstva 1978. Prose čnje godišnje utrošene koli čine …, Statisti čki bilten 1303, str. 74, 84, 94, 104; Anketa o potrošnji doma ćinstva u 1983. Prose čne godišnje utrošene koli čine …, Statisti čki bilten 1550, str. 74, 75, 89, 90, 104, 105, 119, 120; Anketa o potrošnji doma ćinstva 1988. Prose čne godišnje utrošene koli čine …, Statisti čki bilten broj 1853, str. 38–43. 18 Vadnal, Prehranitvena bilanca SR Slovenije, str. 3–48, str. 14. 300 200 100 0 mleko in mle čni izdelki (l) na člana povpre čnega gospodinjstva mleko in mle čni izdelki (l) na člana nekme čkega gospodinjstva mleko in mle čni izdelki (l) na člana mešanega gospodinjstva mleko in mle čni izdelki (l) na člana kme čkega gospodinjstva Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 3-4 | (158) 423 iztekanju sedemdesetih let za čelo manifestirati v pomanjkanju najbolj vsakdanjih potrebš čin, od živil olja, sladkorja, južnega sadja, kave itd., se je odrazilo tudi v receptih in kuharskih nasvetih Naše žene. V takšnih okoliš činah je Naša žena, kot že omenjeno, popularizirala preprosto ljudsko prehrano in »babi čino kuhinjo«. Njen namen pri tem je bil gospodinjam svetovati, kako v vse slabših pogojih var čevati s hrano. Priporočala je, da naj se je le toliko, kolikor je potrebno; kupi le toliko hrane, kot se jo zares rabi; nadaljnje je svetovala, kako nadomestiti draga živila in rde če meso, ki ga je na trgu primanjkovalo. Za pripravo golaža je npr. svetovala uporabo mesne konzerve; star kruh pa za pripravo drobtin, kruhovih cmokov in peciva. Kuharski nasveti so na eni strani odkrito odsevali draginjo in nezadostno ponudbo, po drugi strani pa popularizirali posledi čno preprosto ljudsko hrano. V tem obdobju je bilo veliko tradicionalnih receptov iz drugih jugoslovanskih kuhinj, ki so vsebovali poceni sestavine, receptov za zelenjavne enolon čnice iz sezonske zelenjave ter doma čih slovenskih jedi iz poceni zelenjave, krompirja in malo mesa. Receptov za sladice je bilo vse manj, kar je kazalo, da je vsakdanje življenje vse manj sladko. Poleg zatekanja k tradicionalni hrani so kuharski nasveti in recepti vsebovali številne novosti, ki so bile prisotne tudi v prejšnjih obdobjih. Pogosti so bili recepti in nasveti za pripravo rib, zelenjave in belega mesa. Med recepti za sladice pa so bili pogosti recepti za sadne kupe z uporabo stepene smetane. Kot novost se je v nasvetih priporo čala uporaba sadja za pripravo glavnih jedi, npr. svinjske pe čenke z grozdjem; sadje se je priporo čalo tudi z za čimbami. Za novost je še vedno veljala uporaba olivnega olja in eksoti čnih za čimb. 19 Pritisk po zmanjšanju osebne porabe se je poznal tudi na krožnikih. Povpre č- ni stroški za hrano npr. štiri članskih delavskih družin so leta 1982 predstavljali s 34 % najve čji delež v življenjskih stroških. Zato je bilo na krožnikih manj mesa, mle čnih izdelkov in sadja, ve č pa žit in krompirja. 20 Leta 1983 je bila tako poraba svežega in predelanega mesa s 54 kg po članu slovenskega gospodinjstva glede na leto 1978 manjša za 13,3 kg ali za skoraj 20 %; razlika v porabi le-tega pa se je v letu 1988 z 59 kg letne porabe glede na leto 1978 nekoliko, zaostajala je za 12,7 %, zmanjšala. Od povpre čne ravni so pri porabi mesa in mesnih izdelkov z letom 1978 za čela odstopati kme čka gospodinjstva. Leta 1978 je član kme čkega gospodinjstva z dobrimi 80 kg letne porabe pojedel 13,2 kg ali 19,5 % ve č mesa in mesnih izdelkov kot Slovenec, leta 1983 z 99 kg letne porabe mesa in mesnih izdelkov za skoraj 45 kg ali 82 % ve č, leta 1988 pa je s skoraj 102 kg letne porabe mesa pojedel 42,8 kg ali 72,5 % ve č tovrstnih živil kot povpre čni Slovenec. 21 Poraba jajc na člana gospodinjstva je naraš čala do leta 1973. Takrat je pre- bivalec Slovenije na leto pojedel 187 jajc. Glede na leto 1963 je to pomenilo 70 jajc ve č ali slabih 60 % ve č. Po letu 1973 pa je poraba jajc do leta 1988 z nihanji upadala. Leta 1988 je Slovenec pojedel 24,3 jajca manj ali za 13 % kot leta 1973. 19 Povzeto po: Tivadar, Naša žena, str. 7–23. 20 Klep, Strašna statistika, str. 7. 21 Anketa o prihodima, rashodima i potrošnji doma ćinstva 1978. Prose čnje godišnje utrošene koli čine …, str. 74, 84, 94, 104; Anketa o potrošnji doma ćinstva u 1983. Prose čne godišnje utrošene koli čine …, Statisti čki bilten 1550, str. 74, 75, 89, 90, 104, 105, 119, 120. M. RENDLA: Prehrana Slovencev od šestdesetih do izteka osemdesetih let 20. stoletja 424 Glede na leto 1963 pa je bila leta 1988 letna poraba jajc na člana slovenskega gospodinjstva (162,7 jajca) še vedno ve čja za 39 %. 22 Grafi kon 7: Poraba jajc na člana slovenskega gospodinjstva glede na socialnoekonomske ka- tegorije gospodinjstev v letih 1963–1988. Fig. 7: Consumption of eggs per a member of a Slovene household in terms of social and eco- nomic categories of households in the years 1963–1988. 22 Anketa o li čnoj potrošnji stanovništva 1963, Statisti čki bilten 349, str. 65–68; Anketa o li čnoj potrošnji stanovništva u 1968. Koli čine …, Statisti čki bilten, broj 660, str. 12, 22, 32, 42; Anketa o prihodima, rashodima i potrošnji doma ćinstva 1973. Koli čine …, Statisti čki bilten broj 938, str. 12, 22, 32, 42; Anketa o prihodima, rashodima i potrošnji doma ćinstva 1978. Prose čnje godišnje utrošene koli čine …, Statisti čki bilten 1303, str. 74, 84, 94, 104; Anketa o potrošnji doma ćinstva u 1983. Prose čne godišnje utrošene koli čine …, Statisti čki bilten 1550, str. 74, 75, 89, 90, 104, 105, 119, 120; Anketa o potrošnji doma ćinstva 1988. Prose čne godišnje utrošene koli čine …, Statisti čki bilten broj 1853, str. 38–43. Grafi kon 6: Poraba svežega in predelanega mesa na člana slovenskega gospodinjstva glede na socialnoekonomske kategorije gospodinjstev v letih 1963–1988. Fig. 6: Consumption of fresh and processed meat per a member of a Slovene household in terms of social and economic categories of households in the years 1963–1988. 150 100 50 0 300 250 200 150 100 50 0 1963 1968 1973 1978 1983 1988 1963 1968 1973 1978 1983 1988 sveže in predelano meso (kg) na člana povpre čnega gospodinjstva sveže in predelano meso (kg) na člana nekme čkega gospodinjstva sveže in predelano meso (kg) na člana mešanega gospodinjstva sveže in predelano meso (kg) na člana kme čkega gospodinjstva jajca (kos) na člana povpre čnega gospodinjstva jajca (kos) na člana nekme čkega gospodinjstva jajca (kos) na člana mešanega gospodinjstva jajca (kos) na člana kme čkega gospodinjstva Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 3-4 | (158) 425 V osemdesetih letih 20. stoletja sta, kot re čeno, stopnja kmetijske proizvodnje ter stagnacija potrošnje vplivali na vzpostavljanje globalnega ravnotežja ponudbe in povpraševanja po kmetijskih proizvodih, vendar na nižji ravni potrošnje prehran- skih proizvodov, kot je bila do leta 1980. Porabo posameznih skupin kmetijskih in prehranskih proizvodov so gospodinjstva, merjeno v koli činah, tako v letu 1988 glede na leto 1983 zmanjšala: sveže in predelane zelenjave, vklju čujo č krompir, za 28 %, svežega in predelanega sadja za 18,7 %, mleka in mle čnih izdelkov za 4,7 %. 23 Glede na višino izdanih sredstev za potrošno košarico in strukturo osebne potrošnje so se pogoji življenja v osemdesetih letih poslabševali. Ob naraš čajo čih izdatkih za osnovne življenjske potrebš čine se je potrošnja kr čila; njena struktura pa se je po kakovosti zniževala. Ker je hrana postajala vse dražja, so ljudje naku- pe usmerjali v manj kakovostna živila. Ob koncu osemdesetih let je v strukturi prehrane porastla poraba kruha in mlevskih izdelkov na prebivalca. Delež prevla- dujo če skupine živil je v biokemi čni sestavi hrane pove čeval že sicer velik delež ogljikovih hidratov. Živila z veliko vsebnostjo ogljikovih hidratov so bila zve čine poceni, zato je naraš čajo ča potrošnja teh živil kazala na zniževanje življenjske ravni prebivalstva. Porabo tovrstnih živil so najbolj pove čala nekme čka gospodinjstva, katerih delež je bil leta 1988 najve čji, 74,3 %. Ob naraš čajo čih življenjskih stroških so ljudje imeli vse manj možnosti za var čevanje. Tudi zadolževanje in zadolženost gospodinjstev sta se zaradi infl acije in neugodnih kreditnih pogojev zmanjševala. Boljši, slabši, enaki – prehrana prebivalstva Slovenije v primerjavi s prebivalstvom Jugoslavije v letih 1978–1983 Ker je po letu 1978 prišlo na podro čju življenjske ravni z vidika prehrane do sprememb – pri gospodinjstvih se je udeležba življenjskih stroškov za hrano za čela pove čevati, struktura hrane pa postopoma poslabševati – podajam natan č- nejšo primerjalno analizo strukture prehrane slovenskih gospodinjstev v odnosu do jugoslovanskih v letih 1978–1983. Analiza strukture prehrane v letih 1978–1983 je pokazala, da je leta 1978 udeležba izdatkov za hrano v strukturi vseh izdatkov za življenjske potrebš čine slovenskega gospodinjstva znašala 27,6 %; pri čemer so nekme čka gospodinjstva za prehrano namenila četrtino, mešana dobro tretjino, kme čka gospodinjstva pa dobrih 43 % vseh izdatkov. Potrošniki v Sloveniji so tega leta za prehrano porabili relativno (6,5 %) ve č denarja kot v povpre čju Jugoslovani; delež izdatkov za hrano v strukturi vseh izdatkov slovenskih gospodinjstev pa je bil s 27,6 % v primerjavi z jugoslovanskimi kljub temu nižji za 7,6 %. Torej je kljub dražji hrani v Sloveniji bila življenjska raven boljša, saj so slovenski potro- šniki sorazmerno s tem namenjali ve č sredstev za druge dobrine. Delež izdatkov za hrano v strukturi vseh izdatkov za življenjske potrebš čine se je v letu 1983 pri gospodinjstvih pove čal za ve č kot 3 % tako na slovenski kot jugoslovanski ravni. 23 Anketa o potrošnji doma ćinstva u 1983. Prose čne godišnje utrošene koli čine …, Stati- sti čki bilten 1550, str. 74, 75, 89, 90, 104, 105, 119, 120; Anketa o potrošnji doma ćinstva 1988. Prosečne godišnje utrošene koli čine …, Statisti čki bilten broj 1853, str. 38–43. M. RENDLA: Prehrana Slovencev od šestdesetih do izteka osemdesetih let 20. stoletja 426 Je pa delež za življenjske stroške z 79,9 % v Sloveniji leta 1983 ostal na skoraj enaki ravni kot leta 1978, ko je ta znašal 80,4 %. Na jugoslovanski ravni je delež za življenjske stroške v letu 1983 glede na leto 1978 upadel za 4,5 % in se tako izena čil z deležem slovenskih gospodinjstev. 24 Struktura prehrane oziroma kakovost porabe živil se je do leta 1978 izbolj- ševala. Zmanjšala se je poraba žit (moke, kruha, testenin) in maš čob; zve čala pa se je poraba mesa in mesnih izdelkov ter rib, olja, mleka, sira, jajc, sadja in vrtnin. Letna poraba moke, žit in izdelkov iz žit je leta 1978 v Sloveniji na prebivalca znašala 128 kg, pri čemer je bila koli činska poraba na člana pri nekme čkih go- spodinjstvih nekoliko manjša od povpre čja, pri kme čkih gospodinjstvih pa je bila ve č kot četrtino nad povpre čjem. Maš čob so takrat Slovenci porabili okoli 22 kg. Razlike v koli činski porabi maš čob med posameznimi socialnoekonomskimi ka- tegorijami gospodinjstev so bile minimalne oziroma se je poraba maš čob na člana gospodinjstva pri vseh tipih gospodinjstev gibala blizu povpre čja; najve čja poraba maš čob, od povpre čja je odstopala za približno sedmino, je bila pri kme čkih gospo- dinjstvih. Član kme čkega gospodinjstva je takrat letno porabil tudi za okoli tretjino ve č zelenjave od Slovenca. Član slovenskega gospodinjstva je leta 1978 na leto pojedel 89 kg sadja. Nadpovpre čna poraba mesa na člana gospodinjstva je takrat odpadla na člane kme čkih in mešanih gospodinjstev; medtem ko so nižjo porabo od povpre čja imeli člani nekme čkih gospodinjstev. Podobno je bilo pri porabi jajc. Na člana gospodinjstva je letno odpadlo 168 jajc. Nadpovpre čno število jajc na leto so pojedli člani kme čkih in mešanih gospodinjstev. Tudi poraba mleka in mle čnih izdelkov na člana gospodinjstva se je pri kme čkih in mešanih gospodinjstvih gibala nad slovenskim povpre čjem, medtem ko je bila poraba mesa, mleka in mle čnih izdelkov na člana gospodinjstva pod povpre čjem pri nekme čkih gospodinjstvih. 25 Za kme čka gospodinjstva je bila zna čilna velika poraba moke in pekovskih izdelkov, mesa, maš čob, jajc, mleka; v primerjavi z mestnimi gospodinjstvi so porabila predvsem ve č moke, zelenjave oziroma krompirja (ta je pri kme čkih gospodinjstvih predstavljal 60 % vse zelenjave, pri nekme čkih pa 46 % vse zele- njave), maš čob, mleka, jajc. Ugodnejšo strukturo porabe od kme čkih in mešanih gospodinjstev so člani nekme čkih gospodinjstev imeli pri porabi rib, maš čob in moke ter pekovskih izdelkov. Poraba rib, ki je bila z 2,8 kg na člana povpre čnega gospodinjstva relativno majhna, je bila pri članih nekme čkih gospodinjstev za 0,5 kg nad slovenskim povpre čjem. Poraba moke in pekovskih izdelkov je bila za manj kot desetino nižja od povpre čja; rahlo nižja od povpre čja je bila tudi poraba maš čob. 26 V primerjavi z jugoslovanskimi gospodinjstvi so leta 1978 slovenska gospo- dinjstva imela ugodnejšo strukturo potrošnje v primeru moke in pekovskih izdelkov, 24 Anketa o prihodima, rashodima i potrošnji doma ćinstva 1978. Raspoloživa …, Statisti čki bilten 1301, str. 15–18; 25, 34, 43, 52; Anketa o potrošnji doma ćinstva u 1983. Raspoloživa …, Statisti čki bilten, broj 1549, str. 11,13, 15, 17, 51, 53, 55, 57. 25 Anketa o prihodima, rashodima i potrošnji doma ćinstva 1978. Prose čnje godišnje utrošene koli čine …, Statisti čki bilten 1303, str. 74, 84, 94, 104. 26 Anketa o prihodima, rashodima i potrošnji doma ćinstva 1978. Prose čnje godišnje utrošene koli čine …, Statisti čki bilten 1303, str. 74, 84, 94, 104. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 3-4 | (158) 427 mesa, sadja, mleka in mle čnih izdelkov ter jajc. Ugodnejšo strukturo prehrane glede na slovenska gospodinjstva so imela jugoslovanska gospodinjstva v primeru porabe zelenjave in rib. Moke in pekovskih izdelkov je član slovenskega gospodinjstva na leto porabil za 39 kg ali skoraj za četrtino manj od člana jugoslovanskega gospo- dinjstva; nasprotno pa je za 14 kg porabil ve č mesa, za 12,6 kg ve č sadja, 10 l ve č mleka in mle čnih izdelkov; Slovenec je pojedel tudi 14 jajc ve č kot Jugoslovan. 27 Zna čilnost prehrane je bila razmeroma visoka dnevna kalori čna vrednost hrane. Dnevna energetska vrednost hrane na jugoslovanski ravni je leta 1970 znašala 3300, leta 1980 pa okoli 3450 kalorij. 28 Kalori čna vrednost hrane je bila glede na starostno strukturo prebivalstva, strukturo in intenziteto dela po takratnih standardih zdrave prehrane za ve č kot 30 % višja od objektivne potrebe. 29 Glede na razmerje beljakovin živalskega in rastlinskega izvora se je struktura prehrane glede na stanje iz leta 1970 do leta 1978 z ve čjo porabo mesa, mleka in jajc sicer izboljšala, a poraba moke in izdelkov iz moke in krompirja je bila še vedno velika. Pestrost prehrane, predvsem bogate z beljakovinami živalskega in manj rastlinskega izvora, z vitamini in minerali, na pomen katere je kot vir zdravja opozarjala od konca šestdesetih let tudi Naša žena, navkljub izboljšani splošni ravni prehrane ni bila dosežena v zadostni meri. K temu so prispevale nestabilna doma ča proizvodnja in omejene uvozne možnosti. Glede na leto 1978 so slovenska gospodinjstva v letu 1983 pove čala porabo zelenjave. Poraba le-te je v primerjavi z jugoslovanskimi gospodinjstvi leta 1978 zaostajala za okoli 5 %; leta 1983 pa so slovenska gospodinjstva porabo zelenjave izena čila z jugoslovanskimi oziroma jo celo malenkostno presegla. V primerjavi z jugoslovanskimi gospodinjstvi so slovenska gospodinjstva v tem razdobju imela tudi ve čjo porabo mleka in mle čnih izdelkov ter jajc; medtem ko so za jugoslovanskimi po porabi sadja in mesa zaostajala. 30 27 Anketa o prihodima, rashodima i potrošnji doma ćinstva 1978. Prose čnje godišnje utrošene koli čine …, Statisti čki bilten 1303, str. 14, 24, 34, 44. 28 Šefer, Socialna politika, str. 64. 29 Sodobne smernice priporo čajo pri odraslem človeku pri normalnem zmernem delu približno od 2300 do 2500 kalorij, pri težkih fi zi čnih delih pa do 4000 kalorij in ve č; povpre čna dnevna potreba po kalorijah je sicer odvisna od zgradbe telesa, starosti, spola, telesne višine, teže, od vrste dela, fi zi čne in telesne aktivnosti posameznika. Odrasel človek potrebuje dnevno za normalno življenje in delo, ki terja zmeren do pove čan napor, od 100 do 130 g beljakovin, od 60 do 100 g maš čob in od 400 do 500 g ogljikovih hidratov. 30 Anketa o potrošnji doma ćinstva u 1983. Prose čne godišnje utrošene koli čine …, Stati- sti čki bilten 1550, str. 67, 68, 74, 75, 82, 83, 89, 90, 97, 98, 104, 105, 112, 113, 119, 120. M. RENDLA: Prehrana Slovencev od šestdesetih do izteka osemdesetih let 20. stoletja 428 145 140 135 130 125 120 115 110 1978 1983 mleko in mle čni izdelki (l) na člana slovenskega gospodinjstva mleko in mle čni izdelki (l) na člana jugoslovanskega gospodinjstva Grafi kon 8: Poraba sveže in predelane zelenjave na člana slovenskega gospodinjstva v primerjavi s porabo na člana jugoslovanskega gospodinjstva v letih 1978–1983. Fig. 8: Consumption of fresh and processed vegetables per a member of a Slovene household compared to that of a member of a Yugoslav household in the years 1978–1983. 165 160 155 150 145 140 135 130 1978 1983 sveža in predelana zelenjava (kg) na člana slovenskega gospodinjstva sveža in predelana zelenjava (kg) na člana jugoslovanskega gospodinjstva Grafi kon 9: Poraba mleka in mle čnih izdelkov na člana slovenskega gospodinjstva v primerjavi s porabo na člana jugoslovanskega gospodinjstva v letih 1978–1983. Fig. 9: Consumption of milk and dairy products per a member of a Slovene household compared to that of a member of a Yugoslav household in the years 1978–1983. Potrošnja govejega mesa na splošno se je v obdobju 1975–1985 v Jugoslaviji pove čala za 6 %, skupna potrošnja vseh vrst mesa pa za 28,4 %. Udeležba gove- jega mesa v strukturi vseh vrst mesa se je gibala med 26 % in 30 %; v zadnjih letih omenjenega obdobja pa je upadala. Poraba vseh vrst mesa na prebivalca Jugoslavije se je z 48,3 kg v letu 1974 pove čala na 54,2 kg v letu 1985. Potrošnja govejega mesa pa s 14,7 kg v letu 1975 na 15,2 kg v letu 1982; leta 1984 pa se je zmanjšala na 14,5 kg, leta 1985 pa na 14,1 kg. Pri tem se je ve čji delež govejega mesa porabil v svežem stanju, manjši pa za proizvodnjo izdelkov: raznih salam in dimljenih suhomesnih izdelkov itd. Za potrošnjo mleka v državi je v istem obdobju bilo zna čilno po časno na- raščanje. Povpre čna poraba mleka na prebivalca v Jugoslaviji se je glede na leto 1975, ko je prebivalec porabil 150 l mleka, do leta 1980 pove čala na 168 l letne Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 3-4 | (158) 429 porabe; potem pa je poraba mleka na prebivalca do leta 1984 stagnirala na okoli 155 litrov, leta 1985 pa se je pove čala na 212 litrov. Tak porast so povzro čile cene prehranskih proizvodov. Potrošnja mleka in mle čnih izdelkov je nihala. Glede na leto 1975 se je potrošnja sira pove čala v letih 1979 in 1980 za 25 %, potem pa je padala. Leta 1984 je bila tako glede na leti 1979 in 1980 manjša za 9,6 %, leta 1985 pa je poraba sira skoraj dosegla raven iz omenjenih let. Potrošnja svežega mleka pa je od leta 1975 do 1984 stalno rastla. Velike koli čine mleka so se v Jugoslaviji namre č porabile za prehrano telet, pa tudi za prehrano drugih vrst doma čih živali. V primerjavi z razvitimi državami je bila poraba mleka in mle čnih izdelkov sicer zelo nizka. 31 Zmanjšanje porabe posameznih živil na prebivalca je bila posledica motenj na trgu. Med razli čnimi kategorijami gospodinjstev so v enakem razdobju porabo mesa pove čala kme čka gospodinjstva. Slovenska gospodinjstva so imela v primerjavi z jugoslovanskimi gospodinjstvi leta 1983 ugodnejšo strukturo potrošnje, in sicer s skoraj 34 % manjšo porabo v primeru moke in pekovskih izdelkov; s 14,5 % ve čjo porabo porabljenih koli čin mleka in mle čnih izdelkov ter z 11 % ve čjo porabo jajc na člana gospodinjstva; medtem ko so porabljene koli čine zelenjave tako slovenskih kot jugoslovanskih gospodinjstev s 153 kg letne porabe na člana gospodinjstva bile na enaki ravni. Po porabi mesa pa so jugoslovanska gospodinjstva malenkostno prekosila slovenska gospodinjstva. Član jugoslovanskega gospodinjstva je pojedel 0,7 kg ali 1,3 % ve č mesa od prebivalca Slovenije. 32 31 Govedarstvo, str. 27, 28. 32 Anketa o potrošnji doma ćinstva u 1983. Prose čne godišnje utrošene koli čine …, Stati- sti čki bilten 1550, str. 67, 68, 74, 75, 82, 83, 89, 90, 97, 98, 104, 105, 112, 113, 119, 120. 175 170 165 160 155 150 145 140 1978 1983 poraba jajc (kos) na člana slovenskega gospodinjstva poraba jajc (kos) na člana jugoslovanskega gospodinjstva Grafi kon 10: Poraba jajc na člana slovenskega gospodinjstva v primerjavi s porabo na člana jugoslovanskega gospodinjstva v letih 1978–1983. Fig. 10: Consumption of eggs per a member of a Slovene household compared to that of a member of a Yugoslav household in the years 1978–1983. M. RENDLA: Prehrana Slovencev od šestdesetih do izteka osemdesetih let 20. stoletja 430 80 70 60 50 40 30 20 10 0 1978 1983 sveže in predelano meso (kg) na člana slovenskega gospodinjstva sveže in predelano meso (kg) na člana jugoslovanskega gospodinjstva Grafi kon 11: Poraba žit, moke in izdelkov iz žit na člana slovenskega gospodinjstva v primerjavi s porabo na člana jugoslovanskega gospodinjstva v letih 1978–1983. Fig. 11: Consumption of cereals, fl our , and baked products per a member of a Slovene household compared to that of a member of a Yugoslav household in the years 1978–1983. 200 150 100 50 0 1978 1983 žito, moka in žitni izdelki (kg) člana slovenskega gospodinjstva žito, moka in žitni izdelki (kg) člana jugoslovanskega gospodinjstva Grafi kon 12: Poraba svežega in predelanega mesa na člana slovenskega gospodinjstva v pri- merjavi s porabo na člana jugoslovanskega gospodinjstva v letih 1978–1983. Fig. 12: Consumption of fresh and processed meat per a member of a Slovene household com- pared to that of a member of a Yugoslav household in the years 1978–1983. Ugodnejšo strukturo prehrane glede na slovenska gospodinjstva so imela jugoslovanska gospodinjstva tudi v primeru porabe sadja in rib. Član jugoslovan- skega gospodinjstva je letno pojedel za 13,4 % ve č sadja in 0,8 kg ali za 27,6 % ve č rib od člana slovenskega gospodinjstva. 33 33 Anketa o potrošnji doma ćinstva u 1983. Prose čne godišnje utrošene koli čine …, Stati- sti čki bilten 1550, str. 67, 68, 74, 75, 82, 83, 89, 90, 97, 98, 104, 105, 112, 113, 119, 120. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 3-4 | (158) 431 100 80 60 40 20 0 1978 1983 sveže in predelano sadje (kg) na člana slovenskega gospodinjstva sveže in predelano sadje (kg) na člana jugoslovanskega gospodinjstva Grafi kon 14: Poraba svežih in predelanih rib na člana slovenskega gospodinjstva v primerjavi s porabo na člana jugoslovanskega gospodinjstva v letih 1978–1983. Fig. 14: Consumption of fresh and processed fi sh per a member of a Slovene household compared to that of a member of a Yugoslav household in the years 1978–1983. 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 1978 1983 sveže in predelane ribe (kg) na člana slovenskega gospodinjstva sveže in predelane ribe (kg) na člana jugoslovanskega gospodinjstva Grafi kon 13: Poraba svežega in predelanega sadja na člana slovenskega gospodinjstva v pri- merjavi s porabo na člana jugoslovanskega gospodinjstva v letih 1978–1983. Fig. 13: Consumption of fresh and processed fruit per a member of a Slovene household compared to that of a member of a Yugoslav household in the years 1978–1983. Problem oskrbe npr. z mesom in drugimi kmetijskimi proizvodi je bil v Slove- niji ve čkrat prisoten. V prvi polovici sedemdesetih let je svežega mesa v mesnicah primanjkovalo zaradi neusklajenih cen. Medtem ko so bile odkupne cene živine sproš čene, so bile maloprodajne cene mesa dolo čene in zamrznjene. V Sloveniji je bilo takrat meso cenejše kot v drugih republikah, npr. na Hrvaškem. V obdobjih, ko so bile prisotne motnje z oskrbo mesa, so gospodinjstva porabo preusmerjala na kupovanje ve čjih koli čin stro čnic in testenin. To izkazuje tudi udeležba posa- meznih skupin živil – ko poraba mesa pada, je vklju čno s stro čnicami v porastu poraba zelenjave. M. RENDLA: Prehrana Slovencev od šestdesetih do izteka osemdesetih let 20. stoletja 432 Razpoložljivost kmetijskih proizvodov Zna čilna za trg kmetijskih in prehranskih proizvodov v opazovanem obdobju v Sloveniji in Jugoslaviji je bila nestabilnost, ki je vplivala na neenakomerno in dinami čno rast cen kmetijskih proizvodov. Tako kot za celotno gospodarstvo so bila tudi za to podro čje zna čilna pogosta neskladja med ponudbo in povpraševanjem. In prav tako med cenami surovin in kon čnimi izdelki. Zna čilne so bile disparitete cen med cenami vhodnih materialov in cenami kon čnih proizvodov. Cene kmetijskih in prehranskih proizvodov so bile v režimu stroge družbene kontrole in niso motivirale kmetijskih pridelovalcev k ve čji proizvodnji. To je bil eden od glavnih razlogov za neskladja med agregatno ponudbo in povpraševanjem po kmetijskih proizvodih na doma čem trgu. 34 Še posebej je stagnirala ponudba tistih proizvodov, ki so bili pod strožjim režimom družbenega nadzora cen: pšenice, oljaric, proteinskih hranil, ob čas- no mesa in mleka. Težave v kmetijstvu in živilstvu so bile tako predvsem posledica dolgoletnega administrativnega poseganja v cenovna razmerja, zadrževanja cen kmetijskih in živilskih proizvodov. 35 Npr. za živinorejo so bila zna čilna nesorazmerja v cenah na relaciji krmila–živinorejski proizvodi (meso, mleko). Politika cen kmetijskih pridelkov je bila bolj podrejena globalnim ciljem razvoja kot potrebam optimalnega razvoja kmetijstva. Z njo so se reševala vprašanja zaš čite standarda državljanov, ohranjala dosežena raven potrošnje in reševala druga vprašanja socialne politike. Pogoste spremembe režima cen vse do za četka osemdesetih let so bile skladno s cilji družbeno ekonomskega razvoja podrejene hitremu razvoju industrije in drugim nekmetijskim dejavnostim. Usmeritev na hitro industrializacijo je kmetijstvu dodelila vlogo poceni oskrbovalca nekme čkega prebivalstva. Ker Jugoslavija in Slovenija z doma čo proizvodnjo nista zadostili svojim po- trebam po kmetijskih proizvodih, se je agregatno ravnotežje zagotavljalo s stalnim in precejšnjim uvozom kmetijskih proizvodov. Jugoslavija je npr. uvažala goveje meso za industrijsko predelavo. Med leti 1975–1985 je najmanj koli čin govejega mesa uvozila leta 1985, najve č pa leta 1980. Ker se je uvažalo po ve čini zamrznjeno goveje meso za predelavo, so bile cene govejega mesa iz uvoza nižje od izvoznih cen jun čjega mesa. 36 Jugoslavija je v omenjenem obdobju uvozila letno 3000 glav 34 Sistem i politika cena, str. 395. 35 Sun či č, Maček, Leskovšek, Intenziviranje kmetijske pridelave, str. 61. 36 Čeprav je bila Jugoslavija velika uvoznica govejega mesa, pa so živi junci, goveje meso in izdelki iz govejega mesa predstavljali pomembne izvozne proizvode jugoslovanskega kmetijstva. Izvoz živih juncev je stalno naraš čal (leta 1985 jih je bilo izvoženih nad 40 tiso č ton); medtem ko se je izvoz jun čjega mesa v letih 1975–1978 pove čal z okoli 37 tiso č na okoli 62 tiso č ton, pa je zatem za čel upadati oziroma nihati – gibal se je med 21 tiso č in 58 tiso č tonami. V obdobju rasti izvoza govejega mesa je naraš čal izvoz govejih konzerv. Najve č (nad 6000 in pol ton) jih je bilo izvoženih leta 1981. Izvoz juncev za pitanje in zakol – jun čje meso je bilo izredne kakovosti; tudi cene izvoza so bile nad svetovnimi. Pogoji za izvoz jun čjega mesa so se v zadnjih letih omenjenega obdobja zaostrili, saj je bil jugoslovanski izvoz usmerjen na evropske države, ki so v tem obdobju znatno pove čale proizvodnjo mesa in od uvoznic mesa postale izvoznice mesa. Na upadanje izvoza govejega mesa so vplivali tudi nezadostna elasti č- nost v ponudbi in nezadostno prilagajanje zahtevam tujega tržiš ča v pogledu kakovosti, na čina obdelave, pakiranja. Povpraševanje po visokokakovostnem jun čjem mesu (baby beefu) je bilo v Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 3-4 | (158) 433 goveda, 30–50 tiso č ton surove kože, okoli 25 milijonov ton svežega mesa, 5000 ton mleka v prahu in okoli 5000 ton masla. 37 Za kmetijstvo v Sloveniji je bilo zna čilno, da se je proces organiziranja kme- tijske proizvodnje prepo časi prilagajal intenzivnosti deagrarizacije. Za slovensko kmetijstvo je bilo tudi zna čilno, da je bilo pri precejšnem delu osnovnih kmetijskih pridelkov in proizvodov defi citarno. Zato je Slovenija morala potrebe po žitu, koruzi, živini oziroma mesu, maš čobah, sladkorju, olju, sadju in zelenjavi, rižu pa tudi po posameznih semenih, v najve čji meri pokrivati z uvozom iz drugih delov države. Velik del potreb po žitu, moki, koruzi, sladkorju, jedilnem olju, v manjši meri po sojinih tropinah, pesnih rezancih in sadju si je Slovenija prizadevala dolgoro čno zagotavljati iz Vojvodine. V Hrvaški si je poskušala zagotoviti trajno preskrbo z žitom in mesom. Najve čje presežke osnovnih kmetijskih pridelkov je slovensko kmetijstvo ustvarjalo pri krompirju. V petdesetih letih je republika Slovenija od normalne letine te poljš čine (50 tiso č vagonov) v druge republike izvozila v povpre čju letno od 1500 do 4000 vagonov. V letih 1959–1967 pa od 15 do 19 tiso č vagonov. Zanimanje trgovcev iz drugih republik za slovenski krompir se je po letu 1967 zmanjšalo. V letu 1966 so zajam čene cene krompirja ter visoke odkupne cene namre č spodbudile pridelovalce iz drugih republik, da so posadili mnogo ve č krompirja kot v preteklih letih. Slovenija pa je posledi čno izgubila precejšen del jugoslovanskega trga. Poleg krompirja je v druge republike v omembe vrednih koli činah izvažala zgodnjo povrtnino, hmelj, zeliš ča, nekatere vrste sadja ( češnje, jabolka, maline), perutnino in del proizvodnje testenin in keksov. 38 V Sloveniji je bil v kmetijski proizvodnji pomembnejši napredek dosežen šele po letu 1959, ko je bila prvi č po vojni presežena predvojna raven kmetijske proizvodnje. V petdesetih letih je tako Slovenija letno iz drugih republik še morala uvoziti 550 vagonov masti, 3200 vagonov sladkorja in 800 vagonov sadja. V prvi polovici pet- desetih let sta v ve čjih koli činah na slovenski trg prihajala tudi še zgodnja zelenjava in sadje, potem pa se je za čel pove čevati delež doma če pridelave. Državno trgovsko podjetje Sadje-zelenjava, ki je imelo razvejano trgovinsko organizacijo, je takrat zelenjavo in fi žol pretežno uvažalo iz Dalmacije, zgodnje zelje iz Srbije in Hrvaške, čebulo in papriko, znatne koli čine grozdja, marelic in nekaj riža iz Makedonije. V ve čjih koli činah so slovenska trgovska podjetja iz drugih republik uvozila tudi grah, slive, orehe in breskve, sladkor, slaš čice, mast, olje, margarino, sol in vino. Investicije v kmetijstvu so po letu 1959 hitreje naraš čale in do leta 1962 se je skupna kmetijska proizvodnja glede na leto 1955 pove čala za 41 % ali za 6 % letno. Kmetijska proizvodnja Slovenije je bila v letu 1963, ko je zaposlovala okoli 32 % prebivalstva, udeležena v skupnem narodnem dohodku Slovenije s 15,4 %; delež kmetijstva v izvozu je dosegel 21 %, vklju čno z živilsko industrijo pa je udeležba kmetijstva v izvozu znašala 25 %. 39 upadanju; nasprotno pa je naraš čalo povpraševanje po mesu starejših kategorij govedi in novih oblik na čina razrezovanja in pakiranja. V: Govedarstvo, str. 27. 37 Govedarstvo, str. 27. 38 Prinči č, Blagovna menjava, str. 157–159. 39 SZ SSRS, Seje od 1. III. 1966 do 31. V . 1966, str. 309. M. RENDLA: Prehrana Slovencev od šestdesetih do izteka osemdesetih let 20. stoletja 434 Na podro čju proizvodnje mleka in govejega mesa je bil v Jugoslaviji do osemdesetih let dosežen sicer velik napredek, a rezultati sredi osemdesetih let 20. stoletja niso bili zadovoljivi. Med pomembne vzroke za relativno po časno rast proizvodnje v govedoreji so spadale: nezadostna proizvodnja in slaba kakovost vlakninske živinske krme, neugodna pasemska sestava goveda in razdrobljena proizvodnja. Nestabilno rast govedorejske proizvodnje so povzro čali spremenljivi, najpogosteje neugodni ekonomski pogoji, predvsem neugodne cene mleka. Zaradi tega se je zmanjševalo število krav, s tem pa vzreja in posledi čno proizvodnja mesa in mleka. 40 Tako na državni kot slovenski ravni se je položaj kmetijstva, še zlasti na pod- ro čju proizvodnje mleka in govejega mesa, po gospodarski reformi sredi šestdesetih let izboljšal. Pove čanje števila goveje živine je bilo posledica tudi stimulativnih odkupnih cen mleka. Na proizvodnjo in prodajo mleka, ki sta bili zlasti v porastu pri zasebnih pridelovalcih, je vplivala julija 1965 uvedena minimalna odkupna cena mleka, ki se je glede na preteklo obdobje pove čala skoraj za polovico. Pro- izvodnja mleka se je po reformi stimulirala tudi s premijami. 41 Farmska praši če- reja in farmsko perutninarstvo sta takrat v Sloveniji še naprej ostajala v težavah, čeprav je proizvodnja slednjega s precejšnim porastom perutninskega mesa glede na preteklo leto naredila velik korak naprej. Kljub napredku porast proizvodnje mesa v razmerah vse ve čjih potreb doma čega trga ni kril povpraševanja. Možnost nadomestitve pomanjkanja svinjskega in nekaterih vrst govejega mesa se je kazala v ve čji proizvodnji perutnine. Do motenj v oskrbi z mesom je prihajalo tudi ob dobri proizvodnji mesa, saj se je zaradi čakanja in pritiska na višje cene, čakanja na višje izvozne premije itd. zadrževalo blago. Razmere na trgu z živilskimi proizvodi so bile pogojene s stabilnostjo odnosov oziroma s sodelovanjem med kmetijsko proizvodnjo, predelovalno industrijo in trgovino. 42 V šestdesetih letih je Slovenija velik del pšenice in mlevskih izdelkov uvozila iz Vojvodine in Slavonije. Tudi koruzo, ki so jo v glavnem uporabljali za krmo živini, je nabavljala v drugih republikah. Veliko povpraševanje po testeninah in keksih je slovenska trgovska podjetja spodbudilo, da so jih kupovala tudi v drugih republikah. Iz Srbije, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške so se slovenske oljarne (Domžale, Ilirska Bistrica, Kranj) oskrbovale tudi z oljaricami; iz Hrvaške je Slovenija uvažala tudi jajca. Okoli 60 % vseh potrebnih vrtnin in sadja je tako Slovenija uvažala iz drugih republik (od decembra do aprila zelenjavo iz Dalmacije; pri paradižniku, papriki, čebuli in pri fi žolu v zrnju pa je bila celo leto vezana na nabave iz Makedonije in Srbije). Vse ve č zelja v glavah je takrat kljub ve čji doma či pridelavi uvažala iz Varaždina. Od sadja je bila na uvoz iz drugih republik vezana pri grozdju, marelicah, slivah. V drugi polovici šestdesetih let je zaradi boljše ka- kovosti ter ugodnejših cen za čel naraš čati tudi uvoz jabolk iz drugih republik. Na trgih drugih republik je Slovenija morala kupovati tudi meso. Npr. leta 1955 je v Srbiji in Bosni in Hercegovini nabavila 15–20 % manjkajo čih koli čin govejega in 40 Govedarstvo, str. 28. 41 SZ SSRS, Seje od 1. IX. 1965 do 15. XI. 1965, str. 172. 42 SZ SSRS, Seje od 1. III. 1966 do 31. V . 1966, str. 174. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 3-4 | (158) 435 40 % svinjskega mesa. Precejšnje koli čine klavne živine in praši čev so slovenska klavniška podjetja iz Srbije in Hrvaške uvozila tudi v šestdesetih letih. Slovenija je v drugih republikah morala kupovati tudi krmo za živino in praši če. Npr. leta 1965 je 60 % potrebne krme za praši če morala drago kupiti, kar je vplivalo na ceno mesa. 43 Položaj kmetijstva se je po gospodarski reformi izboljšal, a ob koncu osem- desetih let so v Sloveniji ostajali odprti nekateri razvojni problemi kmetijstva. Med njimi sta bili nestabilna proizvodnja in neusklajenost med poljedelsko in živinorejsko proizvodnjo. V Sloveniji je živinoreja sicer dosegala boljše rezultate od državne ravni in boljše kot v rastlinski proizvodnji, a je rast proizvodnje temel- jila tudi na nakupljeni krmi v drugih republikah. Ve čji delež živinoreje (58 %) v strukturi kmetijstva je izkazoval ve čjo razvitost te panoge kot v Jugoslaviji, kjer je bil delež živinoreje v kmetijstvu 43 %, in manjšo razvitost kot v razvitih državah, kjer se je gibal delež živinoreje v kmetijstvu med 70 in 80 %. 44 Po letu 1980 so neugodni agroekološki in nestabilni ekonomski pogoji vplivali, da je bila proizvodnja hrane v Sloveniji manjša od predvidevanj; mo čno je bila izražena tudi odvisnost od vremenskih razmer. Proizvodnja hrane, ki je nihala od stopnje rasti 7,1 % do -3,7 %, je kljub temu izkazovala razmeroma ugodne rezultate v proizvodnji in tržnosti kmetijskih proizvodov. Povpre čna rast kmetijske proizvodnje (1,6 %) je v letih 1981–1988 presegla popre čno rast gospodarstva (rast družbene- ga proizvoda (DP) je bila 0,4 %); bila je tudi ugodnejša od rasti te proizvodnje v Jugoslaviji (0,2 %). Relativno ravnotežje agregatne ponudbe kmetijsko živilskih proizvodov se je vzpostavljalo z upadajo čo ravnijo doma če potrošnje in izvoza. 45 V sedemdesetih in osemdesetih letih je bila redna in zadostna prehrana slo- venskega prebivalstva še vedno precej odvisna od uvoza iz drugih republik, saj se je v Sloveniji v korist pove čevanja površin s krmnimi in industrijskimi površinami nadaljevalo zmanjševanje površin s krušnimi žiti, krompirjem in drugimi poljš činami; nazadovala sta tudi živinoreja in sadjarstvo. Čeprav se je fi zi čni obseg kmetijske prireje in pridelave pove čeval, je bila v osemdesetih podobno kot v sedemdesetih letih 20. stoletja stopnja slovenske samooskrbe s hrano nekaj nad 80 %. 46 Viri in literatura Tiskani viri Anketa o li čnoj potrošnji stanovništva 1963. II. deo. Statisti čki bilten 349. Beograd: Savezni zavod za statistiku Socijalisti čke federativne Republike Jugoslavije (SFRJ), 1965. Anketa o li čnoj potrošnji stanovništva u 1968. Koli čine-proseci po doma ćinstvu (po članu doma ćinstva), III deo. Statisti čki bilten, broj 660. Beograd: Savezni zavod za statistiku Socijalisti čke federativne Republike Jugoslavije (SFRJ), april 1971. 43 Prinči č, Blagovna menjava, str. 160–162. 44 Analiza razvojnih možnosti Republike Slovenije, str. 267. 45 Leonardi, Sedanje razmere v kmetijstvu, str. 24. 46 Prinči č, Blagovna menjava, str. 162. M. RENDLA: Prehrana Slovencev od šestdesetih do izteka osemdesetih let 20. stoletja 436 Anketa o prihodima, rashodima i potrošnji doma ćinstva 1978. Raspoloživa i upotrebljena sred- stva, proseci po doma ćinstvu. Statisti čki bilten 1301. Beograd: Savezni zavod za statistiku Socijalisti čke federativne Republike Jugoslavije (SFRJ), 1982. Anketa o prihodima, rashodima i potrošnji doma ćinstva 1978. Prose čnje godišnje utrošene koli- čine artikala li čne potrošnje. Statisti čki bilten 1303. Beograd: Savezni zavod za statistiku Socialisti čke federativne republike Jugoslavije (SFRJ), jun 1982. Anketa o potrošnji doma ćinstva 1983. Raspoloživa i upotrebljena sredstva, proseci po doma ćin- stvu. Statisti čki bilten 1549. Beograd: Savezni zavod za statistiku Socijalisti čke federativne Republike Jugoslavije (SFRJ), 1986. Anketa o potrošnji doma ćinstva u 1983. Prose čne godišnje utrošene koli čine artikala li čne potrošnje. Proseci po doma ćinstvu i članu doma ćinstva. Statisti čki bilten 1550. Beograd: Savezni zavod za statistiku Socialisti čke federativne republike Jugoslavije (SFRJ), 1986. Anketa o potrošnji doma ćinstva 1988. -prvi rezultati- Statisti čki bilten 1787. Beograd: Savezni zavod za statistiku Socijalisti čke federativne Republike Jugoslavije (SFRJ), 1989. Anketa o potrošnji doma ćinstva 1988. Prose čne godišnje utrošene koli čine artikla li čne potro- šnje. Proseci po doma ćinstvu i članu doma ćinstva. Statisti čki bilten broj 1853. Beograd: Savezni zavod za statistiku Socijalisti čke federativne Republike Jugoslavije (SFRJ), 1990. Statisti čni letopis SR Slovenije 1975. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko, 1975. Sejni zapiski Ljudske skupš čine Ljudske republike Slovenije, četrti sklic. Seje od 10. oktobra 1962 do 28. februarja 1963. Ljubljana: Ljudska skupš čina Ljudske republike Slovenije, 1963. Sejni zapiski Skupš čine Socialisti čne Republike Slovenije (SSRS). Seje od 1. IX. 1965 do 15. XI. 1965. Ljubljana: Skupš čina SR Slovenije, 1966. Sejni zapiski Skupš čine Socialisti čne Republike Slovenije (SZ SSRS). Seje od 1. III. 1966 do 31. V . 1966. Ljubljana: Skupš čina SR Slovenije, 1966. Literatura Bebler Damjana: O pomenu prehrane. Sodobno gospodinjstvo, l. I, 1954, št. 1-2, str. 16. Bebler Damjana: O sodobni prehrani. Sodobno gospodinjstvo, l. II, 1955, št. 16-17, str. 63. Gabrijel či č Blenkuš Mojca …[et al.]: Standardi zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraže- valnih ustanovah (brez jasli čnih oddelkov v vzgojno-varstvenih organizacijah). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, 2005. Govedarstvo 1975–1985. Jugoslovenski pregled: informativno dokumentarne sveske, XXXI, 1987, str. 21–28. Klep Jožka: Strašna statistika. Kako se kaže infl acija v naši denarnici. Mladina, št. 18, 5. maj 1983, str. 7. Leonardi Božena: Sedanje razmere v kmetijstvu v Sloveniji in možnosti razvoja v obdobju 1991–1995. IB: informativni bilten: revija za planiranje, let. 24, 1990, str. 24–39. Prin či č Jože, Blagovna menjava Slovenije z drugimi jugoslovanskimi republikami (1945–1991). Slovenija v Jugoslaviji. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2015, str. 145–170. Sistem i politika cena poljoprivrednih proizvoda, 1945–1987. Jugoslovenski pregled: informativno dokumentarne sveske, let. XXXI, 1987, str. 1495–1502. Sun či č Franc, Ma ček Jože, Leskovšek Mirko: Intenziviranje kmetijske pridelave ob ekološkem ravnovesju. Teorija in praksa: družboslovna revija, let. 23, 1986, str. 60–64. Šefer Berislav: Socialna politika v socialisti čni samoupravni družbi. Ljubljana: Delavska eno- tnost, 1981. Tivadar Blanka: Naša žena med željo po limonini lupinici in strahom pred njo: zdrava prehrana v socializmu. Družboslovne razprave, XXV , 2009, str. 7–23. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 3-4 | (158) 437 V adnal Angela: Prehranitvena bilanca v l. 1950–1957. Prikazi in študije, let. V , 1959, str. 21–38. Vadnal Angela: Prehranitvena bilanca SR Slovenije v letih 1958 do 1969. Prikazi in študije, let. XVII, 1971, str. 3–48. SUMMARY Slovenes’ Diet from the 1960s to the End of the 1980s Marta Rendla Diet and eating habits were in the period in question was infl uenced by social, economic, ethnic, and cultural conditions of the area, the population’s education, access to food, and its price. Rural households that were reliant solely upon working their own land still consumed mostly their own produce and bought only what they did not have; more food was bought either from their neighbours or in retail by mixed households, while non-rural households depended mostly on the market. In the period at hand food expenditures, an important indicator of the standard of living but also of poverty, were reduced up to the end of the 1970s by Slovene and Yugoslav households. In 1963 Slovene households’ food expenditures represented 40.1% of their total expenditures; in 1978 they were reduced by 12.5% and totalled 27.6%; in the same period Yugoslav households reduced food expenditure by 10.5%, dropping from 45.7% in 1963 to 35.2% in 1978. Even though on average Slovene consumers spent, relatively speaking, more money on food than their Y ugoslav counterparts in 1978, namely 6.5%, the share of food expenditures was lower in the case of Slovene households if compared to that of their Yugoslav counterparts by 7.6%, which implies that the standard of living was better in Slovenia despite the fact that food was more expensive. Between 1963 and 1978, when Slovene households reduced food expenditures and increased the consumption of most groups of produce and foodstuffs, the share of less healthy foodstuffs decreased and the structure of diet improved. By reducing the consumption of cereals, fl our, and baked goods, which underwent a 14.4% decrease in the years 1963-1978, the share of carbohydrates in Slovenes’ diet was reduced as well. Although improved, the diet was not diverse enough, it was particularly rich in protein of animal origin and to a lesser degree in those of plant origin, vitamins, and minerals; this was the result of an unstable internal production and limited possibilities for import. In the eighties, as the general crisis deepened when the dwindling supply of produce and foodstuffs saw their price increase and the real value of remuneration decrease, the share of food expenditures grew in the structure of the cost of living, while the structure of consumed food gradually started to deteriorate with the switch to cheaper foods, particularly those rich in carbohydrates. With the growing food expenditures households started to reduce the consump- tion of certain foodstuffs; Naša žena, the fi rst women’s and family-oriented periodical, advised its readership to use organic food in their recipes; natural, Slovene, homegrown, country and traditional food was mentioned. The consumption of meat, dairy products, or fruit decreased, while the quantity of cereals and potato consumed increased. In 1983, each member of Slovene households consumed 54 kg of fresh or processed meat, which was 13,3 kg or almost 20% less than in 1978; in comparison to 1978, the difference was somewhat reduced in 1988, namely by 12.7%, when 59 kg were con- sumed. Beginning in 1978, rural households differed from the average in terms of consumption of meat and meat-based products. In 1978 a member of a rural household consumed a good 80 M. RENDLA: Prehrana Slovencev od šestdesetih do izteka osemdesetih let 20. stoletja 438 kg of meat or meat-based products a year, or 13.2 kg or 19.5% more than an average Slovene. In 1983, a member of a rural Slovene household consumed 99 kg of meat and meat-based products a year, exceeding the Slovene average by almost 45 kg or 82%, and in 1988 almost 102 kg of meat a year, topping the Slovene average by 42.8 kg or 72.5%. After a slight increase in 1983, when above-average (exceeding the average by 78%) consumption of fl our-based foods was recorded in rural households, i.e. 230 kg a year, the consumption of fl our-based foods increased by almost 45% (on average as well) in 1988 if compared to that of 1978. The consumption of fresh and processed meat, fi sh, fresh and processed fruit increased, and in terms of diet the standard of living improved up to 1978. Until then (67.6 kg) a member of a Slovene household consumed 121% more fresh and processed meat a year than in 1963; the consumption of fi sh, which was still low (i.e. 2.8 kg per household member a year), increased by 211% if compared to that of 1963; the period also saw a 57% increase in the consumption of fresh and processed fruit, in 1978 Slovenes consumed 70.2 kg per capita. The consumption of fresh and processed vegetables, including potato, in Slovene households in the period in question, namely 1963-1988, was marked by a fl uctuating decrease; it dropped by 52.3 kg or 32.2%. Stagnation in the consumption of individual produce and foodstuffs was most prominent in the eighties; in 1988 households reduced the consumption of fresh and processed vegetables, including potato, by 28% and the consumption of processed fruit by 18.7%, milk and dairy products by 4.7% if compared to that of 1983. Towards the end of the 1980s the increased share of carbohydrates in food’s biochemical structure pointed to the lowering of the standard of living. In 1988, the consumption of food with high carbohydrate content increased most in nonrural households, whose share comprised 74.3%.