Za poduk in kratek čas. Beseda slovenskim mladenčein. Kakor je najlepai letni čas spomlad ali protuletje, tako je tudi najlepši čas življenja m 1 ad o s t; in kakor nam spomlad naznanja, kakošna da bode letina, tako se tudi t mladenčih vidi, česar imamo od njih pričakovati, kedar bodo dospeli do krepkih možeynih let. Siana t spomladi, ali mrzlo deževno Treme, pokonča yeseli up kmetoTalcu na polju in t Tinogradib, Tnemarnost pa in razuzdanost mladine pokončava starišem in nam Tsem Teselo upanje boljae prikodnosti. Vendar pa je gotoTa resnica, da na mladih Ijudeh STet stoji. Treba je tedaj, da bo STet dobro stal in napredoval po poti prarice in čednosti, da mu se poatayi dobra podlaga, ter se mladina dobro uri in pripravlja za stoj poklic, za 8Toje deloTanje t mili nam domovini. V ta namen služijo ljudske šolena kmetib in Tisje po mestih. DasiraTno se sedanje dni za šole in uk Teč stori, kakor je to bilo mogoče v preteklih časih, Tendar silno pogrešamo šol zaodraslo mladež, v kterib bi se mladenči od 15. do 18. leta saj kake ure na teden t vedah njihoTemu poklicu potrebnib urili in učili, da bi kedaj postali umni gospodarji, politično izurjeni državljani in po'teni, bogaboječi zakonski možje. Da je naae sedanje stanje tako slabo in mršaTo, jenaJTeč kriva nevednost in nezrelost ljudstTa za samostalno ustaTno žiTljenje. Lehko ua prate preštejemo t srenjah može, ki bi bili spretni in sposobni Tladati srenje po predpisanih postavah in še menje pa je takošnih, ki bi saj nekoliko umeli, kako se vladajo dežele ia ceaarstTO ; in Tendar je potrebuo tudi to t nekoliki meri umeti in Tedeti, ker jib drugače Tsak akric pri Tolitvah lebko moti in zapelja, da dajo raTno STOjim ljutim soTražnikom svoj glas, kteri jih potem zasmebujejo in za bedake imajo. Poduka je tedaj treba, kakor Tsakdenjega kruha, in sicer poduka t gospodarstvenih, politienih in narodnih rečeh. — Ker pa za odraslo mladež na kmetib niti nedeljskih šol, niti drugih izobražeTalnih napraT nimamo, in kakor je podoba, jib ne bomo tako hitro dobili, in so tudi sedanje razmere naaih ljudskih aol tako piškave, je res potreba z dobrimi knjigami in časopisi za ubogo zapuščeno sloTensko mladež skrbeti in delati. Kar postarane gospodarje zadeya, ni Teliko ž nijimi opraviti, ti so Tečidel t stai ih nemakib šolah le nekaj nemaki brati in pisati ae naučili, in zdaj jim od tega skoro ni Teč ostalo, kakor da se znajo nemški podpisati, pa se to slabo; mnogi še sloTenski brati ne znajo, kako bodo tedaj sloTenake časnike brali in slovenski uradoTali? Kar se Janezek ni nauČil, tudi Janez ne zna. Zato pa sc nemškutarije ne bomo znebili, dokler se mladež ne popvime potrebnega uka t maternem jeziku. Sedanje ljudske šole, dasiravno so tudi zlo nemske, saj toliko storijo, da se učenci tudi slovenski brati in pisati naučijo, ter so sposobni, če se nekoliko Tadijo, tudi kmalu Tse sloTenske knjige in čaanike razumeti, po kterib si zamorejo um izbiatriti, srce oblažiti, sebe in stoj dom osrečiti. Zato je treba posebno na odraslo mladež se ozirati, da njo pridobimo za pravično reč, in da njo likamo in urimo za njen poklic. Kdor želi svoj vrt z žlabtnimi drevesi zasaditi in obiluo dobrega sadja pridelati, mora si mladih drevesic oskrbeti, stara se ne dajo presaditi in se rade Tsušijo; ravno tako je potrebno, da se mladež, ki je podobna mladim dievesom, lepo oskrbi, olika in uri, da bo rodila ob syojem času žlabtni sad pridnosti in poštenosti; stari gospodarji pa ostanejo, kar so; za nje je prepozno in pretežavno, da bi se t domači besedi doTolj izurili. Moj nasvet je tedaj ta-le: za prihodnje leto naj vsaka premožnejša hiaanaSloTenskem pristopi k družbi sv. Mohora, ktera za 1 gld. toliko koristnih bukey družnikom podaja, inTTsaki srenji alivesi senaj naroči saj eden ^Slov. Gospodar", in ker mladenči nimajo obilo denarja, naj se po trije združijo; po takem plača vsak za celo leto 1 gld., in dobivajo ysak teden eden list ,,Slov. Gosp.", kterega t nedeljo skupaj bero, in kar eden ne razumi, pa drugi pomaga razložiti. Poskusite in bote Tideli, da bo šlo dobro naprej. ,,Labore et opere dii omnia Tendunt", —- za delo in trud se vse dobi; kdor pa ne dela, ni vreden, da živi. —