48, številka. Marili CH'' 18 junija 1917* Letnik IX MMfesMMNMNHNmMMN Efbar@$MM listu« . ■-iCSs tetin . , KM*-Sb*> tot* . •, s*. AvsBSHf«:**— 4Ä0 $«ie> * 15*— £ tevftke **. "jS1 vte,Jffj®v. - , $#»a$B!i*4v® its apr«v«iiShfQ: Mtaribor $9MM*fk* jdfceii. S. — Tslefmt «j* MS. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo Mmja@w®ji® f&roiviJA® uradno porošil®. Dunaj, 17. juriša. Vshaduft feojišče. 1 Na,/Ogrski vzhodni meji mestoma patruljne pra- » ske. Pri mestu Brzezany so bili zavrnjeni ruski po- j i zvedo v al ni oddelki. \ Italijansko bojišče. Skupina avstro-ogrskega zračnega 'brodovja je rm Goriškem z vspehom vrgla na italijansko skladišče v Mossi bombe. Sicer nič posebnega. Albansko bojišče. nespremenjen. Italijanska ministrska kriza. 'V Italiji im ajd zopet ministrsko krizo. Radi ne-yŠpehov na soški fronti je nastalo nezaupanja proti rajnemu, mornariškemu in municjjskemu ministru vedno večje. Sedaj so vsi trije odstopili. Njim je. sledil š» p«jmetnu minister. Za. vojnega ministra je imenovan general Giardino, za mornariškega pa admiral Triatigi, za munie-ijskeg». ministra je imenovan , general dalle Olio in za. prometnega ministra se kri.iški tračehnk Bianhi...Kralj j.e spremembo kabinetu potrdil Bolgari zasedli 11 vasi. so dne m junija v Macedoaiji msedli sdedeče vasi: Ormanli, Dolap-Ciflik, BaraklDDžuma,-ja. Knmil-Kftpri, Prosenik, Topolovo, (Kalendra, ie-mnsahl«., Regtikm&hle. Balmalite in Karan ska. Španska spremeni svojo politiko? „Daily Telegraph“ poroča iz Madrida.: Vsak Čas je pričakovati, da bo Španija, odločno spremenila, smer svoje 'dosedanje zunanje politike. Na dvoru je gibanje za čet v er os por az um vsak dan •močnejše. Velika razstrelba. Ik' Dunaja se poroča, da je v noči od 16. na 17. junija v Blumau-ju na Steinfeldu (Nižje-Avstrijsko) zletel v zrak velik del tamošnjih smodišnic in skladišč za razno municijo. Število žrtev še ni natanko znano, Kolikor nam je znano, je bilo vi Blumauju in v bližnjih tovarnah že v mirnem času zaposlenih o-Icrog 1200 delavcev. Avtonomističen centralizem« Mnogo pričakovanja, velika napetost, kakšna je pot, p« kateri naj gre po mnenju ClamJMartinieovem v bodoče naš državni voz — a izid splošno razočaranje. V prestolnem govoru, za katerega politično vsebino je odgovoren ministrski predsednik, so se napo- ] veda le ustavne izpremembe, a. v poslanski zbornici ni vedel Cia,m drugega povedati, kakor da, je njegov program: Avstrija kakor da. bi bili njegovi predniki zastopali kak drug program kakor avstrijski, in je v odividni zadregi brez lastne sodbe in lastnega načrta izjavil, da bo vlada hvaležna za vsak predlog v tem oziru, v gosposki zbornici pa je slednji podal tretjo uganko, ko je krstil svoj ustavni načrt kot avtonomističen centralizem. Kot je vse drugo Clamovo govorjenje brez prave zveze z življenjem, tako kaže tudi ta svoj stvor v sanjavi megli. Samo eno je mogoče razbrati,?da, smatra namreč sedanjo obliko kronovin kot tako važno zgodovinsko tvorbo, da ni moči preko nje. Vsak čelr- > tošolee, ki ima za seboj avstrijsko zgodovino, bi g r lahko podučil, kako so nastale kronnvine le slučajno. • brez ozira- na gospodarske, politične in kjulturne zve- j ze, kako so do zadnjega časa menjavale, svojo oblil:o j in kako so posamezne izmed njih v upravi Mie ali So ; še zvezane z drugimi kronovin ami. Samo diva zgle- j da.: H Kranjski je pripadala še .približno pred dobrimi 100 Joti Reka in del Istre, Koroška se je se pred 50 leti upravljala skupaj s Kranjsko. jCaMo so v mejah kronovin dostikrat tudi gospodarski interesi popolnoma ločeni, kaže ravno štajerska, katera v južnem delu mnogo bolj gravitira proti Ljubljani, oziroma Zagrebu, kakor proti Gradfcu. Rešitev ustavnega vprašanja, kakor si jo megleno misli Clam-Martinic. no podlogi sedanjih mej kronovin, je protinaravna in zato nemogoča. Skriva se zanjo popolnoma prozorno kot edini cilj: zagoto- viti tudi v bodoče nemštvu njegovo v današnji dobi uevzdržljivo gospodujoče stališče v državi. Za življenje in razvoj zmožno je edino to, kar zahteva ves jugoslovanski narod od Mure db Drine: Združenje Slovencev, Hrvatov in Srhov na lastni zemlji v. eno državno telo pod balisb-urškim žezlom. Narodna avtonomija se tudi ne more navezati, fefekor to misli socialni demokrat dr, Renner, samo na posamezna osebe kot take. Vsak narod trna; svojo domovino, ima svojo zemljo, na katero je navezan s potom «rojega truda iu krvjo, ki jo je prelil v boju ftaajct. Zato so vsi drugi moepti, o katerih ®&ujafo politični padarji; prazni: Kdor hoče državi in svojemu narodu dobro, sme hoteti samo eno: svoboden razvoj svobodnega naroda na lastni zemlji. Državni zbor. 15. junija. Na dnevnem redu današnje seje je voUtev še enega, torej osmega zborničnega podpredsednika, kakor je bilo določeno v novem poslovniku, in volitev 6 zborničnih rediteljev ter nadaljevanje prvega čitanja začasnega proračuna. Za podpredsednika je bil izvoljen češki socialdemokrat Tušar z 200 glasovi Nato je dobil besedo dalmatinski poslanec idr. Trešič-Pavičič. ki je začel govoriti v hrvaškem in je mito nadaljeval svoj govor v nemškem jeziku. Rekel je: Ker mi sedanji način vladanja ne nudi jamstva za to, če bi slikal na tem mestu po svoji najboljši vesti razmere v jugoslovanskih deželah, ki so take. da so včeraj slikane razmere v taborišču v Thaler-hofu le slaba slika razmer v jugoslovanskih deželah, da bi se mojih parlameiitaričnih govorov v tej zađe vi pozneje še enkrat no inkrimilnovajld in bi se me spravilo na zatožno klop z zažuganjem smrtne kazni in ker so vrhu tega govori v 'državneto* zboru podvrženi strogi cenzuri, moram v, tej velevažni politični debati opustiti svoj govor. Za njim je govoril nemški radikalec poslanec Wolf, kateri je skušal braniti medklic nemškoradikal-nega poslanca Heine. češ. da jih je bilo Še premalo obešenih. Ob začetku njegovega govora so slovanski poslanci zapustili dvorano. Med njegovim govorom je nemški socialdemokrat Winter napravil medklic: Ni-edrista (nemški tirolski kmet) pa niso obesili. Kakor ie ob koncu seje Winter izjavil, je Niedrista, zato bil imenoval, da bi z zgledom dokazal, da s tem, če je vojaška oblast kakšnega državljana česa, dolžila, še ni dokazana njegova krivda. Za poslancem Wolfom je govoril poljski socialdemokrat Daszvnski. ki se je v začetku svojega govora skliceval na izjavo, katero je v torkovi seji podal načelnik Poljskega kluba, dr Lazarski. Slikal je nato nastanek poljskih legij, ki bi naj skupno z avstrijsko armado pomagale streti carizem, ki je največji sovražnik Poljakov, skliceval se na obljube, katere je dala Poljakom avstrijsko-ogrska vlada in vrhovno armadno poveljstvo in katere je priznal naš bivši zunanji minister Buri a n kot upravičene: in ne j samo to, izjavil je celo, da bo odstopil, če se. ne bo- j do izpolnile. Ko je pa prišel meseca januarja 1916 \ nemški državni kancelar na Dunaj, se je stvar popolnoma spremenila. Daszyiiski je nato omenil oklic in lastnoročno pismo rajnega cesarja glede samostojnosti Galicije. Vse to so pozdravili Poljaki z veseljem kol začetek uresničenja idealov Poljakov, združenja vseh Poljakov v samostojno poljsko kraljestvo. Avstro-ogrska vlada je sicer priznala samostojnost Galicije, noče pa. ničesar vedeti o kaki iinpncielni Iu gospodarski neodvisnosti Galicije. Mi pa nočemo, taku je povdarjal Daszvnski. biti še nadalje kakšna avstrijska kolonija iu se trdno oklepamo resolucije, sklenjene v Krakovem. Vsi si želimo miru in radi tu priznamo, da sta naš mladi cesar in zunanji minister grof Cernin poštena pristaša miru. [Včerajšnji medklic poslanca Heine pa ves poljski narod odločno zavrača. Bila bi nehvaležnost, če; bi se na tak način plačevala prelita kri poljskih legij. Samo neumneži morejo dolžiti poljski narod veleizdajstva. Za njim je govoril nemški krščanski socialen dr. Malaja, ki je naglašal potrebo, naj vlada najde pota, da stori srečne in zadovoljne vse narode in sloje prebivalstva. V eni točki pa morajo biti edine vse stranke v zbornici, da se parlament ohrani in u-irdi. Z veliko hvaležnostjo se spominjamo prizadevanj sv. Očeta, da se doseže mir med ljudstvi in da se je olajšala usoda vojnih vjehiikfcv in internirancev. Iz .srca se mu zahvaljujemo pe kot. državljani ali kot Avstrijci, ampak v imenu človeštva, ki je dandanašnji bolj razcepljeno kol ked&j poprej, in pa kot katoličani, ker nam je v tej grozni vojski pokazal veliko zedinjujočo misel katoliške cerkve kot izhod iz sovraštva mod ljudstvi in narodi. Dobil je nato besedo poslanec Reitzes, ki je nujno pozival vlado. da. spravi: iz sveta sramotno spravljanje internirancev v barake in gradove, kjer so skupaj stlačeni in oropani svoje prostosti. Za njim j* govoril katoliški Geh poslanec dr. ftruban. Izrazil je veliko željo češkega naroda, da M St aktenil skorajšnji častni mir. Deški narod se z veliko hvaležnostjo spominja našega mlađega cesarja, ki si neumorno prizadeva, najti primerna pota in sredstva, da bi se sklenil trajni in častni mir, «po-minja se z raetostjo neumornega, prizadevanja sv. O-četa, ki ne opusti nobenega pripravnega sredstva, da bi se napravil konec tej strašni vojski. Umestno bi bilo, če hj se temeljito revidirale razmere v tej zbornici; naj bi se pomislilo, ali ni pristranost vlade in osamljenje Nemcev tudi vzrok za kakoršnekoli upe naših sovražnikov, katere upe in nade potem brezvestni agenti izkoriščajo v našo škodo. Poljak Globinski je zavračal neosnovane napade na gališko železniško osobje ter izjavil: Kdor želi naši državi in Evropi trajnega miru in blagoslova mirnega, dela, se mora izreči za svobodno poljsko državo, v kateri so združeni vsi Poljaki. Poslanec dr. Rugatto (italijanska ljudska stranka) je ožigosal dogodke pri evakuiranjn vojnega, o-zemlja ob Soči. bičal razmere v begunskem taborišču v Vagni. kjer dobivajo begunci na dan in osebo komaj 150 gramov kruha, ter zahteval, da se istrski begunci vrnejo nazaj na domove, ki niso po sovražniku ogroženi. Kot katolik se z veliko hvaležnostjo spominja, neumornega prizadevanja sv. Očeta, ki se je že koj v začetku vojske kot prvi izpostavljal za mirovno idejo. Dolžnost katoličanov celega sveta je, podpirati z vsemi močmi prizadevanje poglavarja, katoliške cerkve. Za njim je govoril soeialdernokratiöni poslanec dr. Renner, ki je povdarjal, da se mora rešiti narodnostno vprašanje na široki podlagi. Se celo pred o-gra.jo dualizma bi se ne smelo ustaviti. (Sedaj je čas, da bi se narodi sporazumeli. Narodne pravice naj se z zakoni uravnajo in določijo. Tudi jugoslovansko v-prašanje bi se naj sedaj rešilo. Rešitev je v narodni avtonomiji. Ko ie končal dr. Renner svoj govor., je predsednik zaključil sejo. 16. junija. Sobotna seja je bila' zadnji dan proračunske debate Kot prvi ie govoril krščanski socialen Jerza-bek, ki je ožigosal ravnanje Židov med vojno in rfjih oderuštvo: pritoževal se je tudi, da se nemških polkov na Češkem v uradnih poročilih nikdar pohvalno ne omenja. Za njim je govoril noslanec Biapldnl. ki je pozdravil demokratičnega diuha, ki sedaj veje po svetu, odklonil vsako nemško nadvlado ter povdarjal, da je Avstrija nastala le po in s Slovani. Pritoževal se je tudi zavoljo nezadostne prehrane Dalmacije z živili Rusinski poslanec Pefruszevvyez se je bridko pritfpeyai o interniranju Kusinov v Thalerholu, , ■ ■ n ter iz- javil, da Rusini sedanje vlade ne bodo podpirali. Poslanec dr. Krek je ostro napadal poprejšnji Stiirgkhov vladni režim ter izrekel zahvalo tistim socialdemokraškim poslancem, ki si prizadevajo, da se ublaži sovraštvo med narodi. Smatra za svojo dolžnost, pobijati tista socialdemokraška načela; ki se z njegovimi ne strinjajo, toda podpirati vse tisto, kjer ima socialna demokracija prav. Programm govor ministrskega predsednika je bil prazen in brez vsebine, kakor noben njegovih prednikov. Krivično je, če se vsa krivda pripisuje parlamentu. Parlament je bil vedno pripravljen izvrševati gospodarsko in socialnopolitično delo, pa ga je vlada ovirala. Parlament je izdelal zakon o socialnem zavarovanju. Kako dobro. bi tuđi bilo, če bi zoper vojne oderuhe, imeli kartelni zakon. jOstro je govornik govoril proti Stürgk-bovemu vladanju. Potem je dr. Krek izrekel obžalovanje, da se ministrski predsednik v svojem govoru ni niti z besedico dotaknil jugoslovanskega vprašanja. Dve ideji ne bosta nikdar izumrli; da so Slovenci. Hrvatje in Srbi en narod in da spadlajo skupaj pod eno državo in tudi morajo skupaj priti. Največ-|a nesreča za Avstrijo je bil grot Stürgkh, druga velika, nesreča pa ji preti sedaj in to je Clam-Marti-nic. : Poljak Stapinski je ugovarjal proti uvedbi nem- ščine kot državnega jezika, rusinski poslanec Was-Silko pa zoper to, da bi se Bukovina priklopila kajti drugi in ne avstrijski državni tvorbi. Ker ni bil nobeden poslanec več priglašen k besedi, je predsednik zaključil razpravo o prvem čitanju začasnega proračuna. Prihodnja seja v petek, dne 22. junija. Predlogi in interpelacije jugoslovanskih poslancev. Poslanec dr. Ravnihar je stavil interpelacijo v zadevi kršenja narodne enakopravnosti pri razpisu službenega mesta pri osrednjem uradu za krmila za Štajersko, poslanec dr. Korone c pa zaradi postopanja voj ajških in civilnih oblasti napram slovenske^ mu .narodu za Časa vojske. Poljaki proti vladi« Poljski klub' je imel v soboto, • dne 16, junija, popoldne sejo, kako stališče. naj zavzame napraim Clam-Martiničevem kabinetu. Stavljenih je bilo več predlogov. Abrahamovič je predlagal; Poljski Mub . pooblašča parlamentarno komisi jo, da se začne pogar jati z vlado in o tem poroča klubu; nadalje predlog poslapea. Glabinski: Klub naj po svojem predsedstvu poda Glam-Martinicu izjavo, da ne bo podpiral te vlade ter da bo iz tega svojega stališča izvajal posledice, toda bil bi voljan, se začeti pogajati s kako novo vlado in končno predlog poslanca Moračevvski-jja: Glänom budgetnega odseka se naroča, da glasujejo proti začasnemu proračunu. Končno je predlagal socialdemokraški poslanec Daszynski; Poljski klub naj poda Glam-Martinicu izjavo, da sedanje v-lade ne bo podpiral in da bo iz tega stališča izvajal posledice. Nasprotno pa bi bil klub voljan se pogajati s kako novo vlado. Klubovi člani pa naj v LISTEK. V Prof. Fr. Pengov v „Mentorju.* (Dalje.) Kakor je danes žveplenka ueobhodno potrebna v človeškem gospodarstvu, tako je pa tudi njen najbistvenejši del, fosfor, nujno potreben v gospodinjstvu narave. Brez fosforja ni organskega življenja in najdeš ga v vsaki rastlinski in živalski stanici, v vsaki živali, v sleherni cvetlici in grmu. Fosfor ni te bistvena sestavina naših kosti, ampak ga dobiš i y krvi, \ mišicah in v možganih in , to je vzrok, da je izrekel Moleschoit besedo: ..Brez; fosforja ni nobene misli.“ In komu se imamo zahvaliti za tega modernega luciferja? („Lucifer“ je latinski „lučendsec“, isto pomeni v grščini „fosfor“,) Bankrotte hamburški trgovec Brand se je'bil lotil v drugi polovici 17. stoletja atkemije, da bi našel „kamen modrih“, s katerim bi mogel spreminjati nežlahtne kovine (železo, baker in kositar) v zlato in se tako brez truda povzpeti do neizmernega. bogastva. V tistih časih je bilo pač pol sveta prepričanega, da se nahaja neka „prvotna s-rjjoy“, iz katere se da, napraviti Čarodejni kamen mo-'rib. A tkem isti so .skušali po tisoč različnih potih riti do svojega sniotra; ni. je bilo snovi, da je ne bili preizkušali. Brand je delal poskuse s čldveš-i«o: vodo ali urinom, meneč, Ha se more nahajati tako žlahtna stvar, kot je prvotna snov, le v človeškem . telesu, ne pa v zidaku ali zemlji , ali rastlinah. budget nem odseku glasujejo proti začasnemu proračunu. Pač pa bi naj podal Poljski klub v budgetnem odseku izjavo, da bi klub glasoval za državne potrebščine, ako si bo pridobila nova vlada zaupanje Poljskega kluba. d ■. . J.v/. . :■ . : Kompromisni predlog poslanca Daszynski je bil sprejet z 28 glasovi proti 12 glasovom. O ostalih predlogih se ni glasovalo. Klubov načelnik dr. huzarski je ob 9. uri zvečer naznanil ministrskemu predsedniku Glam-Martinicu klubov sklop. Ta sklep Poljskega kluba je spravil Glam-jMar-tiničev kabinet v tako nevarno krizo, da je z gotovostjo računati, da bo podalo Sedanje ministrstvo celotno ostavko, ker nima v državnem zboru za seboj nobene trdne in zanesljivo večine. Govori se, da se bo to zgodilo že danes v pondeljek, dne 18. junija, ko se bo cesar vrnil-na Dunaj. ■ italijanske bojišče. 1 talijanska ofenziva, Ar ozemlju „Sedem občin ~ je trajala le kratko časa. Ko so Italijani videli, da ne morejo nikamor naprej, so se začeli izgovarjati zopet na slabo vreme in so prekinili ofenzivo. Na obmejnem grebenu južno od Sugajnske doline so še dne 15. t. m. ponovili svoje napade, a seveda zopet brez vspeha. Malo žiyahneje se gibljejo Lahi na t Koroškem. Tam napadajo na ozemlju gore Plocken in na goriško-koroški italijanski meji. Na primorski črti razun pogostih zračnih bojev nič posebnejga. Kako Bošnjaki jurišalo. Pri vuapadu dne 4. t. m. med Tržičem in Stiva-nom Devinskim so zopet pokazali Bošnjaki, kako se juriša. Neki hrabri bosanski bataljon je prvi jurišal in vzel italijansko, pozicijo, ižal, da sta padla pri napadu nadporočnik Markovič in poročnik Košuta, več Častnikov in mož je bilo ranjenih, ali svrha je bila. dosežena. , , Naš P-čoln potopil angleško ladjo. Avstrijski P-čoln je dne 11. junija v Sredozemskem morju potopil angleškega torpednega rušilca razreda „L. “ Potopljeni čoln je vseboval približno 1000 ton. ‘ ; Na ruskem* bojišču, posebno v vzhodni Galiciji, živahnejše delovanje sovražne artilerije, kateri poveljujejo večinoma Angleži in Francozi. Pri Brzezany-pi in ob ogrski meji pogosti spopadi prednjih čet. Hudi boji v Flandriji na fronti Hpllebeke-War-neton in Loos-Bullecourt, kjer so brezvspešno napadali Angleži nemške postojanke. Ob reki Aisne In v zahodni Ohampagni hudi artilerijski boji. Francosko časopisje zatrjuje, da, bo prišlo na francoskem bojiš- Nekega dne ie kuhal urin toliko časa, da je dobil gostoto sirupa (medu); primešal je peska- in destiliral zmes prt močnem ognju. V nemal^ začudenje je našel v svojem predložku ne sicer tekočine, ki bi bila spreminjala železo v zlato, pač pa doslej neznano snov s Čudovitimi lastnostmi. Snov je bila rumenkasta in mehka kot vosek, in se je vnela- že pri 60 stop. C, pri mnogo nižji toplini nego vre voda' Ge pa raztopiš fosforja v žveplenem oglencu (CS2) in poliješ raztopino po pivniku, se ta hitro posuši, ker je CS2 silno hliperi, pivnik pa se vnema v nekaterih minutah sani od sebe. Najbolj čudno pa je bilo za Branda to, da se je novo telo svetlikalo v temi z zelenkastim sijem, vsak predmet, ki je prišel ž njim v doti ko, celo’prsti na roki, so se. ieli svetlikati. Vsled te lastnosti je dal iznajditelj novemu telesu ime „fosfor.“ Tudi o drugih predmetih, ki se svetlikajo v temi (naše kresnice v junijskih nočeh, mnoge ribe v morskih globočinah, nekateri mahovi in tfohljiv les), pravimo, da iosforese : hirajo. Leta 1669 še sicer Brahdu ni niti sanjalo, kakšno vrednost da bo imela, nekoč njegova iznajdba za človeštvo, a postal je po fosforju slovit mož In je bil prepričan, da, je napravil važen koraki do iznajdbe kamna modrih. Svet se je zelo zanimal za novo iznajdbo, ki je jKistala Brandu bogat vir dohodkpv; tudi) majhne m-nožine so mu odtehtovali z zlatom in kadar je delal pred gospodo svoje poskuse (demonstracije) s fosforjem. so ga. honorirali (mu dajali nagrade) po knežje. Izdelovanje fosforja je sicer Čez nekaj tet prenehalo biti skrivnost, vendar pa je bilo Še dolgo tako zamotano in težavno, da so plačevali še leta 1789 mično, kakih 30 d kg. s 16 cekini. Leta i860 je veljal 1 (} belega P. (fosforjev znak ali simbol) . 840 K. leta ču šele takrat do, večje ofenzive, ko bo odposlala A-merika. izdatnejšo pomoč. Praneozi in Angleži izgubili 800.000 mož. Švicarska poročila, n oglašajo, da so Francozi in Angleži med zadnjo veliko ofenzivo- izgubili do 800 tisoč mož mrtvih in ranjenih, 40.000 slepcev: Na Francoskem imajo baje, kakor poročajo li-oti iz Rotterdama. 40.000 slepcev, ki so izgubili Svoje oči v vojski. Angleži sestrelili zračno ladjo. Angleži so dne 14. junija v Severnem morju sestrelili veliko nemško zračno ladjo „L 43.“ Francoska vlada o ameriški vojni pomoči. Ko se je dne 14. junija otvorila seja francoske zbornice, je prišel v dvorano tudi ameriški general Pershing. Ko so poslanci opazili generala, so ga viharno pozdravili. Ministrski predsednik Ribot je nato v posebnem govoru pozdravil generala Pershinga in poslanika Sharpa. Po RIbptu je govoril minister Viviani. Najprvo je poročal o prisrčnem sprejemu francoskega odposlanstva v Zedinjenih državah. 1A-merika je stopila v vojsko z mislijo, da ne more biti miru brez zmage. To mora biti tudi naša misel. Zato gre, da je treba boriti se do konca, ker kakega gnilega miru ne moremo sprejeti, ako nočemo sinove naših sinov izpostaviti prihodnji ogromni moritvi. (Živahno pritrjevanje.) Ameriška, armadla näm prinaša svojo stalno pomoč. Različna slava se bode žela med različnimi prapori. Vsi prosti narodi so po koncu. Ne bo miru, dokler obstoja krvava samovlast — (pruski militarizem) kateri smo zadjali že toliko občutnih udarcev, Mi bomo korakali po poti dolžnosti, ki je čisto priprosta in ki nam pravi, ,(da moramo biti pred vsem možje- Gremo do konca. — Vivia-nijevomu govoru je sledilo živahno, dolgotrajno pritrjevanje. Mnogo poslancev je zahtevalo, naj Ribolov in Vi via ni jev govor javno razglasita. Zadnje dni ni z rumuiiskega bojišča prav nobenih poročil. Na, obeh straneh se pripravljajo na spravljanje žetve, ki bo baje letos v Romuniji zelo slaba. Bolgari so zadnje dni z nenadnimi sunki med Vardarjem in Bitoljem presenetili Sarraila, in mu odvzeli 11 vasi. Sarraiiova. 'armada; jje zasedla vse važnejše kraje v Tesaliji. Grki' postajajo tujci v lastni domovini, 1900 okoli 340 K, teta 1902 jo padla cena na 244 K. in se dvignita leta; 1907 zopet na 380 K; rdeči P. i-ma okoli 20% (t petino) višjo ceno. Sto let po Brando vi iznajdbi (1769) je iznašel Gahn, da se nahaja P v kosteh in Scheele je, pokazal teta 1775, kako se pridobiva iz njih. - Danes izdelujejo P iz rudnine apatit (fosforit, fosfornokisli kalcij) in iz živalskih kosti ;M ker potrebujejo vsje rastline,, zlasti pa žita, fosforja, zato» sta apatit in koščeni pepel tudi iz,vrstni gnojili. . Da napravimo fosfornato gnojilo za rastline u-žitho, zadostuje, da, prvotno surovijno, trikalcijev fosfat, s pomočjo žveplene kisline prevedemo) ali razklenemo v superfoslat. Pri izdelovanju P pa treba iti še korak naprej. V ta namen vzamemo: a) tri dele kostnejga pepela (beložganih kosti, katerim smo poprej odvzeli maščobo in klej, tudi pridobivanje krvolužne soli in salmi jaka je v zvezi s to fabrikadijo) in jih zmešamo z dvema deloma žveplene kisline in 15 do 20 deli vode: pri tem nastane sadra ali kalcijev sulfat in raztopina monokalcijevega fosfora, ki jo. čisto, odlijemo. To raztopino b) izparivamo do sirupove gostote, pomešamo s prahom lesnega oglja, posušimo in razgrejemo maso do rdeče žarje. ‘Vsled tega se spremeni kisli (mono) kalcijev fosfat v takozvani kalcijev me-tafosfat in tega žgemo sedaj v lončenih retortah tako močno, da belo Žari. Da dobimo ves fosfor, primešamo c) kalcijevemu metafosfatu in oglju še finega peska od kremena. Vratovi retort so napeljani v: mrzlfr vodo; sproščeni P izhlapi v vročini, v vodi pa. se z-gosti i» pade na 'dno. ,r ■ ; (Konec prihodnjih.) , Wilson proti Nemčiji. ■ .'.Sg'vero.anjeriSki predsednik Wilson je imel dne 34. junija na nekem zborovanju govor, v katerem je zavzet odtočno stališče proti Nemčiji. Wilson je izvajal ihed drugim: ' Ko je Nemčija dosegla večidel svojega osvajalnega načrta, je začela z mirovnimi intrigami. Nemčija je s svojimi napadi vsilila Ameriki vojsko. Ako bi sa obistinili nemški vojni cilji, bi to pomenilo uničenje celega sveta. Nemški narod sam ni povzročil vojske; vojsko so začeli nemški vojaški mogotci, ki so dobili svoje na.uvla.dje tudi nađi Avstro-Ogrsko. Male narode in male države smatrajo ti mogbtci kot naravno orodje svojega gospodstva. Nemški načrt je bil: razplesti pas nemške vojaške sile in političnega gospodstva čez Srednjo Evropo in čez Sredozemsko morje v srce Azye. Tudi Avstrija je orodje Nemčije, kakor Srbija, Bolgarija in Turčija. jTe sapje imajo svoje srce v Berolinu. Nemčija sama ni povzročila gibanja za mir, ampak le z ozirom na nekatere narode, katere si upa s tem pridobiti. Nemška vladane more več 'naprej, nazai pa si ne upa. Vojaški mogočneži, pod katerimi Nemčija krvavi, ,že uvidevajo, do katere točke jih je dovedla, usodo. Ako se umaknejo, pli ako bodo prisiljeni iti vsaj za ped nazaj, Je njih moč doma ih na, tujem raztrgana na kose. Će se jim sedaj ne posreči doseči miru, jih bo narod salu strmoglavih Ako ti mogotci ne bodo imeli vspeha, bo Nemčija rešena in svet bo dosegel mir. ..Nemški, veljaki hpčejo sedaj cel svet varati in se hlinijo, kakor da bi bili za pravice raznih narodov. Kakor hitro pa bodo dobili moč v svoje roke, bodo vse one, ki so „ sedaj njih orodje, zdrobljeni v prah. Ne bo dolgo, ko j bo Nemčija; zgubila priliko biti prosta in cela. Evropa se bo oborožila za konečni boj. Za. nas(Amerikan-: oe); velja samo ena izbera. Mi sme jo dobro izbrali in gorje možem, ki nam hpčejo stopiti nasproti ob dnevu odločitve. Nemčija za mir z Busijo brez zavzetij in odškodnine. yj. „Norddeutsche Allgemeine Zeitung“ je dne 15. junija objavila članek, ki je vzbudil splošno pozornost. : v njem se obširno razpravlja o WilsOnovi noti ter dokazuje, da je Nemčija pripravljena skleniti z Rusijo mir brez zavzetij iu odškodnin. Clankar pravi med drugim: Nova Rusija je že opetovano izjavila,, da* vojni milji, kakor jih navaja Wilson v svojem zadnjem govoru, nišo njeni .vojni cUii^Pač. n,a je. itugija izrazila željo, skleniti mir brez zavzetij lin brez vojnih odškodnin. Ta pblilca za sklep miru ni nobena zapreka za mir med Rusijo in osrednjimi državami, katere od Rusije nikdar niso zahtevale zemeljskih pridobitev in odplačil. Nemčija je torej pripravljena, da sklene ssvo-* .jim vzhodnim sosedom mir brez zavzetij in brez odškodnin. Ko bo pripravljena tudi s svojim zahodnim sosedom skleniti tak mir. bomo mirti veliko bližje Duhovščiiia ih narodna koncentracija Načel- niki deželne zveze češke katoliške duhovščine na Ce-"škem so v imenu te poslednje izdali izjavo, v kateri je, rečeno med drugim: „Češka katoliška duhovščina, zvesta narodnim izročilom svojih prednikov ijü v misli na blaginjo Češkega naroda, iz katerega je izšla, S'käternu živi in smatra delo za, njega najvgfvišene-je ideale kot svojo najsvetejo dolžnost: pritrja popolnoma izjavi Čeških pisateljev, pozdravlja izjavo Češke’ Zveze v državnem zboru najiskreneje ter izjav-jj% da; bo A boju za izvedbp skupnega narodlnejga programa in za pravice naše samoodločbe nastopala soglasno z zakonitimi zastopniki naroda v žrtvovanju in na delu!“ ■„Deutsche Erde", časopis za nemštvo, izhajajoč v Gothi v Nemčiji, je prinesel v 5. številki letni* k a 1914-15 obširen in tudi za nas zelo poučen članek Naselbine društva Südmark“, katerega je napisal W. Heinz v Gradcu. V Članku,, v katerem hudo napada tudi slovensko duhovščino na Slov. Stajerju in na Koroškem, pravi med drugim: Mimogrede se na,j Še omeni, da je bila, slovenska služba božja,, ki seje dosehaj v Arvežu opravljala štirikrat na, leto, ob izbruhu avstrijsko-srbske vojne odpravljena in sicer kot odgovor na Srbom prijazno mišljenje mnogih slovenskih duhovnikov. — Ker je to „mišljenje“ bilo le podlo sumničenje, vprašamo, ali se je v tej zadevi : kaj ukrenilo in ali so se vrnile arveškim Slovencem staro pravice, ki so jih še imeli v cerkvi? Zatorej! Našim nemškim sodržavljanom slovanske zahteve vedno manj ugajajo. Posebno neljuba je jim zahteva nas Jugoslovanov po narodni avtonomiji v javnem in uradnem življenju. V jedni zadnjih številk' grafik» „Tagespošte“ se nekdo — najbrže nemški uradnik — pritožuje, da hočemo Slovenci, Hrvati in Srbi v svojih uradih imeti tudi slovenski, ozirota^a, hrvatski in srbski jezik, V tem pa, vidi oni mož veliko nevarnost — ne morda za uradovanje — za moč nemštva v državi, zlasti pa na slovanskem jugu. S ----------------' ------------------------------- tem mož priznava direktno, da nemško uradništvo po naših deželah tli na mestu, kaj priznava hkratu tudi, da imamo Slovani dovolj uradniško zmožnih, iz-vežbanih moči. Nam neprijazne vlade so pošiljale v našo kraje neslovanske uradnike samo za to, da bi nas razn arodi le. Peščic a Italijanov in še manje število Nemcev je imela, sredi pretežne večine Slovanov zasedena vsa, gotovo pa vsa večja uradniška mesta. Sklicevati se na. to, da so se ti tuji /uradniški elementi tekom zadnjih 20 let zelo priučili našemu jeziku in da s tem znanjem popolnoma izhajajo, je jalovo. saj vidimo dan na dan posledice. In če bi tudi bilo res: Vsakemu,'uradniku gredo uradniki njegove narodnosti. Kako pridejo nencraški narodi, do tega, da morajo njihovi sinovi hoditi v tujejezične dežele našo države in to. večinoma . kam it kakšna gorska, gnezda kot uradniki, dočim se nam vsiljuje nemško uradništvo in to v krajih s skoroda, popolnoma ne-nemškim. slovanskim življem. Ce bi nam že manjkalo uradniškega materijala, recimo po zmožnostih ali po številu! A ne. V obojem slučaju smo kos vsem zahtevam. Vse eno pa se zgodi, ida pride gornješta-jerski Nemec v solnčno Posavje „Savo riba!“, Posavec pa mora kam v Muravo, Admont, Rottenmann, ali pa celo kam globoko v Ti role! Grof Tisza -- polkovnik.' Gesär je odstopivše-ga ogrskega ministrskega predsednika grofa Stefana Tiszo imenoval za polkovnika, sedanjega, ministrskega predsednika grofa Esterhazyja pa za ritmojstra v rezervi. - - ■•■■■■■■ ■• >:i ' Vi državni zbornici ni vojaške cenzure. V otvoritveni seji državnega zbora so nekateri poslanci poročali., da obstoja v poslanski Zbornici tajna cenzura. Vojno-iiadzorovalni urad je namreč poslat v državno zbornico nekaj Članov, da tam vršijo vojaško cenzuro. Od 14. t. m. naprej je. ta cenzura odpravljena. Dočim so bili v sredo še zatopniki omenjenega urada v pisarni državnozborske korespondence, v četrtek teh gospodov ni več bilo nazaj. Cenzuro vrši »dslej edino zbornično predsedstvo. Govor poslanca Stribrnyja je torej najbrž tako Čudno zavilo zbornično predsedstvo. Resnico bi se rado po vsej sili utajilo, kar pa vzbuja pri ljudstvu le še večje nezaupanje. - ' .... Prostozidarji na delu. V «Rimu tse je pred dnevi vršil kongresprostozidarji Izpovedan- ja. Na kongresu se je sklenila združitev z „Velikim Orientom“ (glavno prostozidarsko organizacijo). Tega kongresa, So se udeležili tudi Številni zastopniki iz Anglije. Rusije,. Francije,. JBelfeije, Portugalske, Srbije, Grčije,; Zedinjenih držav, Kanade, Brazilije, Španije in srednjeameriških ljudovlad. Zborovanje se je vršilo v prostozidarskem templju y ulici „Piazza del Gesu“ nasproti cerkvi Srca Jezusovega, Tedenske novice. Cesar o koroški duhovščini. Pri sprejemu v Beiiaku je Njegovo Veličanstvo rekel k prevzvišene-rnu knezu in škofu dr. 'Adamu Hefter : „ Vsakokrat se veselim, ko grem zopet na Koroško,“ V nadaljnem pogovoru je Njegovo Veličanstvo pripomnil, da si je koroška duhovščina pridobila mnogo zaslug. Knez in Škof se je za to milostno sodbo glede delovanja duhovščine zahvalil in rekel, da bo to za duhovščino nov nagib za delovanje v patriotičnem duhu, zlasti med vojsko. Prevzvišeni je dobil tudi priiožnost. zahvaliti se Njegovemu Veličanstvu za mnoga odlikovanja, ki jih je prejela koroška duhovščina od Njegovega Veličanstva v območju fronte na predlog vojaških oblasti. Tudi je sporočil Njegovemu Veliča no stališče in je določil, da se mora dati 550 vagonov sladkorja za vkuhavanje sadja tudi manjšim posestnikom. Naj višje eene za seno in slamo. Vlada je do-določila na-jvišje cene za seno letine 1917. Te cene so sledeče: za. 100 kg sena vseh vrst pri hlevu posestnika 17 K, za slamo zmlačeno s cepci 10 K,za drugo slamo 8 K, za grahorko, fižolovko, kruzovko itd. 6 K. Za tOO kg prešanega sena. ali slame se plača, 1 K 60 v več. Za dovoz na postajo ali kak drug.prevzemni prostor se bo plačalo do 5 lan 1 K za 100 kg, za oddaljenost do 10 km 1 K 70 v, nad 100 km pa 2 K pri 100 kg. novice. Suša v Dalmaciji. „Reichspost“ z dne 14. junija poroča o veliki suši. ki vlada večinoma po celi monarhiji. Najhuje pa je v tem oziru v Dalmaciji. Suša je tam tako huda. da je vse žito. kar ga suša še ni vmorila, zasilno dozorelo. Žetev ho v Dalmaciji v 14 dneh popolnoma končana. Sežiganje mrličev, v Nemčiji. Kakor poročajo nemški listi, se je do konca meseca, aprila 1917 sežgalo v Nemčiji 101.007 mrličev. Meseca aprila so jih sežgali 1248. V 1019 slučajih, torej 81%, se je še pred sežigom vršila cerkvena; blagoslovitev mrliča. Največ sežigov je štel Berolin, namreč 482, potem T ipsko 97, Draždane 76, Bremen ir» Chemnitz po 74, Gotha 56, Stuttgart 49. Hamburg 47, Jena, 46, Mona-kovo 38. Meških je bilo 607, ženskih 550. Po veroiz-iovedanju je bilo 1078 ‘protestantov, 77 katolikov, 6 sta roka toli kov, 40 Židov, 47 švobodoVercev ali brez napovedane veroizpovedi. L šenj za zmago in časten mir. Bo torej prava vojna ■ obožnostf katere se bodo gotovo radi udeležili verniki». od blizu in daleč. Ako bi bili čč. gg. dušni pastirji tako prijazni, da bi došli v onih dneh s svojimi verniki v procesijah v Rajhenburg, za kar bi jim bili posebno hvaležni, tedaj prosi župnijski urad za blagohotno naznanilo prihoda procesij. Na svidenje torej, častilci Marijini, ob omenjenih dneh v Slovenskem Lurdu! oöooooeo stanc za celo leto 10 K, za pol leta i»’.četrt leta 2 K 50 v. Kdor še ni porajal dolžne naročnine ati še naročnine za leto “1917 ni obnovil, ga prosimo, da to takoj stori. Kdor hoče nabirati nove naročnike, mu pošljemo položnice. Denar se pošlje na naslov: UpravniStvo lista »Straža« T Maribor. Koroška ulica št 5 oooooooooo Dopisi. Spodnještajerska ljudska hranilnica in posojilnica * MARIBORU ::SPREJEMA PRIJAVE ZA:: VI. VOJNO POSOJILO med uradnimi urami. dl Maritim*. ’ Mestni ■ magistrat u^itafirja, da m bo Jutri, v torek, dne 19: junija, radi pomanjkanja pre-moga zaprta. mestna, plinarna in da: t» odslej Maribor brez luči. Mestni očetje so moledovali pri vladi : n • pri vojaški oblasti; - a njih prošnje m več premoga niso bile nikjer uslišane. Maribor. V ‘„Kretr/hofu“ nat, desnem bregu Drave se je zadnji teden pojavilo 7 slučajev iegarja. Zanesli .so ga tje vojaki, ki imajo tam svojo postajo za dobavo hrane. Oblast bi naj skrbela, da se bolezen ne bi sirila, a vendar se širi. Maribor. iV petek, dne IS. junija, je umrl delavec Hajbertove usnjarne ITomaž Koražija. Družina šteje devet glav, večinoma majhni otroci. Revež je gotovo žrtev pomanjkanja. Z bornim zaslužkom 4 K dnevno je moral preživeti in oblačiti v sedanjih dragih časih sebe in osem otrok in Še poleg tega plačevati stanarino. Take so razmere mnogih ubogih delavcev v našem mestu. Celje. V gospodarskem poslopju posestnice Angele Špes pri Sv. Miklavžu pri Celju je izbruhnil požar, ki je v kratkem vpepelil gospodarsko poslopje z vsemi poljedelskimi stroji. Skoda znaša 5000 kron. Vzrok požara je neznan. — Tukajšnji veleindustri-.jec Peter Majdič je daroval za avstrijski Rdeči križ 200 K. — Postopanje mestne policije proti kmeticah*, ki prinašajo sadje in zelenjavo v naše mesto, je zelo neprijazno. Rajhenburg. Na praznik Marijinega obiskovanja, dne 2. julija.,- obhaja naša nova turška cerkev f obletnico svojega posvečenja. Kakor vsako leto, bomo tudi letos ta dan slovesno praznovali. Kot priprava na to slovesnost bo tridnevnica, ki se začne dne 30. junija z rano službo božjo. Vodili bodo to tridnevjni-eo eö. gg. misijonarji od Sv. Jožefa nad .Celjem. Vsa pobožnost se bo letos vršila v znamenju gorečih pro- POSOJILNICA V MARIBORU (NARODNI DOM) - sprejema prijave sta V L vojno posojilo viak delavnik med uradnimi urami. • — - - Kmečka hranilnica in posojilnica V PTUJU, (mtuoritokl «aino^tan) sprejama prijav® za VI. VOJNO POSOJILO vactfc d«>l»vnik med nradnlml urami. J«'"- Slovenci, Slovenko! Podpisujte VOJNO POSOJILO 6 pri domačih denarnih zavodih. UW.IHW Oficijelno subskripciisko mesto Uublianska kreditna banka podružnica tetie— sprejeme: p® oniglnainih pogojih prijave ne šesto avstrijsko I. Davka prosto 40 letno 572%no amortizacijsko državno posojilo po K 92*50 prištevši 572%ne obresti od L mm 1917 naprej ter daje V2% bonifikacije. Ker teko obresti tega posojila že od 1. aprila 1917 znaša nabavna cena le K 91.512. II. Davka proste 572%ne 10 letne državne zakladnice po K 94 — prištevši 572% obresti od 1. maja dalje In daje V2% bonifikacije. Izdajatelj in zaiožnik: Konsorcij „Straža/ Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan, Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.