E. Lah: Kraške jame. 573 ubit lonec i. t. d. Bil sem silno radoveden, kaj pomenijo ta babja znamenja, ali v tej samoti čaka človek lahko cele ure, da se ne prikaže živa duša, katero bi mogel kaj vprašati. Ta reč se mi je razjasnila, ko sem se seznanil z bistroumnim pastirjem in pesnikom Opalčkom, ki je prignal v ta kraj večkrat svoji dve kravi. Razložil mi je stvar tako: Ta gaber se zove Berusov, zato, ker je bil kaznovan pri njem Berus za svojo malopridnost. Ker je bil trden kmet, ni čudo, da bi ga bila marsikatera rada dobila. Nalovil je torej bab, kolikor je hotel, potem pa se strašno hvalil, kako so vse vanj zaljubljene. Dekleta so se ve da to kmalu zvedele in se pošteno V .... -1 maščevale. Čakale so ga neko nedeljo popoludne, ko je mislil iti k Zajčevi Polonici. Všk! zaskočile so ga pri tem le gabru. Nogi so mu priklenile k drevesu, jedno roko so mu privezale za to, drugo za ono vejo, potem pa udri po njem z burkljami, metlami, poleni, perilniki in z drugim takim orodjem in brložjem, ki so ga prinesle s sabo. Ni treba praviti, da so rabile vmes tudi svoje ostre nohte in težke podgorske pesti in stopala. Teple, suvale in mrcvarile so ga, dokler so jim roke gibale. Predno so ga pustile, zatlačile so mu v jeden žep kuhinjsko cunjo, v drugega koželj s predivom, da bi vsak vedel, od koga je prejel Tonček svoje brez dvojbe zasluženo plačilo. Ljudje so ga našli še le drugi dan, ko so šli v mesto na trg. Bil je ves razdrapan in opraskan in skoro brez zavesti. Odnesli so ga domov in dejali v posteljo. Ležal je bolan veliko tednov. Pravijo, da se mu je celi dve leti mešalo, kar je verjetno. Huje nego vse bolečine ga je morala skeleti neznanska sramota, da so ga preteple babe. Kaj tako grdega se v Podgorji še nikoli ni culo ne prej, ne pozneje. Od takrat obešajo dekleta na gaber svoje cape in cepine, da ž njimi fante dražijo in svare, češ, kdor se ne bo držal samo jedne ljubice, utegne mu se ravno tako goditi, kakor Berusovemu Tončku. (Dalje prih:) Kraške jame. Spisal Evgen Lah. jjedna glavnih lastnostij, v katerih se kraški svet razločuje od planinskega, obstoji v tem, da se dobiva v njem nešte-vilno kratkih globin, po katerih teko v jako nepravilnem teku posamezne vode. Po južni Dolenjski in skoro po vsej Notranjski KSotM pis&R Rf^ilJ 'v 574 E. Lah: Kraške jame. nahajamo več manjših in tudi večjih rek, ki zginejo po komaj par-urnem teku pod zemljo in pridejo dostikrat že po kratkem presledku zopet na dan. Najboljše se to kaže pri Ljubljanici, katera teče v svoji celi dolgosti 85 kilometrov skoz 20 kilometrov pod zemljo. Te reke nam jasno kažejo, da morajo biti njihove struge v neposredni dotiki s podzemeljskimi razpoklinami, kotlinami ali celo večjimi jamami. Te jame prilastujejo Krasu drugo posebnost, in ga delajo nasproti Planinam tudi na drugo stran stran zanimljivega. Stvari se ve da ni tako umeti, da bi bile take jame lastne samo Krasu. Jam in kotlin nahajamo še primerno veliko število po Gorenjskem notri do Triglava. Pa tudi po Krasu samem niso posebno jednako razdeljene. Sicer jih ne pogreša noben del Krasa; Zatiska in Laška okolica imata celo veliko tacih kotlin in globin, ki so v manjši meri ravno tega značaja, kakor notranjske, vender se mora pripisovati v oziru največja važnost in zanimljioost jamam notranjskega Krasa. Po izjavi raznih strokovnjakov niso le največje, marveč tudi najbogatejše v vsej Evropi; važnejše tem bolj, ker ne nastopajo med sabo izolirane, ker so, vsaj skoro gotovo, v medsobni zvezi. Schmidl, najboljši poznavatelj kraških jam, meni sicer, da so jame znanstveno veliko premalo preiskane, da bi se dala jasno dokazati njihova zveza, vender se o njej ni dvojilo nikoli. Glede števila jam je sicer Hacquetova cenitev, kateri meni, da jih je nad 1000, gotovo prevelika. Ravno tako gotovo je pa tudi, da jih ima primeroma majhni Kras za svoje površje ogromno, posebno notranjski. Večje ali manjše število jam je pa odvisno tudi od tega, kakšne velikosti morajo biti votline, da se nazivajo jame. Kraški kraji, v katerih se nahajajo večje jame, bili so tujim narodom znani že precej zgodaj; navajajo jih že geografi 3. in 4. veka. O jamah samih jim ni bilo znanega še skoro nič. Prvi, se ve da še zelo nedostatni in nezanesljivi popisi jam pripadajo 15. in 16. veku. — Od domačinov jih omenja najpoprej Schonleben; čudno je le, da ne govori nič o Postojinski jami. Za njim piše precej obširno, toda ne posebno zanesljivo, Valvasor. V 18. veku se je pečal s to stroko najpoprej Floriantschitsch. Nekoliko pozneje je dobil neki Nagel od cesarja Franca I. nalog, preiskavati kraške jame. Rezultati njegovih preiskovanj so ostali v jako skrbno sestavljenem rokopisu, katerega hrani dvorna knjižnica na Dunaj i. O kraških jamah sta izpregovorila dalje proti koncu pretečenega veka Hacquet in Gruber. E. Lah: Kraške jame. 575 Najnatančneje in ob jednem najbolj strokovnjaško je pa poročal o jamah v petdesetih letih našega veka Schmidl, odposlan od akademije znanostij na Dunaji, da bi jih preiskal. O posameznih jamah, posebno o Postojinski, pisarilo se je mnogo, mnogo. Kraške razpokline se dele v vertikalne, horizontalne, in v vertikalne združene s horizontalnimi. Največ je vertikalnih. V večjem številu se pokazujejo že takoj onstran Vrhnike; njihovo število naprej čedalje močneje narasta in izgube se še le pri Opčini. Severni po-rasteni Kras jih ima, če tudi ne na videz, ravno toliko, kot južni goli. Večina jam te vrste ima podobo Jijev, globočino 100—150m, in ravno toliko dolgost. V severnem Krasu so po navadi na dnu zarastene s travo, gole pa le ob robu; v južnem so večinoma gole in na dnu pokrite s peščevjem. Take kotline se nazivajo po navadi „doline", če so pa na dnu porastene, imenujejo jih tudi „ogradi". — Ce so tla dolin ilnata, nabere se na njihovem dnu voda; od tod pogostem stoječe luže. Sicer so pa doline pravi požiralniki in so s svojimi razpoklinami v neposredni dotiki s podzemeljskimi vodami. Velika množica peščevja in kamenja kaže, da so bile globine prvotno podzemeljske jame, da so le rezultat Zemljinega pogreza vsled potresov. Taki dolini, se ve da v širšem pomenu besede in primeroma plitvi, sta dolini: Planinska in Starotrška pri Loži. Sploh pa pripadajo severnemu večje, južnemu mnogoštevilnejše doline. Vrtikalnim jamam pripadajo navadni, zelo ozki in v globokosti zelo različni prepadi. Tudi teh ima več južni, večje pa severni Kras. Dno je večinoma s kamenjem zasuto, nikoli pa ne z vodo napolnjeno. Pokažejo se časih hipoma sredi ravnine in so ograjeni, da se zapreči vsaka nesreča in nevarnost. Ce so primeroma široki, imenujejo se kot bivališča podzemeljskih golobov — „golobine". Dna tacih jam imajo dostikrat s peščevjem obdan vhod v horicontalne jame. Zveza golobin z malimi horicontalnimi jamami je posebno pogosta na Pivki. Med Planino in Cirknico je več golobin, ki peljejo po podzemeljskih hodih k podzemeljskim vodam. Po več krajih, posebno v okolici Loža, je bilo na malem kupu več dolin, med sabo ločenih po slabotnih stranskih stenah. Vsled potresov so se stranske stene razrušile in nastala je jedna sama dolina z večjimi tlemi. Horicontalne jame so dvojnate: suhe in vodene; prve se imenujejo po navadi „jame" v ožjem pomenu besede, druge „globine". Jame imajo polno kapnikov in mimo glavnega dosti stranskih hodov. 576 E. Lah: Kraške jame. Jame niso skoro gotovo nič druzega kot nekdanje struge podzemeljskih rek; z globinami, to je zdanjimi strugami, so večjidel na več krajih v zvezi, in leže vselej nekoliko više nad njimi. To vidimo raz ven pri Postojinski jami pri celi vrsti druzih jam. Globine so ve-činom precej daljše kot jame ; kraške jame pa so že same na sebi daljše, kot jame druzega kontinenta. Struga Pivke n. pr. meri v Planinski jami nad tri kilometre. Globine so dostikrat po polnem pretrgane po navpičnih stenah, ki sezajo skoro do tal in puste vodi le toliko prostora, da gre sploh lahko pod njimi skozi. Prvotno so se-zale take stene do tal; še le, ko si je napravljala voda novo strugo, izpodjedla jih je polagoma. V nekaterih krajih si je voda vdolbla nekaka vrata, n. pr. pri Kalvariji v Postojinski jami in v več krajih Planinske jame. Časih so razvaline po globinah tako velike, da jih ni mogel učiniti noben še tako močan naval voda: pri Kalvariji sami v Postojinski jami zavzima velikansko kamenje vso širokost jame ; jednaki slučaji se nahajajo tudi pri Planinski in pri Kriški jami poleg Loža. Cesar ni mogla učiniti voda, to so prouzročili tukaj potresi. Jame postajejo zmerom bolj suhe; neštevilne razpokline po stropih in stenah namreč, skoz katere prodira voda, zamašile so se v teku prstjo ali ilovico. Vsled tega je prenehalo narastanje kapnikov v nekaterih jamah; tako n. pr. v stari Postojinski že po polnem; v vseh druzih se pa vsaj vidno manjša. Kombinirane horizontalne in vertikalne jame niso sicer tako pogoste, kakor samo vertikalne, vender pogostejše, kakor samo ho-ricontalne. Ogledati si jih je težko, ker imajo mnogo ozkih vhodov in prehodov. Po navadi obstoje iz več teras; po večjih ali manjših presledkih navzdol se pride v velike, precej ravne prostore, ki se jeden pod drugim razprostirajo. Najvažnejše jame te vrste so v južnem Krasu pri Lokvah in Trebičah. Pri Trebiški jami se pride še le v globočini dobrih 270m v veliko, prostorno globino, katera ima za se še visokost 85ra. Reka tedaj, ki ima svojo strugo na dnu te globine, teče nad 350m globoko pod zemljo. Nekaj jednacega, če ^ -v tudi ne v toliki meri, vidimo pri Črni jami, dobro uro v severozahodu od Postojine. Kapnikov imajo od vseh votlin največ zdaj suhe jame, od teh največ Postojinska. Število stalagmitov prevladuje nad številom stalaktitov. Schmidl jih je naštel pri Kalvariji na prostoru, ki je meril 7 ? sežnjev, v neki stranski razpoklini 60 od 1—7m visocih. Dr. Ahasverus: tri Gracije. tli Globine z vodami imajo sploh menj stalagmitov; sicer tudi menj stalaktitov, zato pa tem večje; nahajajo se ob krajeh strug ali pa takoj nad njimi. Največji stalaktit, tako zvano »Slonovo glavo", ima Planinska jama v onej polovici, ki drži proti Studenemu. Največji stalagmit, v visokosti skoro 10m, ima Kalvarija v Postojinski jami. Dolgost vseh podzemeljskih votlin se ne da na tanko prera- . čuniti, ker jih je večina še premalo poznata in preiskana; to je le mogoče pri večjih jamah. One jame, ki imajo po več kot 3/in kilometra v dolgosti, dolge so vsega skupaj nad 19 kilometrov. Od teh pripada Postojinski z vsemi stranskimi hodi skoro 6 kilometrov ; le 200m menj Planinski; 2 kilometra jamam pri Unči poleg Planine; po več kot 1 kilometor Kriški jami pri Loži in Pivški jami nad Postojino; 1 kilometer Predjami (Lueg), skoro 1 kilometer dozdaj znanim jamam pri Skocijanu; pol kilometra Črni jami nad Postojino; po Vs kilometra slednjič Trebiški in Lokviški jami. (Konec prih.) Tri Graeije. Slika iz stoliee madjarske. Spisal dr. Ahasverus. I. alo mest je v Evropi, ali menda na svetu, ki bi imela tako lepotno ležo kakor ogerska metropola, dvojno mesto Buda-pest. Pest ob levem Dunavskem obrežji stoji v ravnini, katera se daleč tja doli na vzhod razprostira v veliko ogersko planjavo. Buda pa ob desnem obrežji objema višine in nje glavni del, t. j. tako imenovana trdnjava (var), v kateri so kraljevski grad in poslopja najvišjih civilnih in vojaških uradov, stoji na vrhu trdnjavske „gore". Kar Budapešt posebno krasi, to je Dunav, velika reka, veličastno tekoča med sesterskima mestoma, po kateri plava gori in doli, sem ter tja množina vsakaterih velikih in malehnih parobrodov, ladij in čolnov. V sporedu s trdnjavsko goro je proti jugo-vzhodu tik Du-nava Blocksberg s svojo citadelo, od koder se Budapešt vidi v naj- 39 E. Lah: Kraške jame. 629 steče Sulina, umetno izkopani izhod in vliod v Dunav za vse večje ladje. Turki imajo tukaj majhno posadko, in ker zahtevajo vojaški običaji, da mi pozdravimo one in oni nas, privesla na brod turški častnik s priporočilom povelj nikovim; a reva ne more se sporazumeti z našimi, kajti govoriti ne zna niti nemški, niti italijanski, niti angleški, niti francoski; mož opravi tedaj svojo nalogo v turškem jeziku, — a tega pa mi ne umemo. Kaj je tedaj storiti? Kar mu pride na um, da bi utegnil morebiti kdo izmed nas umeti slovanski in mož začne kramljati v najlepši srbščini. Razumem ga izmed vseh nas samo jaz in kmalu sva bila v najživahnejšem pogovoru. Pravil mi je reva, da je rodom Bošnjak in da so ga otroka Turki ugrabili in odvedli v Carigrad, kjer so ga vteknili v vojaško suknjo. „A v srci ostal sem še zmerom Slovan in ne morete mi verjeti, dragi gospod, kako neizrekljivo me veseli, da sem našel tukaj človeka, koji govori moj jezik in kateri mi je v sorodu po duhu." Prihodnje dni si ogledamo velikanske nasipe, moleče na obeh straneh Dunava daleč ven v Črno Morje, kateri tako zajezujejo mogočno reko, da je prisiljena sama kopati si globoko in za težke ladje sposobno strugo. Okolica sulinska, neizmerna, z visokim trstjem obra-stena planjava, nima druzega zanimivega, kakor morebiti neštevilno množico povodnih ptičev in mogočne cede divjih, črnih bivolov, koji se klatijo brez vsacega varstva po obeh otocih, od kilijske doli do kedrilske struge. Pomudimo se tedaj komaj dober teden v tej dolgočasni postaji ter odplavimo ven na znamenito, nevarno Črno Morje. — Kraške jame. Spisal Ev gen Lah. (Konec.) d vseh imenovanih jam najvažnejša, najlepša in najbogatejša je Postojinska jama. Deli se v veliko cerkev, staro in novo jamo. Velika cerkev se razprostira takoj v začetku v dolgosti nad 100m, v širokosti 45m in v največji visokosti dobrih 30m. Velika cerkev 630 E. Lah: Kraške jame. obstoji iz samega apnenika in je skoro brez kapnikov, bodi si stalagmitov, ali stalaktitov. Iz velike cerkve proti levi se pride čez kakih 15m dolgo in 4dm široko naravno brv v takozvano staro, zdaj zapuščeno, nekdaj pa jedino znano jamo. Stara jama znaša v dolgosti blizu 200m in ima primerno več in mnogovrstnejših kapnikov, kot nova, večinoma stalaktitov. Na desno drži iz velike cerkve pot v novo jamo, največji in najlepši del Postojinske jame. Nova jama ima mimo glavnega hoda tudi več stranskih. Glavni, dobre pol ure dolgi del se deli v dve precej jednako veliki polovici, od katerih ima prva jeden sam, druga pa dva hoda, katera se v konci jame pred Kalvarijo zopet zjedinita. Največji del glavnega hoda je svetovno znana Kalvarija, prosto se dvigajoč, blizu G0m visok, s kapniki preobložen grič, na čegar vrh drži nad 200m dolga pot. Visočina od podnožja Kalvarije do stropa znaša skoro 80m, od vrha Kalvarije do stropa pa še zmerom skoro 25m- Ysa votlina skup meri od podnožja do zadnje stene za vrhom v dolgosti nad 200m, Kalvarija je tedaj največja podzemeljska votlina na svetu. Od glavnega hoda nove jame se odcepi več stranskih hodov, med njimi najvažnejša pol kilometra dolga „Jama nadvojvode Ivana". Od glavnega hoda se odloči precej na sredi, namreč pri pregrinjalu. Druga stranska jama, precej v konci glavnega hoda, veže vrata Kalvarije s Tartarom, to je s 96m dolgim 48m širokim brezdnom ; v dolgosti znaša pa še le nekoliko več, kot prejšnja. Takoj v začetku nove jame drži proti desni v stran nad 100m dolga, na kapnikih bogata jama, skoro vštric z veliko cerkvijo. Od velikega „ plesišča", to je od 50m dolzega, 30™ širokega in nad 120m visokega prostora v prvi polovici glavnega hoda, drži pot po zelo ozkem in tudi le 3m dolgem stranskem hodu na malo, 5m visoko in 8m široko, z velikim plesiščem vštricno plesišče; omenjena stranska jama znaša v dolgosti 40m. Razven teh je še več druzih stranskih jam, ki so deloma daljše, kot dozdaj popisane, ki so pa sicer celo nepomenljive. Največ se jih odloči od Kalvarije. — Kapniki, večinoma stalagmiti, nahajajo se v Postojinski jami v veliki množici in v mnogovrstnih oblikah. Vsled tega jim je pridala domišljija imena osob ali stvari j, na katere morebiti spominjajo. Da se je dostikrat risalo preživo, to je lahko razvidno, če pomislimo, E. Lah: Kraške jame. 631 da je v Postojinski jami mišljeno za vse. Pobožni ima takoj priliko opraviti svojo pobožnost. Postonjska jama ima nimreč razven velike cerkve sploh tudi še Milansko stolno cerkev, potem ponižno vaško cerkvico. Jama ima popolno cerkveno opravo: malo in veliko lečo, mali in veliki altar, mali in veliki zvon, krstni kamen, spovednico tabernakelj, orgije, luster in bandera. Tudi za svetnike in svetnice v oltarjih je že skrbljeno: jama ima dve podobi Marijini, podobe sv. Antona Padovanskega, sv. Petra, sv. Nikolaja in sv. Štefana. Da tudi ne smemo pogrešati za vsako cerkev važnega vhoda, to je samo ob sebi razumljivo. V Postojinski jami se kaž3 priroda s svojimi posebnimi prikaznimi: jama ima veliki in mali, pa tudi celo rudeči slap, vodomet, borjavo; v jami sveti luna in gre dež; jama ima velik ribnjak, tudi biserov ne pogreša. V jami se dobi več vrst dreves, cel vrt in zraven tudi še šopek cvetic. Jama ima cel zve-rinjak: navadnega in morskega leva, delfina, želvo, sovo in lisico; tudi senice se love v njej. Y jami se do dobrega okrepčaš, tu dobiš namreč gostilno, dve kuhinji, mesnico z debelimi kosi mesa; za pri-kuho si vzameš lahko gob ali karfijola; če bi ti ne bila po godu govedina, vzameš si lahko salam; če se rad posladkaš, dobiš lahko sladoleda na nalašč za to pripravljenem malem krožniku. Umrjoča stvar si in jama te tega spominja, da boš moral umreti; kaže ti grob, mrtvaško glavo in Tartar. V jami ožive biblični časi; tu nahajaš Rudeče Morje, Kalvarijo (ne daleč proč v Planinski jami tudi Groi-gato), Noetovo barko, in Lotovo v sol izpremenjeno ženo. V jami so morali stanovati nekdaj Egipčani, tu je namreč več hieroglifičnih napisov, mumij, obeliskov itd. Prebivalci jame so se morali pečati marljivo s skulpturo; na razpolaganje stoje vsakovrstni stebri; jamo krasijo bogati črni, rudeči, drapirani dvori, vse gotovo iz grških in rimskih časov. Tudi industrija in obrtnija sta morali tu nekdaj cvesti: tu dobiš namreč rokavice, rjuhe, perilo, pregrinjala, palice in turško sabljo. Prebivalci jame so se radi razveseljevali, ker so imeli dve plesišči in jahalnico ; kaznovali so zločince in jih zapirali, v dokaz ječa; žgali so oglje, v dokaz še cela kopa; pripravljali so vosek in se ga je ohranila še cela shramba; pridelovali so seno, ostal je še skedenj za seno. Bili so tudi zelo uljudni: na Kalvariji vidimo moža, ki nese svojo utrujeno ženo na vrh. Kar je bilo pa še najpametneje : nastavili so si paznika, da čuva nad bogastvom njihove jame. Kako pametna je bila ta njihova misel, vidimo lahko iz tega, da so 632 E. Lah: Kraške jame. v denašnjem stoletji, odkar je bila jama znana in vsakemu vstop prost, jamo tujci, posebno neavstrijski, močno oplenili, dokler se ni to preprečilo z zaprtjem jame. Planinska jama, druga po velikosti, zasluži prav za prav ime globine, ker izpolni večino njenih prostorov struga reke. Od začetka ima slabega pol kilometra dolg j edin hod ; od tod se pa' odločita dva hoda, jeden, skoro 3 kilometre dolg, na jug proti Postojini; drugi, slaba dva in pol kilometra dolg, na zahod proti Studenemu. Voda je ves čas precej globoka in časih tako široka, da nareja cela jezera. Stalagmitov nima jama, stalaktitov pa več in sem ter tja večjih kot Postojinska. Divje skaline gradii Predjamskega so polne podzemeljskih jam. Jame same na sebi niso bogate ; zanimive pa zarad tega, da se jih nahaja na malem prostoru pet skupaj, in sicer po več v terasah, jedna nad drugo. Vse skupaj imajo dolgost dobrega kilometra, največja izmed njih sama 800m- Dobro uro od Postojinske jame oddaljena nahaja se v obče ne posebno važna Pivška jama, zanimiva le v tem oziru, ker je dokazano, da teče skoz njo jeden del Pivke. To je tem zanimiveje, v ker se do zdaj še ni dalo dokazati, da bi bila voda C me jame, ki leži med Postojinsko in Pivško, tedaj bliže Postojinski, v kaki dotiki s Pivko, in sicer zaradi tega ne, ker je stoječa. V severni Planiski okolici, kakor tudi v Cirkniški je dosti manjših jam, ki niso nič druzega, kot veliki požiralniki, v katerih se izgubljavajo Unščica in druge sosedne vode. Do zdaj še ne dokazana, vender že po Gruberji izprožena je misel, da so vsi ti požiralniki po podzemeljskih jamah v dotiki z onimi luknjami, iz katerih prišume: Ljubija pri Vrdu poleg Vrhnike, Bistra poleg Borovnice in Ljubljanica pri Močilniku poleg Vrhnike. Vse te jame so bile pa do zdaj še premalo preiskane, da bi se moglo o njih kaj natančnejšega izreči v geologičnem in prirodoslovskem oziru. Omenjati je slednjič še Kriške jame, dobre pol ure v severu od Loža. Jama sama na sebi ni pomenljiva glede kapnikov, večinoma stalaktitov, kateri so sicer precej veliki, ki se pa ne nahajajo v tolikem številu. Pač se pa dobivajo v njej bogato nakopičeni fosilni ostanki prazgodovinskih dob; zadnja leta se jih je veliko izkopalo in pridobilo za Dunajske muzeje. Zarad posebno mnogobrojnih kostij se imenuje kakih 200m- dolg oddelek te jame »koščena votlina". Fr. Wiesthaler : Volkodlak in vampir. 633 Preiskavanje podzemeljskih jam je jako tradapolno in drago podjetje ; želeti bi bilo le, da bi se našlo kaj mož, ki bi stvar ali s svojem preiskavanjem ali pa z denarjem pospeševali, vedi sploh v obogatenje, domovini pa v slavo in poleg tega tudi v gmotno korist. Volkodlak in vampir s posebnim ozirom na slovansko bajeslovje. Spisal Fr. W i e s t li a 1 e r. (Dalje.)*) ri mnogih slovanskih, osobito južnih plemenih se je vol-kodlaštvo z vampirstvom spojilo. Tudi Srbe n. pr. plaši „vukod!ak" in boje se ga zlasti o božiči. A s to besedo ne zaznamenujejo samo človeka v volka izmenjenega, ampak še dokaj hujšo pošast, vampirja, t. j. mrtveca, ki v grobu ne strohni in ne naj de pokoj a, marveč ondu dalje živi ob svojih sorodnikov in znancev krvi, katero jim hodi po noči izsesavat*). Ime „vukodlak" služi jim tedaj v prenesenem pomenu besede za „vampirja". Obema skupna lastnost je namreč nenasitljiva požrešnost in krviželjnost, oba sta čarovni, zlobni pošasti, nekako prekolneni bitji, kojima je od višjih močij, večjidel od zlih duhov usojeno, biti sebi in drugim v nadlego. Nekateri slovanski (zlasti ruski) rodovi pojasnujejo si imensko jeclnakost in dejansko sorodnost teh dveh bitij s posredujočo bajo , da se povampiri tisti, ki je bil v življenji čarovnik ali pa volkodlak. O vampirjih se govori sicer v narodih, nastanjenih po večjem delu Evrope, od vzhodnih njenih končin do atlantskaga morja, a *) V zadnjem zvezku je ostalo na str. 567. te razprave nekaj tiskarskih pogreškov, katere je popraviti tako: V vrsti 12. od zgoraj čitaj: — volčje zobe — namesto: zobje; „ 21. „ „ „ — pomerjo — , pomrjo; ,, 2.- „ spodaj „ — dt>no — „ dbno. *) Prim. Lindejev citat iz neke cerkveno - slovenske knjige: „vyrkylaki, mertvecy iz grobov vstavšie" (Linde, Slown. jez. polsk. sub voce: upior),