Spedizione Id abbonamento postale — Poštnina plačana ▼ gotovluf
LetO X., Št. lj („JUTRO" št. 78 a)
Ljubljana, torek 7« aprila 1942-XX
Cena cent. 70
Upravmštvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22. 31-23 31-24
Lnseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-2t
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase Iz Kr. Italije in Inozemstva Ima
Unione Pubblicità Italiana S. A., Milano
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ul. 6. ielefon
St. 31-22. 31-23. 31-24 . 31-25 31-26 Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj — Naroča se posebej in velja mesečno L. 2.50 Za inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo - Oglasi po tarifu
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicità di provenienza italiana ed estera:
Unione Pubblicità Italiana S. A.. Milano
Violenti attacchi aerei contro Malta
Un Incrociatore centrato a La Valletta — Gravi distruzioni tra gli apprestamenti militari dell'isola — Cinque aerei
nemici abbattuti
Il Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 5 aprile il seguente bollettino di guerra n. 673:
Tiri di artiglieria ed attività di pattuglie sul fronte cirenaico.
Il nemico ha compiuto incursioni su Bengasi e Derna. Nessun obiettivo di interesse militare risulta raggiunto. Si con tano alcuni feriti tra la popolazione indigena. Un apparecchio avversario è state abbattuto dalla difesa contraerea di Bengasi, tre altri in combattimento dalla caccia tedesca.
Violenti attacchi diurni e notturni sono stati portati su Malta da grosse forma zioni germaniche che hanno intensamente bombardato gli impianti aeroportuali di Ca' Venezia, Hai Far e Lnka danneggiando numerosi velivoli al suolo, distrutto postazioni di artiglieria e di proiettori. |
Il Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 6 aprile il seguente bollettino di guerra n. 674:
Elementi esploranti avversari, appoggiati di artiglieria, sono stati respinti nella zona a sud-est di Mechili. Nella stessa regione nostri velivoli da combattimento hanno attaccato con palese efficacia un concentramento di automezzi, danneggiandone gravemente buon numero. Un aereo non è ritornato. La ferrovia Marsa Ma-truch—Alessandria è stata nuovamente bombardata da nostri apparecchi e interrotta in più punti.
Poderose aliquote dell'arma aerea germanica hanno effettuato ripetute incursioni diurne e notturne sull'Isola di Malta. L'arsenale, le officine e i depositi di carburanti di La Valletta sono stati potentemente bombardati e un incrociatore in quel bacino è stato centrato. Aerodromi e piste di lancio dell'isola hanno snbito notevoli danni. Un Huricane risulta abbattuto in combattimento.
Siloviti letalski napadi
na Malto
V Valeti zadeta križarka — Hudo razdejanje med vojaškimi napravami na otoku — Pet sovražnih letal sestreljenih
Glavni stan italijanskih Oboroženih SU je objavil 5. aprila naslednje 673. vojno poročilo:
Topniško streljanje in delovanje patroi na ciirenaiškcru bojišču.
Sovražne letalske sile so.napadle Ben-gazi in Derno. Zadeta ni bila nobena na prava, bi bi bila pomembna v vojaškem pogledu. Med domaČim prebivalstvom je bilo nekaj ljudi ranjenih. Protiletalska obrarnb3 v Bengaziju je sestrelila eno sov ražno letalo, nemški lovci pa so v letalskih spopadih sestrelili nadaljnja tri.
Velike skupine nemških letal so ponoči in podnevi silovito napadale Malto ter intenzivno bombardirale letališke naprave v Ca Venezii, Halfaru in luki. Poškodovale ho mnogo letal na letališčih in razdejale topniške in žarometne postojanke.
Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je danes objavil naslednje 674. vojno poročilo:
Sovražni izvidniški oddelki, ki jih je podpiralo tudi topništvo, so bili odbiti na področju južnovzhodno od Mekilija, Na istem področju so naša bojna letala napadla z vidnim učinkom zbirališče motornih vozil in jih znatno število poškodovala. Eno letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. Naša letala so znova bombardirala železnico Marsa Matruh—Aleksandri ja ter so jo na več točkah prekinila.
Jaki oddelki nemških letalskih sil so ponovno ponoči in podnevi napadli otok Malto. Silovito so bili bombardirani arzena!, delavnice in zaloge pogonskih sredstev v La Valletti. Zadeta je bila tudi križarka v tamkajšnjem bazenu. Znatna škoda je bila prizadeta letališčem in vzletiščem na otoku. Ugotovilo se je, da je bilo sovražno letalo tipa Hurricane sestreljeno v letalskem spopadu.
ssa
Velike sovjetske izgube
Izjalovljeni napadi sovjetske vojske v Doneski kotlini
Živahne letalske akcije
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 6. apr. s. Vrncrvno poveljništvo nemške vojske je objavilo v soboto naslednje poročilo:
V	Doneški kotlini in v srednjem odseku vrzhodnega bojišča so sovjetske čete podvzele nekaj osamljenih napadov, ki so bili odbiti. Nasprotniku so bile prizadete hude izgube. Nemške ofenzivne operacij*» so bile uspešne. V severnem odseku bojišča se je razvilo živahno delovanje. V odseku nekega armijskega zbora je olio uničenih 15 sovražnih tankov. Skupine bojnih in lovskih letal so v. tnatnim učinkom napadle vojaške naprave v Murmansks Bombe so poškodovale v iuki tovf.t-no Ladjo.
197. oddelek napadalnega protitankovskega topništva je od pričet!« vojnega pohoda na vzhodu uničil »00 sovražnih ttnkrv.
V	prvih treh mesecih t. ». so bile prizadete sovjetskim čet*i < pri njihov?h brtz-u*i{-< šnih poskusih, da :>i orna ja1 e nemško vzhodno fronto, in med nemškimi napadi hude izgube in materialna škoda. Poleg posebno velikega števila padlih je bilo v času od 1. januarja do 31. marca ojetih 114.128 sovražnih častnikov in vojakov ter zaplenjenih 2167 tankov in 2519 topov. Sovjetske letalske sile «o v tem času izgubile 1765 letal v letalskih spopad ili, 250 jih je sestrelila protiletalska obramba. 595 je bilo uničenih na posameznih letališčih 110 pa so jih sestrelili oddelki nemške vojske.
Včerajšnje vojno poročilo pravi:
V	srednjem In južnem odseku vzhodnega bojišča je bilo odbitih ver osanni jenih sovražni napadov. Pri čiščenju terena v zaledju južnega odseka vzhodnega bojišča je bila uničena skupina 3000 partizanov. Velike skupine bojnih, i trm ogla vskih in lovskih letal so v borbah v severnem odseku uspešno podpirale oddelke na kopnem. Sovjetskim četam so olle -rlzadete znatne izgube in materialna škoda. V letalskih spopadih in od protiletalskega topništva je bilo sestreljenih 47 sovražnih letal. Nemške letalske «ile so Irgnbik» ie en aparat. Skupine letankega oddelka so napadle oporišči «ovjetskn^a hrodnvja na Baltiškem morju v Pet-o^radu In Kron-štatu. Bombe velikega ln uajvečjega kalibra so zadele dve bojnt ladji ln dve kri-žarki. Bržkone je bila r-o^kodovsra tudi ena težja križarka. Težko topništvo vojske je podpiralo napade letalskih sil in ob-
streljevalo sovražne baterije \ rotiletalslie-ga topništva.
V	vodah Ribačjega polotoka in ob obali blizu Murmanska so bojna letala potopila z bombami 1200 tonsko tovorno ladjo in poškodovala še nadaljnjih pet.
V	severni Afriki je bil odbit napad britanskih izvidnic. Z dobrim uspehom so bila bombardirana letališča in motorizirane kolone v Marmariki. Z velikim učinkom so se ponoči in podnevi na<laljcv£ili napadi na vojaške in pristaniške napravu v La Valetti ter na britanska oporišča na otoku Malti. Bombe so «adele križarko v enem izmed dokov.
Skupina britanskih bombnikov je včeraj popoldne v močnem varstvu lovcev skušala prodreti nad zapadno zasedeno ozemlje. Nemški lovci in protiletalski topovi so sestrelili 14 letal. Na nemški strani ni bilo nobene izgube.
Skupina nemških lovskih letal pod poveljstvom komodora majorja Trautlopa je včeraj dosegla svojo 2000. letalsko zmago.
Veliki teden italijanskega ekspedicijskega zbora
Z vzhodnega bojišča, 6. apr. s. Posebni poročevalec agencije Stefani poroča, da novi snežni meteži niso preprečili, da se temperatura ne bi dvignila za nekaj stopinj. Za Veliko noč se je vreme zboljšalo. Italijanski ekspedicijski zbor je Veliko noč zbrano praznoval. Sovražnik ga tudi ni motil z nobenim napadom. Vojaki so se spomnili svojih domov in daljne domovina, ponosni nad delom, ki so ga doslej opravili v boljševiški deželi in spričo operacij, ki jih še čakajo. Med čete so vse do prednjih postojank razdelili darove in živila. Pri posameznih četah so bile svečane poljske službe božje, ki so se jih udeležili oficirji, podoficirji in vojaki. Praznik je tako potekel v znamenju verske zbranosti in trdne volje, da se ponese ime krščanskega in fašističnega Rima še dalje v deželo brez Boga.
Sovjetske bombe na švedsko ozemlje
Stockholm, 6. apr. s. Tu je bil objavljen službeni komunike, da je pacalo na švedska tla v noči na petek osem zažigalnih bomb. Komunike ugotavlja, da so bile sovjetskega izvora.
Duce med liudstvom
Obisk v tvornici metana v Frosinonn — Velike ovacije delavstva in
kmetov
Duce sprejel Eksc. Visokega komisarja
Rim, 6. aprila, s. Pokrajina Ciociara je bila v soboto deležna Ducejevega obiska, ki si ga je že dolgo želela. Prav zaradi taga. ker je bil nepričakovan, so bile ljudske manifestacije ob tej priliki tem bolj spontane in zato dokaz ljubezni, ki jo goje do Duceja prebivalci tega ozemlja. iz katerega je izšlo že mnogo najboljših delavcev, vrednih naslednikov onih veteranov, ki so bili iedro legij antičnega Rima
Ob 10. je Duce prispel v spremstvu Eksc. Ricciia in Favagrosse ter predsednika »Agipa«, prefekta in zveznega Tajnika iz Frosinona v veliko tovarno, v kateri predelujejo in pripravljajo v tehnične svrhe metan. Duce, ki ga je vodil po tovarni predrednik »Agipa«. se je ustavil pred posameznimi instalacijskimi napravami. Delavstvo in kmetsko prebivalstvo, ki se je ob Ducejevem obisku zbralo okrog tovarne, mu je priredilo navdušene ovacije. Ob zaključku sta bila Duceju predstavljena tehniška strokovnjaka Ma-sarenti in Vallerini. Duce je odobril program nadaljnjega dela v tovarni in je izrazil svoje zadovoljstvo nad doslej doseženimi rezultati. Tovarno je zapustil med
živahnimi manifestacijami in prispel ob 10.45 v Frosinone. kjer ga je sprejela ogromna množica ljudi z nepopisnim navdušenjem. V mestu Frosinoni se je zbralo na ulicah vse prebivalstvo, poleg tega pa še velike množice ljudi iz vse okolice. V gostih špalirjih so se ljudje razpostavili po glavni cesti in vzklikali Duceju. ko se je peljal mimo njih Na ta način so mu izrazili vso svojo vdanost in vso svojo neomajno vero vanj in v zmago. Duce je slopil iz avtomobila in peš odšel na kraj sredi med množico. Frosinonski župan mu je izrazil hvaležnost in veselje spričo časti, izkazane mestu z dolgo pričakovanim obiskom Množica, ki je b'la sestavljena po večini kme+skih ljudi, žen in otrok, je obdala Duceja tako, da se je moral ganjen ponovno ustaviti. Z nasmehom je izrazil svoje priznanje in svojo zahvalo za manifestacijo ljudstva, ki je • že leta želelo, da bi ga videlo in je bilo končno sedai poplačano. Ko je Duce stopil v avto, da bi zapustil Frosinone. so ovacije dosegle vrhunec. Malo pozneje ga ie ogromna množica znova pozdravila ? nepopisnim navdušenjem na železniški postaji, odkoder je Duce z vlakom ob 11.10 odpotoval nazaj v Rim.
Rim, 6. apr. s. Duce je sprejel Visokega Komisarja Ljubljanske pokrajine, ki mu je podal poročilo. Duce mu je da! navodila glede dela na gospodarskem in upravnem polju.
Milijon lir za bolnišnice in otroška zavetišča
Rim. 6. aprila s. Duce je sprejel upravnika Nacionalne kmetijsLee banke nacionalnega svetnika Armeni&a. ki mu je poročal
0	nad vse ugodnem poslovanju zavoda v preteklem letu. Duce je z zadovoljstvom sprejel na znanje podatke, ki mu jih je izročil nacionalni svetnik Armenise. Vsoto
1	milijona lir, ki mu jo je zavod da! na razpolago, je Duce razdeli! takolee: 200.000 lir za dograditev bolnišnice v Aidonu (En-ni), 300.000 lir za ureditev bolnišnice v Agiri (Enni). 200.000 lir za otroške zavetišče v Abanu. 300.000 lir pa za otroško xavetiice v Perticaci v občini Marcantini Ma/rocchiji.
Borba Indije za neodvisnost
Sklepi izvršnega odbora
objavljeni danes
Stockholm, 6. aprila s. »Dagens Nyhe-ter« objavlja v svojem poročilu iz New Delhija, da se Cripps kljub temu, da sta mu predsednik indijskega kongresa Azad in Pandit Nehru izročila popolnoma negativen odgovor kongresa glede angleškega načrta o ustavni ureditvi Indije, še nadalje mudi v Inliji, čeprav je napovedal, da bo či mprej odpotoval nazaj v Veliko Britanijo, ker si p-izadeva, da bi na kakršenkoli način rešil položaj. Cripps je oba indijska prvaka naprosil, naj se indijski odgovor še ne objavi, znano pa je, da je sestavljen v zelo odločnem tonu in da na-glaša, da je angleški načrt nesprejemljiv, ker ne daje Indiji nikakega efektivnega jamstva za njeno varnost, ne za resnično rešitev življenjskih problemov dežele, pa ne le to, njegova vsebina je taka, ia predstavlja vzpolbudo vsem indijskim rsakc;-jonarnim ■ elementom, da sprožijo splošni nered v deželi. List poroča nadalje, da se je v New Delhiju razširila vest, da je dala angleška vlada Crippau vsa pooblastila, aa lahko .pristane na vsakršne koncesije, ki bi se mu zdele primerne, vendar pa ta okoliščina ni izzvala nikakega optimizma, marveč je še bolj zmanjšala že tako omajan prestiž Velike Britanije. Indijci, pravi list, imajo jasen vtis, da so gospodarji položaja.
Kakor je znano, je prispel v Indijo tudi Rooseveltov posebni o J poslanec Louis Johnson na čelu posebne delegacije. Njegova naloga je, da se sedaj poskusi uveljaviti kot posredovalec med Crippsom in indijskimi politila, indijski krogi pa smatrajo, to vmešavanje Zedinjenih držav za neprimerno.
Bangkok, 6. aprila s. Iz New Delhija
poročajo, da je na včerajšnji seji izvršne-
ga oibora indijskega kongresa predsednik Azad izjavil, da bodo sklepi odbora o Crip-psovih predlogih objavljeni bržkone jutri.
Letalski alarm v Kalkuti
Rim, 6. aprila s. Angleška polslužbena agencija je objavila da je bila v soboto popoldne alarmirana Kalkuti. Ni znano, ali so mesto sovražna letala tudi bombardirala.
Japonski letalski napad na Cejlon
Bangkok, 6. aprila, s. V Colombu je bil objavljan službeni komunike, ki pravi, da je močna skupina japonskih letal, včeraj zjutraj v nizkih poletih bombardirala in z letalskim orožjem obstreljevala Colombo in predvsem luko ter okraj Rann-malalo.
Angleške letalske izgube v Birmi
Tokio, 6. aprila s. Japonski glavni stan je objavil, da so japonska vojna letala v času od 21 do 30. marca uničila v Birmi 103 sovražna letala ter razdejala vrsto sovražnih vojaških naprav Sovražna letala so bffla po večini 'angleškega izvora. Poslali so jih iz Anglije in Bližnjega vzhoda da bi po padcu Ranguna ojacita obrambo Birme. S tem uspehi-m pa so japonske letalske siile skoraj docela uničile sovražne letališke sile v Brrmi.
Bombe na Port Moresby
Bangkok, 6. aprila, s. V Melbournu je bilo objavljeno, da so japonski bombniki v spremstvu lovcev včeraj znova bombardirali Port Moresby.
Vojna na Kita]skem
Tokio. 6. aprila s. Iz kitajskega vina poročajo. da stj japonski bowbniki silovito napadli rasne vojaške objekte v pokra i:ni Cekija, med drugim leetaiHsfci v Lišuiju :n Cukovu, ki sta bili popolnoma razdejani in postali neuporabni. Težke bombe so zadele tudi železniško posfajo v Cukovu in jo vidno poškodovale.
Napad na francosko ribiško ladjo
Pariz, 6. aprila, s. Listi poročajo, da je angleški rušilec v bližini bretonske obale srečal francosko ribiško ladjo ter jo takoj pričel obstreljevati. En francoski mornar je bil ubit, nadaljnji trije so bili ranjeni. Francoska ladja je bila napadena tudi od angleškega letala, ki je odvrglo na njo v nizkem poletu 6 bomb, ki pa je niso zadele.
Vichy, 6. apr. s. Mornariško ministrstvo je objavilo, da so angloika letala 28. marca napadla štiri francoske ribiške ladje. En francoski mornar je bil ubit, dva nadaljnja sta bila ranjena. V zadnjem letu so angleška letala in Ladje napadla, poškodovala ali uničila že 42 francoskih ribiških ladij.
Torpedirana ameriška ladja
Buenos Aires, 6. aprila s. Severnoameriško mornariško ministrstvo je objavilo, da je bila včeraj ob atlantski obali torpelira-na severnoameriška tovorna ladja srednje tonaže.
Potres v Bolgariji
Sofija, 6. apr. s. V Tutrakamu blizu Dunava Je nastal potres, ki Je napravil mnogo Škode. Zaradi potresa »a Je odprl v kraju globok prepad, v kateraga s« ja zrušilo okrog 100 hiš. število žrtev ni znano.
INSERIR AJTE V „JUTRU"!
Argentina in Čile proti sodelovanju v vojni
Santiago de Chile, 6. apr. a. Poslanska zbornica je imela sejo na čast argentinskega zunanjega ministra Ruiza Gvinazua, ki je gost mesta Santiaga de Chile. Radikalni poslanec Benavente je v imenu večine pod-črtaval v svojem govoru skupne mirovne težnje Argentine in Cila in skupno željo, da bi obe države vzdržali odnešaje z Evropo. Izrazil je svoje prepričanje, da se bo nada-jevala skupna politika, ki temelji na spoštovanju vseh narodov. Liberalni poslanec Marin je kot predstavnik manjšine izjavil, da Cile in Argentina ne želita postati torišče ; sovraštva in borbe ter želita kakor v prejš-Ì nji svetovni vojni pospeševati delo in spo-1 razum. Komunisti so zapustili avlo, ker nekemu njihovemu predstavniku niso dali besede. Argentinski zunanji minister je v svojem odgovoru podčrtal Istovetnost zunanje politike obeh dežel, ki se čutita gospodarici lastne usode in se želita izogniti oboroženim spopadom.
Santiago de Chile, 6. apr. s. Čilski tisk objavlja poslanico predsednika Riosa, ki obeležuje v njej tudi zunanjepolitične smernice države. Predsednik naglaša, da je nedvomno v smislu želja čilskega naroda, če država ohrani svoje dosedanje mednarodne odnošaje na osnovi enakosti in medsebojnega spoštovanja, kakor je že v tradiciji čilske časti.
Santiago de Chile, 6. apr. s. »Diario« komentira voljo Cila in Argentine, da ostaneta izven vojne, ter naglaša. da se nočeta zaplesti v nikake pustolovščine, ki bi pomenile zgolj škodo za obe južnoameriški državi.
Neznano letalo nad Bolgarifo
Sofija, 6. aprila s. Naanano, brikone so-vjatsko letalo se je pojavilo nad nekaj bolgarskima mesti. Prebivalstvo teh krajev je bilo alarmirano. Letalo nikjer ni odvrglo nobene bombe.
Novi akademiki
Rim, 6. apr. s. Z novim odlokom so bili imenovani za akademike, dopisnike Kraljeve akademije San Luca: Mino Maccari, Antonio di Scovolo, Arturo Tosi in Andje-lo Landi v skupini za slikarstvo, Arturo Martini v skupini za kiparstvo, Pietro Aschieri in Mario de Renzi v skupini za arhitekturo. Za častnega akademika je bil imenovan tudi ing. dr. prof. grof Stefano Gentilon! Silver.
Vojvoda Aosta in princesa Piemontska med ranjenci
Firenze, 6. apr. s. Z ruske fronte je prispel sem vlak z vojnimi ranjenci, na katerem je bila kot prostovoljna bolničarka Rdečega križa vojvodinja Irena Aostska. Malo pred prihodom vlaka sta. prišla na postajo vojvoda Aostski in nato princesa Piemontska, ki so jo sprejele mestne oblasti. Ob prihodu vlaka sta se princesa Piemontska in vojvoda Acstski po razgovoru z voj-vodinjo Ireno ustavila ob vsakem ranjencu. Princesa Piemontska je potem med pozdravi oblasti in živahnimi ovacijami številne množice, zapustila postajo. Ob navzočnosti Ai-mona in Irene Aostske, so prenesli ranjence na avtoambulance in jih odpeljali v dve bolnišnici, kjer deluje kneginja Aostska kot prostovoljna bolničarka Rdečega križa.
Princ Piemontski med invalidi
Rim, 6. aprila, s. Kr. Vis. Princ Piemontski je obiskal sedež vojnih pohabljencev v ulici Aurelia, kjer ga je sprejel in pozdravil ravnatelj sedeža ter sanitetske-ga zbora. Visoki princ se je razgovarj&l prijazno z vsemi pohabljenimi vojaki, se zanimal živo za njihov položaj in izrekel vsakemu tolažilne besede, pri čemer jim je izročil darila. Navzočnost visokega obiskovalca je vzbudila med pohabljenci globoko hvaležnost, ki se je izrazila z manifestacijami žive, ganjene in popolne vdanosti Kralju in Cesarju in Savojski hiši.
Pape» zopet v Ankari
Ankara, 6. aprila, s. V soboto se je vrnil v Ankaro nemški poslanik Papen. Pripeljal se je preko Sofije in Carigrada.
Mina eksplodirala
v turški luki
Carigrad, 6. aprila, s. Turška jadrnica, ki je plula po Črnem morju od Giresona v Trebison, je na morju naletela na neki predmet, ki ga je odvlekla na obalo v bližini Surmena. Ko pa so mornarji privlekli predmet do pomola tako, da je zadel ob njega, je nastala eksplozija in je bilo 6 ljudi ubitih. Bržkone so privlekli do obale pomorsko mino.
Poslabšanje odnosov med Ameriko in Francijo
Rim, 6. apr. s. Agencija Reuter beleži, da se je severnoameriška vlada otresla vseh pomislekov, ki so jo doslej zadrževali od priznanja de Gaulleove vlade. Priznala je de Gaulleu pravico zastopati Francijo. To pomeni hudo poslabšanje odnosov med Francijo in Zedinjenimi državami.
Popis zalog papirja
Rim, 6. aprila s. Službeni list je objavil ministrski dekret z dne 4. aprila, ki se je sedaj tudi že uveljavil in ki določa obvezno prijavo vseh zalog papirja in kartona. Med drugim odreja, da morajo vse papirnice, izdajateljska, knjižna, grafična, karto tehniška in vsa druga industrijska ter obrtniška podjetja, ki so vpisana v nacionalni fašistični zvezi papirne inlustrije, vsi izdajatelji listov, tiskovne agencije, grafična in podobna podjetja, ki so včlanjeni v korporaclji, ter trgovci s papirjem na debelo, ki so včlanjeni v federaciji trgovcev b knjigami in papirjem ter podobnimi pradmatl dolžni v 10 dnah prijaviti pokrajinskim. korporaeijaklm svatom, kje Imajo svoj sedež, v» množine papirja in karto* nov. ki jih imajo na razpolago, če znašajo zaloge nad 1 tono, kje imajo te aalgge fc* ostale podatke o njih.
»JUTRO« ponedeljska Izdaja
Torek 7. IV. 1942-XX
Velikonočna kronika
T	Ljubljana 6. aprila
Letošnji velikonočni prazniki so minili ▼ skromnost i. ki je za vojno dobo primerna. Nebo nam ni bilo posebno naklonjeno, vendar padavin ni bilo mnogo iti se je lahko vsakdo, ki so ga morda tiščale velikonočne dobrote, i-zprehodili m prezračil. Na veliko soboto zjutraj in popoidne je bilo nebo močno oblačno in je po malem tudi rosilo. Pod večer pa so se oblaki razpršili in na Ljubljano je spet posijalo prijazno sonce. Zato smo si obetali čez praznike krasno vreme, teda nebeški vremenar je obračal po sivo'je. Ob 17. uri so se pričele v sitol-nici velikonočne slovesnosti. Procesija letos ni šla po mestu, temveč je bilo vstajenje v cerkvi. Verske obrede je opravil g. kne-zoškof dr. Gregorij Rozman s številno duhovščino. Cerkev je bila polna vernikov, pri "4i so tudi mnogi ugledni predstavniki. Kakor v stolnici so bile velikonočne svečanosti tudi v drugih ljubljanskih župnijah zelo številno obiskane. Na veliko noč so biLe cerkve prav tako nabito polne. A velikonočna nedelja je bila siva. Gosti oblaki so zakrivali nebc. Pod večer je začelo deževati in je kar izdatno pršilo v noč. Tudi veliki ponedeljek se je zbudil v dežju. Ljubljana je na veeliki ponedeljek kazala pol praznično, pol delavniško lice. Ob 9. so se začele odpirati trgovine ki drugi obrati. V teku dopoldneva je še rosiilo, toda barometer obeta izboljšanje vremena.
V razvedrilo in oddih so mnogi Ljubljančani na oba praznika obiskali gledališča in kinematografe. Poleg drugih je bil zelo dobro obiskan Veseli teater, ki se je predstavil s svojim 18. programom. Uvcdna pesem z velikimi živimi pirhi je ustvarila velikonočno razpoloženje, nakar je g. Verdonik zapel kuplet s sodobnimi motivi. G. Po'tusek se je predstavil v vlogi Toneta Copate. Kvartet v b'dermajer-skem Slogu (gge Kovičeva Gorinškova, gg. Kovič, Gorinšek) je opeval ljubezen zarjavelih devic. V sikeču »Si slabe volje, golob-ček?« sta se predstavila gdč Remčeva in g. Verdonik, za poanto pa gdč. Kovareva, ki je ntto zapela še kuplet o zaljubljeni kuharici. Glavna točka novega sporeda je enodejanska komedija »Burna preteklost g. Cvilidrete«, v ka>teri nastopa ves ansambel Veselega tettra. Z nekaterimi komičnimi situacijami in z dobro igro posameznih igralcev zbuja komedija dosti smeha. Predstava se je zaključila s ponovnim prizorom živih pirhov. Konferiral je Božo Podkraj-šek, režijo pa je vodil Edo Verdonik. Obisk .je pričal, da sri bo Veseli teater ohranil svoje občinstvo.
Velika noč med reveži
Tudi v menzi revnejših so bila o priliki velikonočnih praznikov razdeljena darila. Mestni podporni komite je priredil v obeh mestnih jedilnicah izdatno izredno kosilo, ki so ga bili deležni Številni podporo uživajoči reveži. Predsednik komiteja major Campana je opoldne obiskal jedilnici in prisostvoval razdelitvi kosila povabljenim levežem ter jih pozdravil in jim voščil za velikonočne praznike v imenu Ekscelence Visokega Komisarja in njegovega osebja. Kosilo je bilo zaužito v prisrčnem ozračju in so obdarovanci ponovno dali izraza svoje resnične hvaležnosti.
Ludi Juveniles v kulturi
Kakor v vseh zveznih povefljništvih, so se na dan 1. aprila tudi v Ljubljani začele razpravee o fašistični kulturi — v okviru Ludi Juveniles v letu XX. Udeležili so se tega nastopa vsi organizirani Italijani v popolnih krojih, da podajo kakor vsako leto pregled o fašistični kulturi, ki so jo dosegle mladinske organizacije.
Točno ob 9. so se v veliki avli kr italijanske gimnazije zbrali zvezni podpovelj-nik, zvezna inšpektorica načelnik glavnega štaba in zadevna komisija, nakar so bile v navzočnosti udeležencev otvorjene kuverte z razpravami, ki jih je poslalo glavno poveeljništvo in veljajo za zvezno izbiro v Ludi Juveniles. Določene razprave so take-le:
za balilla: »Deca, vi morate biti zvesti čuvarji za vse življenje v novi herojski civilizaciji, ki jo ustvarja Italija«.
za maile Italijanke: »Duh zmage pomeni: dolžnost, pogum in popolno vdanost domovini«.
za mlade Italijanke: »Roma je ime, kd izpolnjuje zgodovino v 20 stoletjih — Roma daje žig vesoljni civilizaciji«.
Prireditev Dopolavoro
Ljubljana. 6. aprila Pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani je poskrbel za razvedrilo tudi na velikonočno nedeljo. Vodstvo je najelo znano potujočo umetniško skupino Sciaberno. V nedeljo ob 15. je imenovana skupina priredila zanimivo brezplačno predstavo za dopolavori-ste. Prireditev je uspela in je dopolavori-sitom, ki so z vso pozornostjo sledili posar meznim točkam, nudila obilico zabave.
Pogubna komunistična
Gran Sasso d'Italia
Campo Imperatore (po telefonu)
življenje pod najvišjim vrhom Apeninov je tudi pred Veliko nedeljo odlično potekalo. Napravili smo številne izlete po div-ni okolici in se do sitega naužili prekrasnega razgleda na vse strani. Poseben vtis naredi na tujca tudi pokrajinski sedež Aquila, o kateri sem že zadnjič kratko poročal.
Aquila je značilno in slikovito na hribčku. nedaleč od železniške postaje zgrajeno abruško mesto. ZvoniKl 99 romanskih cerkva in stara trdnjava, znamenita vojaška zgradba iz XIV. stoletja, so vidni že daleč naokrog. Slikovito Aquilo, ki leži 721 m nad morsko gladino, pa obdajajo prelepi visoki vrhovi. Pokrajinski sedež šteje okrog 30.000 prebivalcev. Iz Aquile je zgrajena sodobna 17 Km dolga avtomobilska cesta do kraja Assergi, ki ima avtobusno zvezo s sedežem pokrajine. Assergi leži v dolini med obronki Abruzov. Odtod dalje se cesta strmo dviga. Na kraju avtomobilske ceste, 21.5 km od Aquile, je spodnja postaja žične železnice, 1105 m nad morjem. Tu sta tudi hotel in velika avtomobilska garaža R.A.C.I.-ja, v katero gre 150 avtomobilov. Hotel je udobno opremljen in potniki imajo tu vse na razpolago. žična železnica vodi, kakor znano. do hotela Campo Imperatore, ki leži 2200 m nad morjem, pod Gran Sassom d'Italia, čigar vrh je nad 2900 m visok.
Kdor se povzpne proti mogočnemu, zasneženemu vrhu, se nenadno zave, da stoji med dvema povsem različnima sklopoma planin, ki oba skupaj predstavljata nekakšno polje. Gran Sa3so d'Italia ima ponekod svojevrstne oblike. Mnogi njegovi skladi so močno podobni severnoameriškim kanjonom. Stene se dvigajo navpično, vrhovi pa so vodoravne ploščadi, ki se kakor ogromne stopnice zmerom više vzpenjajo proti vrhu. Narava se je na tem gorovju čudovito poigrala: storila je nenavadne umetnine. Kadar pa se povzpneš do vrha, ostrmiš, in skoro bi padel v globino, tako nenadno ti zmanjka tal pod nogami in globoko spodaj zagledaš — morje! Planinec, ki se vzpne na strmi vrh Apeninov, se torej naužije dvojnega: gore in morja.
Sonce ima tam gori nenavadno barvo in sijaj, kakršno ne vidimo niti na mnogo višjih vrhovih Alp. Modrina neba je nenavadno živa in prozorna, kakor najčistejši kristal; morski in gorski zrak se zdita kakor pomešana in bolj dehtela. Tudi tam gori so dolga tisočletja pustila svoje sledove. Delo ledenikov je jasno razvidno iz najrazličnejših oblik vrhov, sotesk, prepadov, razpok, dolin itd. Iz davnih dni je ostal majhen ledenik, ki leži v kotlinici severno od vrha Corno Grande in edini spominja na tiste čase, ki so tako oddaljeni, da jih more samo domišljija doumeti.
Nenavadne oblike vrhov, sotesk, prepadov in kotlin napravijo na navdušenega plezalca skrivnosten vtis. Zazdi se mu, da v tem svetu čas stoji, da dolga stoletja niso šla mimo mogočnih vrhov ... Ravnotežje najnavadnejših protislovij daje temu gorovju čudovito značilnost in izzove strmenjs.
Na eni strani je strmo pobočje Campa Pericoli (Nevarno polje), na drugi strani pa strašni prepad Valle dell'Inferno (Dolina pekla), ki je poln skalovja, razpok ln grebenov in na njegovem dnu buči divji hudournik, ki izvira iz globin, kadar kopni sneg. Kadar se nad strašnim prepadom razbesni še narava, kadar prične bliskati in treskati in liti, tedaj lahko upravičeno pričakuješ, da bo iz groznih globin planil sam Lucifer.
Na koncu brezkončne planjave Campo Imperatore, na kateri je mogoče prebivati ure in dneve z vso udobnostjo, se dvigata vrhova Monte Perena in Camicia. Vrhova imata nenavadne oblike: vitke koničaste jrršiče, odsekane stene, stebre, stolpe itd.
Malo dalje pa se dvigajo ogromna zidov-ja, ločena po še neraziskanih soteskah, kjer domu jejo izključno sokoli in orli in kamor še ni stopila človeška noga. Se tako izbirčen hribolazec se more tam gori do sitega naužiti krasot muhaste narave.
Vsa skupina Gran Sassa d'Italia je ogromen sklop gora z značilno sredozemsko vegetacijo prelepih dolin Alterne, Pescare, Vomana in Tordidine. Velika na-sprotstva vsebujejo lirično slikovito živahnost, posebno pomladi, Kadar na nižjih vrhovih cveto češnje in mandlji, dočim so višje plasti še vedno pokrite z debelo snežno odejo. Vsa pokrajina je zmagovita harmonija narave; vtiski, ki jih vneti plezalec tamkaj nabere, mu bodo ostali v dragem spominu.
Na Corno Grande so se prvič poskusili povzpeti 1. 1537, a niso uspeli, šele öetrt stoletja pozneje 1. 1794 je uspelo v resnici doseči vrh. Potem pa so zmerom večje skupine navdušenih turistov plezale na. visoki vrh. Kljub temu hrani Gran Sasso še danes premnogo skrivnosti, ki bodo, kakor se zdi, ostale tudi nadalje neraziskane. Civilizacija se še ni dotaknila divjine; samo preprost križ na najvišji točki opozarja, da upanje ni izgubljeno, če te preveva zvestoba.
Od decembra do junija Je Gran Sasso pod belo snežno odejo, ki čez in čez prekriva vse, da ni videti izpod nje niti ene skale in niti ene rastline, tako je debela. Zimski sport pritegne vsako leto na vrh ogromno število gostov. Campo Imperatore je nedvomno največja smučarska arena Evrope. Zložno se spušča v dolino in rikjer ni ovir, ki bi smučarju utegnile biti nevarne. Campo Imperatore je pozimi pravi mali smučarski raj.
V Campu Imperatore ostanemo do torka, nakar odpotujemo čez Aquilo v prestolnico. Na poti v večno mesto nas bo vodil Pokrajinski nadzornik ljubljanskega Dopolavora g. Dario Liberati. V Rami bomo ostali bržkone tri dni. V tem kratko odmerjenem času si bomo skušali ogledati vsaj glavne znamenitosti. Skupini Dopo-lavoristov iz Ljubljanske pokrajine, ki se je podala na tako dolgo pot, so vsi zelo ustrežljivL Vsi smo zdravi.
Nase gledališče
DRAMA
Torek, 7. aprila: Zaprto.
Sreda, 8. aprila: ob 17.30 Konto X. Red A.
OPERA Torek, 7. aprila: Zaprto. Sreda, 8. aprila: ob 16.30 Faust. Red Sreda.
Radio Ljubljana
TOREK, 7. APRILA 1942-ÀX
7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pisana glasba. 8.15: Poročila v italijanščini, 12.15: Koncert pianista Bojana Adamiča. 12.40: Koncert violinistke Line Spera. 13: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Operetna glasba — dirigent Petralia. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Lahko glasbo izvaja Radijski orkester pod vodstvom dirigenta D* M. ši-janca. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Lirični koncert Modesta Mussorgskega, izvajajo sopranistka Evgenija Zaresca, tenorist Alessandro Wesselowsky in playlist Giorgio Favaretto. 19.30: Poročila v slovenščini 19.45: Operna glasba. 20: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Prenos za Rumunijo. 21.15: Orgelski koncert Pavla Rančigaja. 21.45: Operna glasba — Radijski orkester, vodi dirigent D. M. Sijanec, sodelujeta sopranistka Ksenija Vidalijeva in basist Friderik Lup_ ša. 22.15: Adamičevi fantje nam lgtajo. 22.45: Poročila v italijanščini.
Kakor je vsakemu poedincu prirojena težnja, da ohrani sebe in svoj rod, tako si tudi narod instinktivno prizadeva, da se duhovno in materialno ohrani pri življenju. To stremljenje prihaja, do vidnega izraza zlasti v časih nesreče in velikih odločitev, ko morajo ljudske množice izbrati svoio pot.
Tako je treba tolmačiti tudi razvoj. ki je nastal po zlomu bivše Jugoslavije, ter prihodu Italijanske Oborožene Sile in civilnih oblasti. Na osnovi zagotovil. s katerimi je Velika Italija svečano obljubila, da bo spoštovala jezik, vero in krajevne običaje ter omogočila nadaljnji kulturni in gospodarski razvoj, je prebivalstvo zavzelo lojalno stališče do novih oblasti in jim je ponudilo hvoje sodelovanje. To razpoloženje se je še bolj utrdilo, ko so dejanja potrdila besede. Vsi se še spominjajo takratnih časov. Ljubljanska pokrajina se je smatrala vsepovsod za najbolj spokojno in mirno deželo. Pod zaščito mogočne Italije se je normalno nadaljevalo duho\mo in materialno življenje tako, da so bile od prebi-vaistva odvrnjene škoda in strahote, ki so običajno združene z globokimi spremembami, kakršna je razpad države. Vojaške in politične oblasti so skušale s človečanski-mi ukrepi do skrajne meje omiliti vse U-dote vojnega stanja in niso zahtevale od prebivalstva nič drugega kakor red in disciplino. Pod vodstvom Eksc. Visokega Komisarja so preskrbele za prehrano prebivalstva, uredile vprašanje, ki ga spričo položaja naše pokrajine nikakor ni bilo mogoče zlahka rešiti. Z uvozom nekaterih najvažnejših življenjskih potrebščin iz Kraljexn-ne je bil ptoblem rešen v celoti v prilog Ljubljanske pokiajine in na način, da je v marsikaterem pogledu celo na boljšem.
Posledica tega logičnega razvoja je bila, da je vladalo med prebh-alstvom in oblastmi na medsebojnem zaupanju in medsebojnem upoštevanju lojalno sodelovanje. Že nekajkrat smo skušali dokazati, da je komunizem, ki mu tako stanje ni šlo v račune, napel vse sile, da bi poslabšal odnoša-je, ki so se spontano ustvarili. Čeprav so komunisti tudi v fazah, ko so se najbolj razmahnili, tvoriti med nami le popolnoma brezpomemben del in ogromna večina naroda odločno odklanja njiho>\"e cilje in metode, jim je s pretkano taktiko, ki so se je priučili v tujih komunističnih šolah in z zvijačno podtalno propagando posrečilo zapeljati v zmoto in zbegati neznatno manjšino ljudi. Svoji propagandi so nato pridružili še ves mogoči teror in celo bratomor z namenom, da bi povzročili zmešnjavo in ovirali normalni in mirni potek življenja. Ne civilne, ne vojaške oblasti niso mogle dopustiti takega raz\-oja s prekriža-nimi rokami. Ko so opozorila in svarila ostala brez rezultata in je komunistična propaganda izigravala tako postopanje kot znamenje slabosti in neodločnosti, so bile končno prisiljene poseči vmes z zelo strogimi varnostnimi ukrepi. Posledice, ki nastajajo s tem za prebivalstvo, pa so dejansko le prepričale vse sloje ljudstva, da je treba napraviti konec s komunisti in njihovimi sistemi. Opozicija proti komunističnemu terorju, ki narašča od dne do dne, se opaža že povsod in bo gotovo povzročila bližnjo in splošno spremembo, kakor si jo želi soglasno ogromna večina naroda.
lja pravilo: katere figure se dotakneš, jo moraš potegniti. Francoski se pravi pièce touchée (izg. pjes tusé), kar pomeni do-slovno »dotaknjen komad ali kos«; šahi-sti se šalijo, da francoski besedi izgovarjajo kot petsto šest. En passant, ko kmet kmeta vzame, ako je nasprotnik skočil s kmetom čez dve polji, se pravi po naše: vzel ga je gredoč. To je zelo lep domač izraz in ga kar uporabljajte, kaj bi se mučili s tujkami.
Pomlad. Rokopis izdaja sicer mladega, vendar že dovolj trdnega človeka, ki se je seznanil z marsikatero težavo življenja. Je preudaren, hladen, umerjen, nesebičen, pošten, vesten. Vajina značaja se skladata, kolikor se lahko skladata značaja žene in moža.
Sirota 100. Ne obupujte! Povsem razumljivo je, da si močno želite domačega ognjišča. Zaupno se obrnite na zdravnika, ali zdravnico-specialistko, da ugotovi, ali je od vas, ali od njega odvisno, da nimate otrok. Če je od vas odvisno, se bo dal nedostatek morda odpraviti; če pa je nepopravljiv, lahko vzameta za svojega kakega sirotka, ki vaju bo prav tako vzljubil in vidva njega, kakor če bi bil vajin. P.ad vam verjamem, da imate često težave
s službo. Vsaka služba ima svoje težave. Plačila mi za ta svet seveda ni treba pošiljati.
Arija. Poštenjak ste skozi in skozi. Zaradi tiste okvare bi se morali, če se še
nis^e, obrniti na zdravnike specialiste, da
bodo dokončno ugotovili, ali je možna pomoč. Ce vam prvi reče. da ni pomoči, stopite k drugemu, od drugega k tretjemu, da boste slišali mnenje vsaj treh. Kadar bo dokončno ugotovljeno, pa se odločite za nadaljnji študij. Tudi če se okvara ne bo dala napraviti, je najbolje, da se vpišete na filozofijo, ki vas najbolj mika. Ce ste vztrajali do zdaj, vam bo nadalje šlo mr.ogo lažje. Vse pogoje imate za to. Svojo življenjsko družico boste tudi našli. Da vam ljudje zaupajo svoje skrivnosti, je znak, da vas smatrajo za razumnega. poštenega človeka, ki sočustvuje. Zaradi zaprek si ne delajte skrbi. Zamudili niste ničesar. Le pošteno naprej, volje in vztrajnosti vam ne primanjkuje! Fozdravljeni!
Ostale odgovore bomo objavili v prihodnji številki.
Anonimnim (nepodpisanim) — nič! Pošljite naslov, pa boste prejeli zaželjeni odgovor. — Ostalim prihodnjič!
SPORT
Zaupna posvetovalnica
Za odgovor v Zaupni posvetovalnici je treba poslati: opis zadeve, v kateri se želi nasveta, rojstne podatke, spol in poklic, in kupon, ki je uvrščen v vsako nedeljsko ^številko »Jutra«; kdor želi analizo svojega značaja, ali značaja kake druge osebe, naj priloži tozadevni rokopis /s črnilom). Anonimna vprašanja ne bodo upoštevana. Tajnost je zajamčena. Odgovori so v ponedeljski izdaji »Jutra«.
Odsvit. Oba sta: sebična, brezobzirna, domišljava, lahkomiselna, naivna, pretirano občutljiva; vi ste poleg tega: nenavadna ženska, ki vzbuja pri moških strah, kar je ne razumejo; imate močan moški razum, obenem pa ste zelo čustveni; združeni aktivnost in pasivnost vam silno razburkata duha; primanjkuje vam prisrčnosti, premalo ženske je v vas, preveč se bavite z nemogočim in nestvarnim, preveč zahtevate, premalo nudite; ste zelo inteligentni, a ne poznate življenja; malenkosti vas vržejo iz ravnotežja, preko velikih stvari pa greste z lahkoto; ste sentimentalni in romantični, skoraj fantastični, živčni, z druge strani pa realni, samo-ljubni, ponosni in obenem se do skrajnosti ponižujete; nenavadno ste vztrajni, kar trmasti, toda brez volje; dva nasprotujoča si svetova hranite v sebi, zaradi tega se vam zazdi, da vam brez gotovih iz-vestnih stvari ni živeti, čeravno je vse skupaj navidezno. Kadar je govora o moškem, ste samo hladen in strog sodnik, srce se ne odzove, samo »izjema« vas utegne vžgati in potem nastane, kar je nastalo. On pa je: neuravnovešen, neizkušen, nestalen, otročji; nesmiselnih odločitev zmožen, muči sebe in svojo okolico. Oba živita življenje, ki ga ni. Obema primanjkuje življenjskih izkušenj, oba sta sila razvajena. Seveda se bo vrnil! Morda kmalu, morda čez leta! Po razočaranjih in preizkušnjah. Tudi za osem strani dolgo vprašanje dovolj dolg odgovor. Si ne želite nasveta? Bolj ko kdor koli ste ga potrebni!
F. S. fa C. Zakaj se imenuje severno-zapadni del Rusije »Bela Rusija«? Ali morda iz istih razlogov kakor naša Bela Krajina, t j. zaradi bele ljudske noše. Jaz sem stavil, da je tako. — Pa ste stavo izgubili Bela Rusija pomeni čisto enostavno »Zapadna Rusija«. To je eden izmed ostankov skoro tristoletne vlade Mongolov nad Rusi. Mongoli so rabili za strani neba naslednje oznake: črno (sever), rdeče ((jug), modro (vzhod) in belo (zapad). Zato je za južne pokrajine stare kijevske Rusije tudi znan izraz Rdeča Rusija. Ako je vaš nasprotnik pri stavi trdil kaj drugega, sta ob svojem, kajti tudi on je izgubil.
J. C. LJ. Sem šahovski začetnik, vendar igram že precej dobro. Prošlo nedeljo sem igral z nekim gospodom in sem tri partije po vrsti izgubil. To pa zato, ker me je vedno plašil, da igrava 506 in nisem vedel, kaj to pomeni, bil sem raz-mišljen, pa sem delal napake. Moj soigralec je najbrž Šaljivec, ker imenuje znano potezo s kmetom en passant. Kaj je prav za prav to in kako se piše pravilno? — Vaš soigralec je menda res šaljivec, ko vas je strašil s 506. V resni Igri se poteze ne smejo izpreminjati, zato ve-
štirje goli v Genovi
Visoka in neoporečna nogometna zmaga Italije nad
Hrvatsko — 4 : o (0:0)
Po 16-mesečnem presledku se je italijanska nogometna reprezentanca v nedeljo spet pojavila v mednarodni areni, in sicer na svojih tleh v Genovi proti izbrani enaj-storici Hrvatske. Za ta 150 mednarodni nastop svoje reprezentance je zvezni kape tan Pozzo v pričakovanju skorajšnje druge in še težje preskušnje najboljših italijanskih nogometašev — to bo v 14 dnevih v tekmi proti Španiji v Milanu — izvedel zelo skrbne priprave in po temeljitem premisleku poslal v borbo moštvo, ki se je po tako dolgem razmaku le precej razlikovalo od zaunjega, ki je odigralo mednarodno tekmo in se moralo v srečanju z Madžari na lastnem terenu zalovoljiti z razmeroma skromnim rerrusom. Bilo je 1. decembra 1940.
Od takratnih reprezentantov je Pozzo obdržaJ za tekmo proti Hrvatom samo bra-nilski par ter Biavatija v napadu, za vsa ostala mesta pa je pritegnil nove moči, med njimi največ takih, ki so že preživeli svoj krst v meddržavnih nastopih, tri igralce pa je pozval med elito čisto na novo, in sicer krilca Grezarja iz Triestine ter oba napadalca Loicha in Mazzolo iz Venezie. V zadnjem hipu se je moral odreči tudi vodji napada, rutiniranemu Pioli in ga zamenjati z novincem Gabettom iz Torina. Po vsem tem je šlo torej v tej genovski tekmi tudi za važen poskus, ki naj bi pokazal, ali in koliko so mlade sile že sposobne nadomestiti že leta in leta znane »starejše« zvezdnike iz italijanskega nogometnega sveta.
Hrvati so odpotovali na ta dvoboj dovolj samozavestno — s kompletno enajstorico Gradjanskega, ono sestavo, ki se je pred kratkim vrnila s kopico samih zmag iz Švice in je navsezadnje pred dobrima dvema mesecema v Zagrebu dala večino moštva NDH, ki se je častno, čeprav poraženo z 0:2, postavil nasproti stalno zmagujoči reprezentanci Nemčije. Priprave v nekaterih treningih z ožjo okolico iz Zagreba so kazale dobro in ekipa je uživala prav za prav nedeljeno zaupanje vseh, ki jim je na srcu športni prestiž mlade hrvatske države.
Tako sta se torej predvčerajšnjim popoldne na igrišču Ferraria v Genovi pred tisoči in tisoči najvnetejših prijateljev te igre sestali naslednji dve moštvi:
za Italijo: Griffanti, Foni, Rava, Campa-telli, Andreolo, Grezar, Biavati, Loich, Ga-betto, Mazzola, Ferraris.
Za Hrvatsko; Urch, Brozovič, Dubac, Lechner, Jazbinšek, Kokotovič, Cimerman-čič, Wölfl, Lešnik, Antolkovič, Pleše.
Sodnik: Fink (Nemčija).
20 minut je bilo dovolj
Na blatnem in težkem terenu se igra, là jo je sem in tja motil tudi dež, dolgo ni mogla razviti. Moštvi sta igrali v splošnem malo povezano in zelo površno, kar velja predvsem za obe napadalni vrsti, ki sta zamudili marsikatero priložnost za uvodni dogodek. Tudi obe obrambi sta delali zelo nervozno, toia kljub številnim kotom na obeh straneh (3:2 v korist Hrvatov) se nobenemu izmed nasprotnikov ni posrečilo zadeti v mrežo. Do pavze sta .ostali obe svetišči nedotaknjeni.
Po odmoru se je slika kmalu začela spreminjati — v škodo gostov. Italijanski stroj je začel delovati in zmerom nevarnejši so postajali sunki proti Urchovemu golu. že v 10. min. je prišlo, kar je moralo priti! Biavati je lepo poslužil Gabetta, ta pa z ostrim strelom u kanil hrvatskega vratarja. 1:0 za Italijo. Komaj se je začelo znova, se je že spet približala nova nesreča. Spet je ušel Biavati; to pot je bil Ferrario, ki je ujel njegov predložek in že drugič je moral Urch pobirati usnje od mreže. V 12. min. — 2:0 za Italijo. Sedem minut pozne-
je sta bila spet v akciji ista igralca ; to pot sta zamenjala vlogi: Ferrario je dodal Biavatiju, ta pa je opravil ostalo — s krasnim strelom v desni zgornji kot. 3:0 za Italijo.
Gostje so prisiljeni v defenzivo. Italijanski napad stiska še odločneje. V 27. min. spet nevaren izlet »azzurrov«; Biavati je na strelu, toJa Brozovič ga položi — proti pravilom. Enajstmetrovko strelja Giezar in stanje je — 4:0 za Italijo. Do konca je še več kakor 15 minut, toda vse kaže tako, da so se igialci že zadovoljili z doseženim. Hrvati poskušajo še nekajkrat, da b: pio-drli silni zid Rave in Fonija, toda vse je zaman. Premoč domačinov je zmerom vidnejša; še štiri kote imajo v dobro v tej drugi polovici igre in več ko zaslužena je njihova zmaga.
Italijanska enajstorica se je v teku igre vidno znašla in je v drugi polovici tekme zapustila dober vtis, čeprav ni izključeno, da bo treba nekatera mesta moria le zasesti z drugimi ali pa sedanje moči bolj vskladiti z ostalimi. Občinstvo je zmagrj domačih, pa tudi goste iz prijateljske države, po končani tekmi pozdravilo z dolgotrajnimi ovacijami.
Nemški sodnik je opravil svoj posel prav dobro.
CU 2A INFLUENZA. NEVRALGIE, REUMATISMI LOMBAGGINE e rapidamente ne colmn i dolori
ZSRAVI HRIPO. NEVRALGIE, REVMATI2EM TRGANJE V LEDJIH inolio
pomiri bolečine »sen teh bolezni
lab. O. MANZONI S C. • Milano - ri o Vrla.3
Za vedno smo izgubili najskrbnejšo, najboljšo, edino zlato mamico, sestro in teto, gospo
Marija Longet
vdovo po finančnem pregledniku
Pogreb nepozabne pokojnice bo v tofek 7. t. m. ob % 4. popoldne z žal, kapele sv. Petra, k Sv. Križu.
Ljubljana. 6. aprila 1942.
SAVA, BRONKA, JELKA, MILAN, EDI, žalujoči otroci in ostalo sorodstvo
Impresa comunale pompe funebri Lubiana Mestni pogrebni zavod Liub! ina
MALI 0GLÄSI
Draibe
Besed« L —.60. tabi —.60 st dajanje naslova ali ta <irro L .
Javna dražba
lajdenih predmetov bo 8. aprila t L ob 9. dopoldne na železniški postaji Ljubljana.	4332-32
juuuuuulj i n 11 »j Ogromna večina oglaševalcev se obrača
„JUTROV" oglasni oddelek
t
Dotrpela je na dan vstajenja draga žena. ljubljena mamica, hči, sestra, svakinja itd., gospa
DRAGA POGAČNIK
ln se, previdena s sv. zakramenti, preselila v večnost.
Pogreb bo v torek, dne 7. aprila ob 4. uri popoldne iz kapelice sv. Marije na Žalah k Sv. Križu.
Pogrebna sv. maša bo v sredo, dne 8. aprila t. 1. ob 7. uri v trnovski župni cerkvi.
Ljubljani, dne 5 aprila 1942.
Žalujoči:
KRISTO, mož — MAJDA in JANEZ, otroka, starši in sestri — in drugi sorodniki
Impresa comunale pompe funebri Lubiana Mestni pogrebni zavod Liubliana
I
		-—
		
praznouerja
T
Poslednje žarenje duhovnih ognjev srednjega veka je ugasnilo in iz mraku mistike se je pričela svetlikati iskra novega časa. Bil je to izprva še šibek plamenček, ki pa ga je bilo vendarle jasno opaziti. Renesansa, mogočna, polnokrvna doba, se je vrgla kakor val čez človeštvo, ki je bilo zapre-deno v praznoverstvo in v čarovništvo. Na verskem področju se je pričelo novo razmišljanje. Z odkritjem novih svetov, z velikimi pomorskimi plovbami se je pričela mogočno razvijati tudi umetnost, v kateri sta začrtala nove poti orjaka Mihel Angelo in Lionardo da Vinci. V vseh deželah je nastajalo novo življenje, na vseh področjih se je razgibalo, človeštvo je pričelo na novo ustvarjati, ljudje so pospravljali navlako srednjega veka, začeli so spet zdravo razmišljati in so za vsako reč hoteli imeti svoj otipljivi dokaz. Nič več jim ni bilo do metafizike in različnih skrivnostnih naukov, ljudje so hotel »resničnih« dogodivščin. Pri tem ni bilo nič čudnega, da so streljali preko cilja in da so posamezniki hoteli na eni strani dognati tisto, kar se še ni dalo dognati in da so se zato udajali fantastičnim teorijam. Na drugi strani pa so se hoteli še opirati na stare pravljice, ki so jih na novo razpletali in jim hoteli dajati celo znanstveno podlago Izum tiska je polagoma stopil razširjanju raznih teorij Ba prste. S tiskom je šele bilo omogočeno spraviti med narod zapisane misli. Danes spadajo prvi tiski med največje dragotine. A kaj so tiskali v prvi dobi? Vrstili so se zvezki z »razlagami« o najčudovitejših rečeh in dogodivščinah.
Knjige o ^Mtostih
Zelo zgodaj je napisal Antonio Mižal-d o knjigo »Devet sto prirodnih čudežev«. Knjiga je izšla v Frank-furtu, napisana pa je bila v latinščini, saj ie vsak izobraženec tiste dobe obvladal ta svetovni jezik. V tem duhu je nastajalo v letih od 1733 do 1735 nenavadno prizadevno delo razmišljevaica Scheuchzerja, takoimenovana bakrena biblija, ki je razlagala »posvečno prirodoznanstvo prirodnih stvari iz svetega pisma«. Pisatelj se je trudil, da bi »raznovrstne skrivnostne, izmaličene ali nenavadne reči« obravnaval ne kakor drugi samo »površno ali suho, neokusno in popolnoma napačno« — marveč je bil njegov namen Dapisati knjigo, ki naj bi ne samo »napolnila razum z vedami, marveč napojila tudi voljo in nasitila srce.« Izpočetka ni hotel svojega dela ilustrirati. Nastalo je v književnem pogledu sijajno delo. obsegajoče osem knjig, prava zakladnica znanstvenih vprašanj v zgotinjem 18. stoletju.
Kljub ogromni prizadevnosti, ki je mogla ustvariti tako delo, je bil pisec skromen. Skliceval se je na prej izišla dela ter »tem učenim možem ne zavida hvale, ki jim pritiče«. Svoje sodbe noče nikomur vsiljevati. O znanstveni vrednosti tega dela tu ne bomo razpravljali. Vsekakor pa je prav važno in zanesljivo merilo takratnega znanja.
2e 30 let prej, leta 1683., je izšla v Hamburgu E. G. Happlova knjiga «R e 1 a t i o-
nes Curiosa e, velike posebnosti svet a.« Da bi upravičil vzroke tega svojega dela je Happel citiral rimskega pravnega učenjaka Pomponija, ki se je v svojem 78. letu navduševal z grškimi besedami: »Dasiprav sem z eno nogo že v grobu, bi vendarle še rad vedno kaj novega vedel.« S tem geslom se je učenjak Happel lotil dela in je opisal vse, kar je vedel; vse, o čemer je bil prepričan, da ve; vse, kar je kje čul. Citiral je skoraj vse takratne znanstvenike in znanstvene ustanove, prevajal je iz različnih jezikov, in tako so nastale »Relationes« bujna mešanica doffii-selnega kramljalca, skoraj neizmerne lahkovernosti, goreče fantazije in pri vsem tem vendar tudi resnega prizadevanja po iskanju resnice. Da lahko prav spoznamo vse te reči, moramo pač dati besedo piscu samemu. Med velikimi čudovitostmi, nam Happel posebno zanimivo opisuje
Kakšni so bili baziliski
»Malokdaj se prirodoslovci bolj prepirajo v negotovosti, kakor takrat, kadar začno govoriti o enorogu, o feniksu, o pelikanu in o baziliskih. O tem je tolikanj mnenj, da jih kar ni mogoče našteti. John-stonus prišteva baziliske med zmaje, ki nimajo nog in peroti. Zavoljo tega imenuje baziliska: Draco Pythion. Latin ci ga pač imenujejo tudi Regulum ali kralja, deloma pač zato, ker ima priroden izrastek v obliki krone na svoji glavi, deloma pa zato, ker se ga boje strupene kakor nestrupene živali, katere takoj prežene in jih lahko s svojim prodirajočim strupom na mestu usmrti.«
»Kakor nam pripoveduje Aelianus, je ba-zilisk rumen in ima tri roglje na glavi. Alensma mu pripisuje barvo, ki je mešanica rumene in črne. Pravi, da ima prike-ničeno glavo in rdeče oči. Plinius sodi, da ni daljši in širši, kakor 12 palcev. Drugi mu pripisujejo perutnice, katerih pa ne more uporabljati. O njegovi domovini sodijo, da ima Afrika poleg njega še različna druga najstrahotnejša čudovišča. Egipčani verujejo, da se bazilisk izleže iz ibisovega jajca. Albertus pa sodi, da lahko pride tudi iz navadnega kurjega jajca. So taki, ki govor é o treh vrstah baziliskov, namreč: o zlatorumenih, ld zastrupijo vse, kar le pogledajo; drugi imajo zlatorumeno glavo in vse prestrašijo in umorijo; tretji pa so krvavo rdeči in povzročajo s svojim vbodom, da živalim odpade meso. O vseh teh treh vrstan pripovedujejo, da morijo drevesa in sadeže ne samo z dotikljajem, marveč že s svojim lastnim strupenim pikom; sušijo zelišča in mehčajo skale, tako silovit je njihov strup.«
Objavljena je podoba, nakar sledi dolgo naštevanje krajev, kjer je mogoče najti to strahotno žival. Odstavek se končuje: »Ker pa je večina prepričana, da zrase bazilisk iz jajca starega petelina, se moramo predvsem potruditi, da najdemo petelina, ki leže jajca.« Pisec nato našteva dokaze profesorjev, zdravnikov, teologov in fizikov, ki so potrdili, da nekateri petelini ležejo jajca. Nakar sledi naslednji zaključek: »Iz vsega tega in iz očitne izkušnje, da, iz spričevala raznih uglednih ljudi, še prav posebno Bartolinija, je v zadostni meri pojasnjeno, da vse to ni samo pravljica, kar se govori o starih petelinih, nesočih jajca.«
Senzacija iz Varšave
Kaj vse lahko nudega napravi bazilisk, o tem so v knjigi zapisani najrazličnejši primeri. »Sodim,« pravi Happel, »da ni nikogar, ki ne bi poznal poljske zgodbe o bazilisku in čeprav nekateri zametujejo to zgodbo kot pravljico, je vendar izpričana po znamenitih pričah«. Sledi zgodba, ki se je primerila 1587 v Varšavi. Dva otroka sta šla v klet. čez čas ju je dekla našla mrtva. Ko je uzrla oba otroka, se je tudi sama na mestu zgrudila mrtva. Poklicali so župana, ki je mogel iz varnostnih razlogov odrediti samo to, da so trupla privlekli iz kleti z dolgimi kavlji. Zdravniki so namreč sodili, da so vsi trije pokojniki postali žrtve strupenjače ali še najbolj verjetno — baziliska.
In Happel takole rešuje uganko: »Rekli so, da bo najbolj primerno, če priporočijo nekemu ubogemu grešniku, ki bi mu morali čez tri dni vzeti glavo, naj gre za ceno svobode v klet in razišče, kakšna je ta čudna zadeva. Mož je voljno pristal. Bil je šlezijec po rodu, Janez J a u r e r po
imenu. Po nasvetu zdravnikov so ga po vsem životu ovesiii z zrcali. Privezali mu velike očali. Pod zrcali je bil oblečen v močno usnjeno obleko. V levico je vzel gorečo svečo, v desno pa ostre klešče, nakar se je odpravil tjadoli v zastrupljeno klet. Tam je hodil dobro uro sem in tja in ni mogel ničesar najti. Slednjič pa je v luknji pod levo steno našel mrtvo žival, veliko kakor kokoš. Takoj je zaklical onim tam zunaj, da je našel vzrok smrti. Ko je obenem vprašal, kaj naj nadalje poCné, mu je zdravnik odgovoril, naj prinese žival s pomočjo klešč na beli dan. Ko se je to takoj zgodilo, je zdravnik prepoznal v živali baziliska. Glava je bila okrašena, kakor pri indijanskem petelinu, z rumeno sinjim grebenom in takšno je bilo tudi meso na vratu. Oči so bile kakor pri krastači. Ves život s krili vred je imel nenavadne barve, ld so se menjavale rumeno, sinje, rdeče in zeleno. Noge so bile dolge kakor pri petelinu, rep pa je bil koničast, zaokrožen in navzgor zavihan. Sodili so: ta bazilisk, ali kakor se je pač imenovala strupena žival, se je sam usmrtil z odsevom svojih strupenih oči v zrcalih navešenih po životu hrabrega Janeza Jaurerja.«
Sledi še cela vrsta primerov o baziliskih. Tisti čas so po Nemčiji razkazovali na sejmih in proščenjih nekega mrtvega baziliska. Naposled Happel odločno zavrača vse dvomljivce, ki pravijo, da so take reči prazna bajka, in ugotavlja: »Po takem so torej bajka tudi sloni, zmaji, rajske ptice, noso-
rog ln razne druge živali. Saj nam vendar poročajo različni zgodovinarji, kako so bili nekateri baziliski pobiti in shranjeni.« —
čisto razumljivo je in dosledno obenem, da so razen strupenih baziliskov živeli tudi
„strupeni ljudje"
O teh pravi Happel: »če se že baziliskov in drugih strupenjač tako zelo bojimo, da se jim čim prej ognemo s poti, kako se šele moramo varovati človeka, ki s svojim strupenim dihom in prodirniml očesnimi žarki, okuži ali celo usmrti ljudi, s katerimi se dnevno druži!« . . . Sledi vrsta zgodb o takih »strupenih ljudeh«. Samo enega naj omenimo, o katerem nam Happel pripoveduje: »Spominjam se, da sem pri nekem slavnem pisatelju, ki potrjuje resnico z lastnim očividom, Citai, da je v Arabiji našel posebno vrsto ljudi, ki so taki siloviti zastrupljevalci, da tistemu, kogar le malo časa čvrsto gledajo, zgori srce m se posuši drobovje v telesu, vse to zavoljo strupenih očesnih žarkov. Tako nam imenovani pisatelj pripoveduje tudi o neki nlčvred-nici, ki je posameznika, katerega je uporno gledala, spravila v velikanski strah. In če je to dalje časa trajalo, ga je celo pognala v smrt.«
Dovolj za danes! Rolf le Beau, ki je zbral te podatke, zaključuje: »A naj je bila tista doba še tako zapletena v napačnem pojmovanju o feniksih. zmajih in baziliskih, moramo vendar biti marljivim ljudem hvaležni, da so se trudili, da bi znanje sistematizirali in da bi pripomogli k razvoju in napredku znanosti. In konec koncev kaj pravi Hamlet? So reči med nebom in zemljo. . .
Obisk v velikem taborišču v Nürnberg!!
Nürnberg slovi kot značilno nemško starinsko mesto, ld ga je prav zaradi njegovega zgodovinskega pomena izbral Hitler za vsakoletna zborovanja narodno-socialistične stranke. Prof. Albert Speer, oficielni arhitekt sodobne Nemčije, je zgradil v Nümbergu velikanske stavbe za letne zbore. Dokler traja vojna, seveda ni nikakih zborovanj. Zanimiv pa je Nürnberg tudi kot industrijsko mesto, kjer je v vojni dobi zaposlenih mnogo delovnih moči, med njimi tudi nekaj naših rojakov. O sedanjem življenju v Nürnbergu pripoveduje Aiadar Simonffy v »Pester Lloy-du«:
Vedno je prijetno priti v Nürnberg, kjer se počut š kakor doma. Kako lepo je sprehajati se ob vznožju več sto let starih hiš. v katerih se družita preteklost in sedanjost. Zdaj si v 20., zdaj spet v 15. stoletju. To starinsko mesto je sod oživljalo že mnogo vojnih zmed. In če danes romaš po temnih ulicah, katerih srednjeveški obrisi se črno odražajo proti nebu, te ne bi nič začudilo, če bi naenkrat začul težke korake starega norimberškega nočnega čuvaja, ki bi na pohodu s slikovito hele-bardo oznanjal z rogom pozno nočno uro. Ali zdajci ie ozki prameni luči zdramijo iz sanjarjenja o preteklih časih. Meščani
gredo z majhnimi žepnimi svetilkami domov. Nenavadno se svetlikajoče luči vplivajo iztrezujoče in opozarjajo na trdo sedanjost Polagoma padajo snežinke na ulice mesta, ki se utaplja v nočni mir.
Cez dan utripa v starinskem mestu živahno poslovno življenje. Nürnberg je mogočen industrijski kraj. Vrstijo se velike tovarne in majhni obrati, ki zaposlujejo tisoče in tisoče. Kaj vse danes izdeluje Nürnberg, tega ni mogoče opisati v kratkem potopisu. Gost dim se vije iz dimnikov in po njem spoznaš, kako mrzlično so na delu v industrijskih obratih. Posebno v vojno važnih objektih obratujejo s posebno naglica
Sledeč ljubeznivemu povabilu sem lahko obiskal neko podjetje, ki izdeluje vojaško važne predmete. Kajti potrebni niso samo topovi in granate, ne samo motorji in sintetični gumi, marveč je treba skrbeti tudi za ohranitev zdravja vojskujoče se sile. To je eden izmed najvažnejših ciljev.
živila izdelujejo danes ob upoštevanju posebnih dejstev: slaščice naj ublažujejo učinke enolične prehrane — in to se v resnici godi. Nemško vojaško poveljstvo se sedaj poslužuje vse sodobne metode, da bi ohranilo zdravje vojskujočih se čet. človeku Je všeč romati skozi podjetje. Vse je snažno in vzorna ureditev omogoča, da so izdelki vsestransko ustrezni Izven tega pa je še nekaj važno. Obra-tovodja pravi: »Proizvajamo do 90 odstotkov mirovne kakovosti Surovine imamo na razpolago.«
V	delavnicah so prijazni in veseli obrazi Tu vidiš da požrtvovalno soustvarjajo vojaško važne izdelke. Napisi na stenah pravijo delavstvu: »Čistost naj bo tvoj ponos!« »Tvoje delo naj bo kvalitetno!« Ali pa: »Kdor hoče ustvarjati, mora biti vesel!« Higienske in socialne naprave skrbijo za okrepitev v odmorih in za ceneno in izdatno prehrana
V	teh podjetjih čuješ pogosto tuje jezike. Tudi delovne moči omogočajo večjo proizvodnjo. Vsem delavcem, kateri stanujejo po taboriščih, se lahko nudi enako vredna hrana, katere so vajeni z doma. Obiskal sem eno največjih taborišč, kjer je okrog 1300 delavcev. Stavbe so iz opeke in imajo veliko število soban. V vsaki sobi so po tri dvojne postelje, šest omar, miza in več klopi Celotna uprava je skoraj hotelska. Tujcem nudijo mnogo snage, reda in urejenega življenja, vendar nobenega razkošja. Vrhovni vodja je doslužen narednik, ki skrbi, da se gostje taborišča dobro počutijo. V njegovem območju je zastopanih 18 narodnosti, torej skoraj vsa Evropa. O organizciji so mi rekli? Podjetja sama morajo skrbeti, da pridejo tuji delavci pod streho. Večji obrati zgradijo
Josip Korban:
Pri vodnjaku v mestnem parku sta se sesia. Roko v roki sta se izprehajala po belili izpranih stezicah.
Kako krasna je pomlad, kadar človeka ožarja blagoslov prve ljubezni! še nikdar ni sionce tako razkošno sipalo na zemljo svojega bogastva! še nikoli ni njegovih zlatih žarkov tako ljubko pozdravljalo ptičje ščebetanje!
Omamljen od sreče se je Peregrin naslanjal na lepo obi kovano ramo oboževa-nega dekleta. Od sladke razburjenosti mu je drhtela mehka duša. Ko sta se vračala proti središču belega mesta, je zdajci gospodični Tatjani zastal korak.
»Joj, kako srčkan klobuček!« je vzkliknila in pokazala na bližnjo izložbo. Resnično: Kakor dragulj sredi brezpomembnega kamenja je v krogu vseh številnih, na ogled razstavljenih ženskih pokrival, škrlatasto rdeči klobučevinasti zvonec pri-teza.1 poglede.
Prava paša za bistre oči nežnega spola.
»Pomeri ga, ce ti je tako všeč,« je modro izpregovoril gospod Peregrin.
In že sta zavila v trgovino.
Krasota! Ni ta edinstveni klobuček nalašč ustvarjen za njeno temnolaso glavico? Zaljubljeni mladec gleda, občuduje in kraljico svojega srca povzdiguje v višavo filmskega neba, kjer se bleste najlepše krasotice. Da! Kakor filmska zvezda stoji pred njim, visoka in vitka. V njenih temnorjavih očeh se vžiga plamenček skritega ognja.
Gospod Peregrin strmi.
še bolj je pa ostrmela gospodična Tatjana, ko ji je prodajalka povedala ceno. Globoko je vzdihnila. Z odločno kretnjo je odložila pokrivalo.
»Glej, glej, bodočo varčno gospodinjo!« se ves srečen na tihem muza Peregrin.
»Prihodnji torek bo njen rojstni dan!« Zdaj ve, kaj ji bo kupü za darilo. Ko se
je zjutraj prebudil, ga je takoj začela vznemirjati misel, kje bi dobil denar za modistko. Od skromne mesečne plače, ld jo je prejemal za pisarniško delo, mu je ostal boren stotak. Komaj bo zadostoval za hrano do prihodnjega prejemka. Po dolgem premišljevanju se odloči, da bo prodal kolo. Ta žrtev je bila vredna sreče, ki jo je rodila.
Kakor živ planet je pod darovanim klobučkom »slavljenka« zasijala in zažarela. S prebelimi rokami je fantu ovila vrat, poljubljala mu rožnate ustnice in žebrala:
»Kako si moj, kako si moj, sladki moj golobček"!«
Večerno promenado je odslej oživljala in ji dajala poseben blesk visoka, vitka gospodična s škrlatasto rdečim pokriva-lom. Vsi moški so krivo gledali njenega stalnega spremljevalca in mu želeli rumeno mrzlico in črno kugo. In kakor se glasi čudno in neverjetno; (ker grde škodoželjne misli naših ljubeznivih bližnjikov in bližnjic gospa Usoda navadno v dobro, njihovim željam ravno nasprotno stran usmerja) ubogi Peregrin je resnično obolel. Bolezen seveda ni bila tako strašna kakor so jo želeli zavistniki, za nekaj dni ga je pa le vrgla ln priklenila na bolniško posteljo.
Gospodična Tatjana je zdaj sama hodila na promenado. Tistega prijetnega atopi-canja v morju žarke luči se je bila tako navadila, da ga ni mogla več pogrešati. Njeni ženski gizdavosti so ugajali obču-dovalni in zaljubljeni pogledi. Vzkliki, kakor: »Kako je lepo obokana!« »Kako čudovito ji pristoja ta klobuček!« so ji kakor muzika nebeških krilatcev božali uho. »Miss Promenada!« Niti ta pritikljaj se ji ni zdel banalen.
Ko je tako nekega lepega večera spet merila gladko asfaltno cesto z lahnimi koraki, pristopi eleganten gospod.
»Servus, Ida!«
Seveda se je bil prijazni gospod — zmotil. Zamenjal jo je bil z drugo žensko.
»Neverjetna... fenomenalna podobnost!«
Opravičeval se je in opravičeval z izbranimi besedami.
»Morie Mirozovič,« se je predstavil. Da je bü še nedavno Žid Capfenštrajh, se mu ni zdelo vredno omembe. Saj brž ko ne še v nebesih njegove koristolovne izpreobr-nitve niso zabeležili s kakšnim posebnim veseljem.
»Tamle stoje moje kolavte«, je pokazal na prekrasno limuzino, ki je ob pločniku z motnim bleskom odbijala žarke. »Stel si bom v veliko čast in srečo, če smem vašim dražestnim nožicam prihraniti napor utrudljive hoje s tem, da vaš božanski lik s svojim vozilom popeljem do vašega stanovanja.«
Govoril je in govoril, kakor bi rožice sadil. Kako prijazen in vljuden je ta gospod! Kako viteška je njegova govorica!
Tudi potem, ko sta že sedela v avtu, je bilo njegovo vedenje prikupno. Sleherna beseda je razodevala dobro vzgojo in pričala, da je gospod resničen gentleman, vsega zaupanja vreden. Zato tudi prijaznega vabüa, da naslednjega dne napravita daljši izlet kam na deželo, ni odklonila. Menda je uganil, kako si takih prijetnih voženj želi njena duša!...
Ko je siromak Peregrin srečno prebolel hripo, je bila njegova prva pot v stanovanje svoje »zaročenke«. Zakaj ves čas bolezni je zaman v duri upiral vročične oči, s tihim upanjem v srcu, kdaj se bo prikazala na pragu.
»Mar je tudi ona obolela?« so ga mučile nemirne misli
Povedali so mu, da je k morju odpotovala — in da se bo v kratkem poročila
Ubogi Peregrin je zvedel dovolj!
Minila je pomlad. Platane v mestnem parku že pokroviteljsko razpenjajo z bujnim zelenjem obložene veje. Prijazno vabijo šetalce v svojo hladno senco. S pove-šeno glavo stopa mimo njih Peregrin.
Kaj bi posedal tako sam ln zapuščen?.
Edina tolažba in razvedrilo mu Je pisarna. Ko se sklanja nad svojim delom, modruje:
»Nesrečni klobuk! Tista klofeta Je kriva vsega gorja! Te modne norosti so iznajdba pekla, mreže, ki z njimi satan zapeljuje in lovi duše!«
Grenak smehljaj mu raztegne bledo obličje.
»In kar je še najbolj žalostno: sam sem satanu pomagal!«
S palčevim členkom se potrka po čelu.
»Kako votlo doni ! Seveda... saj sem bedak... idiot, kakršnega še ni videl svet!«
čas je najboljši zdravnik. Sleherno rano ozdravi. Tudi Peregrinova srčna kaverna se je zacelila.
Globoko zamišljen stopa počasi po gladkem pločniku. Ne more se otresti današnjega doživetja. Kako mu Je razburkalo dušo tisto debelo, zapečateno pismo, ki ga je davi prejel po pošti! Gospa Tatjana mu v njem vrača sliko in korespondenco. Toda ti stari papirji ga niso tolikanj vznemirili kakor mu je pognal kri v glavo bankovec-tisočak, ki Je bü v posebnem zavitku priložen pošiljki.
»Od klobučka se pa ne morem ločiti,« piše ženska, ki mu je pripravila tako razočaranje. »Upam, da ne boste odklonili te malenkostne odškodnine za veliko ljubeznivost.«
Johte, johte, kakšna zaslepljenost! Kakšna zabloda!
Pred uaodepoLno trgovino poetoji. Veliko okno s kristalno šipo Je odprto. Rde-čelična debeluška Minka na ogled razstavlja nove klobuke, nove satanove mreže, modele prečudnih barv in oblik.
Spoznala ga je in se mu prijazno nasmehnila
»Konkurenco dobite,« se poSali Peregrin... »Jaz bolje razumem, kako se prodaja ta — življenjsko tako važna — roba... Tristo odstotkov zaslužka! Kaj ni čedna taka barantija?«
torej lastna taborišča. Za stanovanja — zaračuna dnevno po pol marke, za prehrano 1.10 marke. Nadzorstvo nad taborišči vod; Nemška delavska fronta, ki skrbi s •»■močjo znane organizacije KDF (Kraft durch Freude) tudi za prosvetno razvedrilo. Dobro urejena kuhinja in kantina,
kjer se dobijo tudi slavni niirnberški kolački, skrbita za telesni blagor delavstva Zdravniška ordinacijska soba, lasten pofit-ni urad in centralna kurjava pa skrbijo, da se tuji delavci daleč od doma dobro počutijo in da lahko izpolnjujejo svoje dolžnosti.
Lončarstvo na Kranjskem
V tretji letošnji številki »Zadrugarji« nadaljuje Dušan Kompare srvojo razpravo o domačih obrtih na Kranjskem. O lončarstvu piše takole:
Lončarska domača obrt je bila na Kranl • skem že v 16. stoletju zelo razširjena Lončarji so bili ponekod samostojni obrtniki, ki šo imeli svoje cehe. V 19. stoletju so se cehi razdružili. Mnogi so tedaj opustili lončarstvo, veliko pa se jih je bavilo z lončarstvom odslej kot z domačo obrtjo. Valvasor omenja lončarstvo kot domačo obrt v Ribniški dolini v naslednjih vaseh: Hrva-ča, Griča vas, Otavice, Nemška vas, Prl-gorica, Dolenja vas. Na Notranjskem pa je opazil lončarstvo v Horjulu. Zelo staro Je lončarstvo v Ljubnem, in sicer iz časov ce-hovstva. Okrog leta 1900 se je bavilo v Ljubnem še 9 družin z lončarstvom. Morda še starejše je lončarstvo v krškem okraju. V kamniškem okraju je bilo lončarstvo doma v Mlaki, Gori, Podborštu. Gmajnici in Križu. V vseh teh vaseh je izdelovalo 50 družin kožice, lonce, sklede, latvice, umivalnike, kropivčke, pa tudi lončene peči. V krškem okraju 9e je razvilo lončarstvo v Sv. Jerneju, Stari vasi in Sv. Križu. Znani so zlasti rdeči lcnci, ki jih drugje ni bilo dobiti. S svojimi izdelki lončarji iz teh va*i tudi krošnjarijo.
Ribniški lončarji so bili v Dolenji va«, Bukovici, Nemški vasi in Rakitnici. Tukaj se je bavilo 40 družin z lončarstvom. Poleg loncev, skled, kožic, itd. so izdelovali tudi otroške igrače. S svojo robo so tudi kroš-njarili in jo pošiljali v Trieste in Fiume. Lončarji so bih tudi na Griču in v Podgo-rici v črnomeljskem okraju, na Dobliš*! gori in Vitoših.
Domača lončarska obrt se je ohranila v Gmajnici, Gori, Podborštu, Dolenji vasi, Blokah, Prigorici in št. Jerneju. V Mlaki pri Komendi se je lončarstvo industrializiralo. V zadnjem času lončena posoda ne more več konkurirati z aluminijastim in emajliranim posodjem, zato lončarstvo nazaduj».
Meh za smeh
PROFESORSKA
Star profesor sreča v parku mlado Zsno z otroškim vozičkom.
—	Koliko je pa star vaš otrok? jo vpraša prijazno in pogleda v voziček.
—	šest tednov, gospod profesor.
—	čeden, zelo čeden je. Ali je to va* najmlajši ?
PREDUJEM
—	Zakaj pa fantka tepete?
_ E, kaj pa hočem s fantalinom! Jntit
bo prinesel šolsko spričevalo, jaz pa moram že zgodaj zjutraj odpotovali.
NARAVA IN ZNANOST
Geepod doktor je rekel bolniku, ki Je C« prestal krizo:
—	Lahko govorite o sreči, da »te spet na nogah. Odkrito vam povem, da teg» sam nisem več verjel.
—	No, vidite, gospod doktor, proti moji naturi še znanost nič ne opravi!
LJUBOSUMNOST
_ Veš kaj, mož, sram te bodi! Taka
sramota Pripeljal te je stražnik, ki te Je našel ponoči pred hišo, ko si objemal cestno svetilko.
—	Ampak, za voljo božjo, ženka, nazadnje vendar ne boš še na svetilko ljubosumna!
ZANESLJIVA FIRMA
Na anatomskem oddelku znamenite evropske univerze se je zglasil kmečki fant, zdrav kakor dren. Bilo je to pred i sedanjo vojno.
—	Kaj pa želite? — ga je vprašal upravnik.
—	Rad bi prodal svoje kosti.
—	Hm, to je pa nekoliko nezanesljiva kupčija, na vaše kosti bo treba pač še dolgo čakati Toda, lahko se pogovorimo. Cemu pa potrebujete denar?
—	Veste, v Ameriko bi jo rad mahniL
»Joj, pa bi me ne vzeli v svojo šolo?«
Uprl je pogled v njene vesele, odkrit« oči.
»Zakaj ne? Takoj, če hočete!«
»Zdaj ne morem, ne utegnem... Potem ... pozneje, ko bomo zaprli trgovina«
»Dobro! Pridite za mano v park... Pri vodometu bom čakal.«
In res je prišla
Kakor dobra stara znanca sta sedela na tihi klopici pod cvetočim lepotičnim grmič-jem. Z iskrenim zanimanjem je poslušal naveselo zgodbo njene prve mladosti. Koliko je pretrpela v ubožni domači hiši, ko je pomanjkanje dušilo vso družino! Kako je stradala, prezebala v slabi obleki in M s težkim delom žulila nežne roke! Zdaj se ji ne godi slabo. Zadovoljna in srečna bi bila, ko bi ne imela tako čudnega arca Ne more biti vesela ko je današnji dan toliko gorja na svetu! številne rodbine pozna, ki propadajo v uboštvu. Kako jo muöt zavest, da jim ne more pomagati!
»To je ženska s pravo dušo!« Je pomislil Peregrin. Prijetna toplota mu Js legla na srce. V žepu je otipal zavitek s bankovcem.
»Vzemite ta papir, uslugo mi napravite!«
Začudeno ga je ošinila s pogledom.
»Razdelite ta denar najpotrebnejšim!.«« Ne veste, kako me peče!«
Zdaj je on povedal svojo zgodbo.
S široko odprtimi očmi ga je poslušala. In ko je končal, mu je oberoč objela desnico ...
Ko se je vračal s periferije, kamor Js bil spremil dekle, je svetli disk polne lune počasi lezel izza daljnega pogorja Kraani večer je bil poln vonjav in toplote. Lahka kakor korak mu je bila tudi duša. Premagovati se je moral, da ni zsntfttl ▼ tiho, polagoma vse stvarstvo objunajote noč. Hvaležno je proti jasnemu nebu dvignil pogled.
»Hvala ti, Jehova! Kakšna sreča, kakšen blagoslov Usode, da sem bil kupfc tisti klobuček!«
Na kraških tleh in pod njimi
Tanki kamen i ti zastari se vijejo po stropu, voda pa enakomerno kaplja. Na stenah s« blešči gladka siga.
Še nekaj lepega je v jairr'h: to so siga-ste ponve. Nastale so tam, kjer je voda močno kapljala s stropa. Kakor v malem vodnjaku, se v njih na h ira najboljša pitna voda.
Kje Je najlepše?
Res lep je izlet v podzemlje! Ko boste obiskali kakšno jamo. s« spomnite svarila: Ne lomite kapnikov! Kaj vam bodo' taki spomini! Kapniki so okras jami, ne pa omaram. Odtrgan kapnik izgubi ves svoj sijaj, kakor da bi »umri«.
Še neke jame so zanimive: ledene jame. V njih so ledeni kapniki, kapljajoča voda je zmrznila. V teh jamah je tako nizka temperatura, da ostane v njih led tudi pre-
La grotta Logarček pri Planini
Kras! Mnogo kamenja, ki je redko preraslo z grmovjem in travo. Ko sije sonce, so tla razbeljena, pozimi pa vejee tam mrzla burja. Tudi gozdovi so na Krasu. Toda v teh gozdovih vidiš, kako strie iz zemlje velike skale, obrasle z mahom. Le tenka je »emeljska plast. Malo globlje koplješ, pa že prideš do skale. Vode je malo. L5udje pijejo večinoma deževnico. Posebno težko je z vodo poleti, večina studencev usahne. Kmet ima mallo dobre zemlje. Rodovitna je na dnu vrtač in na kraških poljih. Toda kmet se ne more dovolj okoristiti s kra« škdmi polji, vsako pomlad in jesen jih zalije voda. Na poljanah, s katerimi bi sd človek bogato okoristil, nastanejo jezera.
To so same slabe strani. Toda kras ima tedi svojo lepoto. Prav tako je zanimiv, kakor planine ali morje Ko se človek sprehaja po kameniti puščavi, med drevesi kraških gozdov, po zelenih livadah, vidi stva-n ki jih drugod ne more zaslediti. Pod površjem zemlje s»e prepletajo številni rovi — kraške jame. In v jamah so krasni kapniki, podzemske reke in jezera! Vse to lahko vidiš samo na krasu, to so kraški pojavi
Vrtače polfa, ponikalnice
Oglejmo si vse to malo pobliže. Skale nfeo gladke, vse so izdolbene. Voda je kamen tako preoblikovala. Na krasu je glavna in tudi edina kamenina apnenec. Ko teče voda preko apnenca, ga topi. Deževnica vsebuje ogljikovo kislino in ta razjeda apnenec. Tako izdolbe plitke, mestoma pa tudi precej globoke kraške žlebiče. Robovi so precej ostri, iri prijetno hoditi po takem kamenju. Sčasoma se več žlebičev združi, nastanejo veliki žlebi, robovi pa postanejo topi.
Začuditi se moraš, ko vidiš kraške poljane. Vajen si ravnih ali valovitih travnikov, na krasu so pa povsod vdolbine v zemljo, kakor da bi bili veliki lijaki. Taka pokrajina izgleda od daleč kakor lice kozavega
La grotta Križna jama
äoveka. To so vrtače; tudi te je izdolbla voda. Sploh vsako posebnost, ki jo vidiš na krasu, je stvarila voda! V malo udormi-co je tekla voda z vseh strani it! jo počasi poglobila. Na dnu vrtač pa se nabira rodovitna rdeča zemlja, ki jo kmetje skrbno obdelujejo. Nekatere vrtače so nastale tudi tako. da se je strop jame udri. Take vrtače so navadno precej velike in pobočje strmo. Pri Vrhniki je v taki vrtači cela kmetija. Nadalje vidimo tudi večie »lijake«: uvale. SI iène so vrtačam. Imajo pa podolgovato obliko; vrtače so okrogle Ko se je združilo več vrtač, so nastale uvale
Posebno zanimiva 90 kraška polja. To so že zelo obširne planjave mod gričevjem. Kraška polja so ravna. Po njih se običajno pretaka reka, ki na kraju ponikne. Po Planinskem polju se pretaka Unec ki ponikne « robu tega pona Pod stenami in pride Pri Vrhniki na dan z imenom Ljubljanica. Čudna so pota te reke! Zelo pogoste so na kraških poljih poplave. Posebno spomladi ki jeseni zalije voda obširne predele. Nekatera poi! j a pa ostanejo suha: Dobrepolja ne zalije voda
Jame, jezera, kapniki
Voda, ki priteče na kraška polja, prihaja na dan v kraških izvirih. Unec teče iz Malograjske jame pri Planini Ti izviri se precej razlikujejo od navadnih studencev. Voda prihaja na dan kot močan potok ki lahko že pri izviru poganja mlinska kolesa. Takim izvirom pravijo obrh Po navadi vre voda na dan kar v roju izvirkov; iz nekaterih teče voda samo po deževju; ko je suša, usahnejo.
Reka teče neka' časa po površju potem nastopi svojo pet pod zemljo V ponorih ali ponikvah izgine v notranjost. V ponora
teče voda v vodoravni smeri. Ponora sta tudi Velika in MaLa Karlovica. V ti jami se izliva voda s poplavljenega Cerkniškega jezera. Po navadi izgine kar v roju lukenj ali se porazgubi med kamenjem. Posebno dostikrat vidimo požiralnike. To je navadno lijasfca odprtina, kamor se odteka voda navpično v zemljo. Požiralniki 90 pogosto zadelani z blatom in vejevjem, voda se pa težko odteka. Mnogokrat nastanejo poplave samo zato, ker so požiralniki zamašeni Požiralnike je treba vedno čistita. Dobro je, ako je preko odprtine položeno rešeto. Mnogi požiralniki so tudi razširjeni in stene betonirane.
Nekaj posebnega so estavele. Vanje se navadno voda odteka. Ko je pa deževje, takrat vodo bruhajo. V deževni dobi teče velika množina vode v podzemski strugi. Ve® rov je zrailit z vodo. Pritisk je velik in voda bruha skozi estavelo na polje, ki ga poplavi. Ko je dež prenehal, se voda počasi odteka.
Tako anno videli najzanimivejše stvari na kraški površini. Zdaj pa pojdimo v podzemlje, oglejmo sii kraške jame!
Tudi vse rove in dvorane pod zemljo je stvorila voda. Ako je uhajala ob razpokah navpično v zemljo, je stvorila brezna ali prepade. Hodiš po gozdu in kar naenkrat obstaneš pred veliko odprtino v zemlji Mnogokrat se je že dogodilo, da je padla žival v brezno. Saj so precej globoka, po navadi dosežejo globino 30 metrov. Naše največje brezno je Gradisi i ca pri Logatcu, ki je globoka 224 metrov! Na dnu brezen je velik stožec, ki ga tvori kamenje, vejevje, vse. kar je padlo v jamo. Posebno uma zana brezna so tista, ki so v bližini človeških bivališč. To so prava »javna smetišča«. Na kupu vidiš nametane stare čevlje.
ire brez dna, razbite steklenice, prepere-k> obleko, mnogokrat pa tudi mrhovino, ki tu gnije in povzroča smrad. Marsikdo si misli: »Zakaj bi zakopal poginjeno žival? Saj je v bližini brezno.« Plri tem pa nihče ne pomisli, kako je nespametno. V jamo kaplja voda in se pretaka preko teh gnijo-6ih stvari. Voda se zbira v potok, ki izvira malo niže. In to zastrupljeno vodo pije jo ljudje s posebno slastjo še takrat, ko je suša. Koliko hudih obolenj je bilo v takih krajih samo zato, ker so ljudje uživali kuž no vodo. Vsakdo naj opomni ljudi, naj nc uporabljajo brezna za simetišča.
Raziska vanje brezen ni kar tako idilične Kako prideš v globino? V manjšo jam< spuste žično lestvico. Ako je lestvica rta slonjena na skalo, je plezanje lahko. Nerodno je, če lestvica prosto visi. Za plezanje po lestvici mora biti človek izurjen, posebno roke mora imeti močne. V globoka brezna se spuščajo z jekleno vrvjo, ki jo odvijajo z vitla.
Mnogo lažji dostop je v vodoravne jame. Tla so večinoma le malo nagnjena, pokrita so s kamenjem, ki je popadalo s stropa ali pa z ilovico. V jamah je vse mokro: vodia neprestano kaplja.
Razlikovati moramo suhe in vodne jame. Vodne so tiste, po katerih se pretaka podzemska struga. Iz suhih jam se je pa voda že izselila. Ako imajo suhe iame ravno dno. pomeni, da je tudi v njih nekdaj tekla voda. Če dno ni ravno, rovov ni ustvarila podzemska 9truga. temveč deževnica, ki je pronicala ob razpokah. Na ta način je nastala tudi Zupanova jama.
Na podzemskih strugah se vozijo jamarji z okroglimi gumijastimi čolni. Okoli je gumijast obroč, ki se napolni z zrakom, v sredi pa gumijasto dno. Vsa naprava je
-nesj podobna klobasi. Ko je deževje, je v podzemlju toliko vode, da zalije vse rove. Gorje jamarju, ako se je v slabem vremenu zakasnil v vodni jama! V lepem vremenu je pa vode le toliko, da pokriva dno rova.
Podzemska tok se ponekod razširi v jezero. Posebno lepa podzemska jezera so v Križni jami pri Ložu.
Voda prinaša v jamo vejevje, ilovico. Tako zamaši ožje pretoke. Voda ne more hitro teči in se zajezi. Malo dežja in je že poplava. Vodni tok pod zemljo zadržujejo tudi sifoni. Raziska vanje jam onkraj sifonov je skoraj nemogoče. Društvo za raz-iskavanje jam dela poskuse s potapljanjem. Potapljači so šli v izvir Ljubljanice pri Vrhniki.
Najlepše v jamah so pa kapniki. V svitu acetilenske svetilke se prekrasno svetijo. Kako so pa nastali? Voda nosi raztopljen apnenec s seboj. Ko pride voda skozi luknjico na strop jame. tam izhlapi. Okoli luknjice se izloči obroček apnenca. To se počasi ponavlja, obročki rastejo, nastaja stalaktit. Ta je zelo tenek; vodne kapljice tečejo tudi ob strani in tako se debeli. Vsak stalaktit ima vedno v sredi luknjico. Mnogokrat lahko vidiš, kako raste skozi tako luknjico koreninica. Če ie na stropu špranja, tedaj nastane na sličen način kot stalaktit zastor.
Ako se pa kaplja utrga od stropa iti izhlapi na tleh nastaja stalagmit Stalagmiti in stalaktiti počasi rastejo. Ako se ta dva kapnika združita, nastane steber. Kapniki so mnogokrat krasno oblikovani Stebri so nagubani, kapniške tvorbe so najrazličnejših oblik.
La grotta Ovčja jama pri Kališah
ko poletja. Take jame imajo posebno obliko: vhod je ozek, jama je nagnjena ali navpična, podobna vreči Pozimi spolzi mrzli zrak v jamo, poleti pa ne more ven, ker je
težji od toplega Seveda pa je poleti v teh jamah nekoliko topleje temperatura se giblje okoli ničle. Voda ki pronica s površja. razjeda ledene kapnike.
Toda vsake jame je enkrat konec. Voda neprestano pronica «kozi apnene sklade na
•	stropu in iih razjeda. Plast za plastjo pada na tla. Ko strop ne more več vzdržati teže, 9e zruši in sonce posije v predele, kjer je
. nekdaj vladala tema. Kmalu naplavi voda na tako razvalino rodovitno zemljo, sled za jamo je le še udrta vrtača ..
Bežno si oglejmo na^e najvažnejše jame. Najlepša je gotovo Križna jama pri Ložu, na severnem pobočju Križne gore. Zbudila je že v začetku preteklega stoletja zanimanje znanstvenikov, ti so /c takrat odkopa-li kosti jamskega medveda (medveda brio-garja). Toda jama je bila raziskana samo do prvega jezera, a kij ie šole to! Naši jamarji so prodrli preko 22. jezera. Nekatera ! jezera so precej velika in globoka: 12 metrov je največja globina. V jami so prekras-; ni kapniki, stebri, zastori. Raziskanih je federo kilometrov jame.
Precej dolga jama je tudi Logarček v bližini vasi Laze pri Pinnini. Vanjo prideš po navpičnem rovu. V jami je tudi voda.
Največje brezno je že omenjena Gradiš-nioa pri Logatcu Žrelo je zelo veliko: široko je 28X18 metrov, jama pa globoka 224 metrov. V globino so se spustili raziskovalci s pomočjo vitla in železne vrvi Na dnu je voda, ki močno naraste, ko je deževje. Jama je v zvezi z odtokom s Planinskega polja. Pod jamo se pretaka pod-
*	zemska struga Unca. ki pride pri Vrhniki na dan kot Ljubljanica.
Važni sta jam; Velika in Mala Karlovica, To sita požiralnika na zapadnem robu Cerkniškega jezera. Vanie se izteka voda i s poplavljenega jezera Jami so precej raz-j širili; tesne prehode so razstrelili da bi voda laže odtekala Seveda je na Cerkniškem i jezeru še mnogo drugih ponorov in požiralnikov.
Blizu Grosarolja na Taboru, je lepo za-kapana Zupanova jama. ki je dostojno prirejena za obisk. Tudi tu vidiš vse mogoče oblike kapnikov. Že blizu vhoda so Orgle, malo potrkaš no njih, pa zadoni lep glaa Potem vidiš Ovce s pastirjem. Kalvarijo, Oltar. Krstni kamen
Pri izviru Krke je Krika jama. Omenja jo Jurčič v »Juriju Kozjaku« Lepo popisuje kako so se tu liudj skrivali pred Turki. Važnejši sta še Podpeška jama in Vranja jama. Toda kdo bi našteval vse naše iame! Nekatere so krščene, druge so tudi brez imen. Velike, majhne, bogate kapnikov, razprostrte po vsej naši lepi zemlji.
Sredi cirkuške arene sedi v ogromni jekleni kletki na svojih prostorih kakšnih dvajset. levov. Mirno in nepremično gledajo predse, kakor bi bili domače, krotke mačke. Skozi areno pa se plazi po trebuhu k svojemu prostoru progast bengalski tiger, počasi in potuhnjeno. Sredi kletke stoje E!id Betley, najbolj znani krotilec zveri, v elegantni beli obleki z belimi čevlji. V roki drži bič, v drugi pa revolver. Nekaj časa opazuje tigra, kako se leno plazi, potem pa stopi hitro k njemu in poči z bičem. Zver se skotali po tleh in se zvije v klopčič. Tedaj se Betley hitro obrne k levom, ki so tigra dotlej mirno opazovali, in jih s pokanjem biča razbesni, da se začne razlegati po cirkusu njih divje tuljenje. Ljudem, ki to opazujejo, kar vstajajo lasje pokoncu.
I Občinstvo, ki ne pozna navad zveri, se čudi, zakaj je krotilec v kletki razdražil živali. Saj so tako mirno sedele... Zato tudi vsi mislijo, da je storil krotilec vse to samo zaradi tega. da bi dosegel pri predstavi večji učinek. Toda Betley trdi, i da to ni res. Krotilci razdražijo zveri samo zato, da bi bili sami varnejši, ne pa da bi se pred občinstvom postavljali.
Ze v najstarejših časih so ljudje imenovali leva »kralja živali«. Precej dolgo pa so strokovnjaki že prepričani, da bi moral imeti prav za prav tiger ta naslov. Sicer doslej še nihče ni mogel natanko odmeriti njune moči, ker še nikoli nihče ni videl od blizu odločilne borbe med levom in tigrom. Videli so že borbe med tropo levov in tropo tigrov, toda nikoli ru bilo enako število obeh zveri. Pri takih priložnostih so ugotovili samo to, kakšno taktiko ima vsaka vrsta zveri. Levi re drže v gruči in v gruči napadajo, tiger oa vselej išče enega samega nasprotnika, ki je videti slabotnejši od njega, in se ga nenadno loti. Zaradi takega načina boja je pač razumljivo, zakaj v bojih med tigri in levi, tudi v cirkuških arenah, propade vselej več tigrov.
To pa še ne pomeni, da bi moral biti lev močnejši od tigra. Nasprotno! Betley trdi, da bi v boju z levom tiger vselej zmagal, ker je v boju taktično boljši. Lev stoji ves čas v borbi na nogah, tiger pa se tudi prekopicne na hrbet in udarja s šapami okoli sebe, pri tem pa še hlasta s svojimi smrtonosnimi čeljustmi in z ostrimi zobmi raztrga vse, kar mu pride preblizu.
V vseh kritičnih trenutkih varujeta krotilca njegova okretnost in volja. To sta dve orožji, ki ju spoštuje tudi najbolj divja zver.
Kadar strese lev svojo košato grivo in skrije rep med noge ter krene počasi proti svojemu krotilcu, se hoče v devetih od
i desetih primerov z njim samo igrati. C® j pa zapusti tiger svoj prostor in gre M povešeno glavo proti dreserju, mora ta takoj vedeti, da ima tiger zahrbtne namene. Takrat nastane vselej boj na življenje in smrt. Čeprav je tiger, ko se izuči, dosti poslušnejši kakor lev, ostane vendar tak samo do tistega usodnega dneva. dokler se v njegovi glavi ne zbudi nekaj kakor spomin na staro divjost in upornost. In tisti dan plane na svojega gospodarja. V takih primerih se posluži krotilec svojega revolverja za strah in ustreli zver iz največje bližine med oči. S tem odvrne za trenutek njeno Dozornost od sebe in se lahko umakne. Tiger se umakne tudi pred stolom, ki ga drži krotilec proti njemu, ker se boji nog.
Poklic krotilca je silno nevaren. Zveri ki jih žre samo ogenj divjosti in upornosti, ne poznajo ljubezni in zvestobe do človeka. Strah, to je edino sredstvo, ki brani krotilca. Toda prej ali slej se v odločilnem trenutku krotilec zmede in izgubi nad zvermi svojo voljo. Ce se v zad-"njem delcu sekunde spet ne zave in ne ubrani, je po njem. Računati mora z usodo. Prepričan mora biti, da ga bodo nekoč zveri usmrtile ali pa ga tako ranile, da ne bo več za delo. Le redki so bili ki so tej usodi ušli
Srečanje z N orino
Operna pevka ga. Manja Mlejnikova SJ-binovičeva je ostala v spominu našemu gledališkemu občinstvu še od lani, ko je pela vlogo Micaele v operi Carmen. Po letu dni, ko ni nastopala, sii je z ljubko Norino v Don Pasqualu ponovno pridobila simpatije ljubljanskega občinstva pa priznanje kritike.
Gospo Manj o Mlejnikovo sem srečal, ko je ravno hitela v gledališče. Živahna in nasmejana kakor vedno, mi je prisrčno stisnila roko, ko sem jo pozdravil.
»V teater?« sem vprašal kratka
»Da, da,... « mi je odgovorila s prijetnim glasom. »S takim veseljem grem v gledališče. Ze danes mislim in računam, kdaj bom imela naslednjo predstavo. VI ne veste, kako more biti oder privlačen. Tu je del mojega življenja. Kogar enkrat zagrabi čar odra in kdor se enkrat poda v to življenje in občuti v sebi zavest uspeha, ko ga podžge in opaja navdušenje občinstva, tisti se ne more več iztrgati objemu boginje Talije, on pripada drugemu svetu — zanj se začenja novo življenje!«
V živahnem kramljanju mi je še pripovedovala, kako je nastopala že kot petnajstletna deklica in kako je že od mladih nog gojila v sebi željo, da bi pela v gledališču. Z radostjo je študirala petje, ki ji ni povzročalo nikoli težav. Saj to ji je takorekoč že prirojeno. Toda med željami in uresničenjem je včasih tako globok prepad, da ga človek ne more nikdar premostiti. Saj vse se postavi človeku na pot, ki vodi do smotra! Ni vse samo talent, študij» volja do dela in uspeh. Imeti moraš tudi možnost nastopanja. Vendar sta tu dva svetova, ki ju loč: gledališki zastor. Občinstvo gleda samo tedaj na oder, ko je zastor dvignjen; ko pa spet pade, izginfl tudi svet, ki je za njim.
Prišla sva do opere. Ustavila sva se pod kostanjem v bližini vhoda.
»Zdaj moram k predstavi,« }e končala. Koliko zadovoljstva je v očeh. Tako je bila vesela in razigrana, da nisem vedel, aH stoji pred menoj gospa Manja Mlejnikova ali tisto nežno dekletce iz internata, ki sem jo uro pozneje poslušal goetoletl v sprejemni ei Don Pasquala.	St»,
ifflnwinBa
PRIMERA
O gospodo Liscu je znano, da ima It®" ske relo rad, oženiti pa se noče.
»Poslušajte, dragi prijatelj«, ga je ondaa vprašal tovariš, »če imate ženske tako radi, zakaj se pa potem ne oženite?«
Gospod Lisec se je nasmehnil.
»Povejte ml dragi prijatelj, ali mora mar vsak, kdor ima cvetlice rad, takoj postati vrtnar?«
KITAJSKA DOMISELNOST
Neki zdravniški zbomik je med drugim zabeležii da so Kitajci čudovito prebrisani tudi v pogledu plačevanja svojih zdravnikov. Popotniki pravijo, da imajo premožni Kitajci navado imeti svoje hišne zdravnike. Toda plačujejo jih samo tedaj, kadar je pri hiši vse zdravo. Cim kdo od domačih zboli, ne dobi hišni zdravnik nobenega plačila več. In tako so bolezni po kitajskih družinah, kjer i imajo hišne zdravnike, zelo kratkotrajne.
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tigkarnarja: Pran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. - Vsi v Ljubljani.