List
49.
Tečaj XXXVI.
gos


<
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; posilj
po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr.

L j ubij ani
sredo
decembra 1878.
Obseg: Gozdna in sadna drevesa po ceni naprodaj
Sota
f
živinorejcem strijski delegaciji
Jezikoslovna drobtinica. — Afganistan
velik zaklad, a žalibog, premalo ga poznamo.
Jugoslavenski program. — Herbstova komedij
Beseda v Av-
Dopisi.
Novičar.
Gospodarske stvari
Gozdna
sadna drevesa po ceni naprodaj.
C. kr. ministerstvo kmetijstva z razglasom od 8.
novembra t. 1. naznanja , da se gozdna in sadna dre-
kakor v prejšnjih letih , tako tudi letos in spo
vesa
mladi prihodnjega leta dobivajo v c. kr. Primorski centralni drevesnici (k. k. küstenländische Centri. in štiri-
eno-, dve-,
)
tral Saatschule). Cena dreves
letnih, je nizka; soseske aii gospodarji, če dokažejo
da nimajo premoženja, dobijo nekoliko dreves za po-gozdenje zanemarjenih gozdov ali drugih zemljišč tudi brez plačila.
Od gozdnih dreves se dobivajo: borovci (dveletnih
100 po 40 kraje., triletnih 100 po 60 kr.), smreke
(dveletnih 100 po 30, triletnih po 40 kr., štiriletnih po 50 kr), mecesni (dveletnih 100 po 50 kr., triletnih
po 70
50
kr.), divji kostanii (dveletnih 100 po kr., triletnih
po
vorji (triletnih 100 po
gold.
)
štiriletnih po
gold.)
gold.)
gold.
t i
a-
>
po
gold.
)
jelše (dveletnih 100
triletnih po 1 gold. 50 kr., štiriletnih
* gold.)
dveletnih po 60 kraje.), glogovci (dveletnih 100 po
po
navadne akacije (enoletnih 100 po 30 kr.
gold.
f
riletnih po
poletne lipe (triletnih 100 po
gold.).
gold.
)
šti-
Od sadnega drevja se dobivajo: breskve (dve-
letnih 100 po
gold.
t
štiriletnih 100 po 20 gold.)
)
ko-
stanj (enoletnih 100 po 1 gold. 20 kr., dveletnih po
gold. 50 kr., triletnih po 3 gold. 50 kr.), češnje
gold.) gld
(triletnih 100 po 3 gold. 50 kr., štiriletnih
hruške (dveletnih 100 po
gold.
po
triletnih po
štiriletnih po 6 gold.), jabelka (dveletnih 100 po
} )
gold.
}
triletnih po 3 gold., štiriletnih po
gold.).
Gozdnih dreves je na prodaj 1 milijon in 25.760
in sicer borovine 410.075, in listnega drevja 615.685
sadnega drevja 105.261, tedaj skupaj
t
t
131.021.
milijon
in
Kdor želi tega drevja kaj dobiti za plačilo ali brez plačila, naj se obrne na c. k. deželno vlado v Trst (k. k. Statthalterei in Triest).
Sota
veiik zaklad

žalibog

premalo ga
poznamo
Po „Schles.
landw. Zeitg." je Lampadi našel
da
gaoj za rež, krompir, kavro, fižol in drugo razno zelenjavo. Napravlja ali prav za prav meša se pa ta gnoj tako-le:
Vzame se 12 centov presejanega šotnega drobu
)
cente zmletega apna, 2 centa in pol pepela in drv in cente in pol cegelnega prahu; ta mešanica se kake čevlje nasuje in brž z vodo dobro namoči; ko začne
suha prihajati, se mora pa zopet z vodo polivati , če zmrzuje, pa z vročim kropom. Tako je ostal kup čez
samo
a
»
zimo, in sicer od meseca listopada do sušca, se med tem časom dvakrat premeša. Kedar se njiva s
tem gnojem gnoji, se mora posebno na to giedati
)
da
se gnoj natanko razkida in z brazdo dobro pometa
Njiva se preorje in povleče dobro, katera se ima
s šot-
nim gnojem gnojiti, potem se še enkrat s trnjevo brano prevleče. Raztrošeni gnoj se potem plitvo podorje i a skrbno zavleče. — Ravno tako dobro se je ta gnoj.
kakor so skušnje potrdile, tudi na travnikih in senožeti h skazal. Za suhe travnike je šota posebno dober in koristen gnoj, posebno Če ostane čez poletje na kupu, da se ie večkrat prekoplje in poliva, v jeseni pa po senožeti raztrosi. Frišna šota prvo leto malo koristi. Ako se pa šota, naj je surova ali pa že vležana
>
o
z ugašenim apnom pomeša, se gnoj močno zboljša katerega se nakosi več in veliko boljše trave. Za 20 centov šote se jemlje po navadi poldrugi do poltretji
cent apnenega
prahu, da
šota popolnoma razpade. Tudi
senožeti je najbolje v jeseni gnojiti. Ce se s šoto
spomladi gnoji, se kaže korist gnoja še le drugo leto. Posebno dobro pa je, če se šota z gnojnico poliva in pomeša. Za šoto in za gnoj je tako polivanje neizre-čeuo koristno. Sota se z nobeno reČjo tako naglo v živo ali rodovitno zemljo ne spreobrne , kakor če se z
gnojnico pomeša, amonijak se z gnojnico zveže (kar se drugače lahko pozgubi), in to je ravno za gnoj posebno koristno. Apna ali pepela se pa ne sme k ti mešanici devati, sicer bi amonijak iz gnoja pobegnil. Ako pa hočeš ravno tisto aenožet z apnom gnojiti, stori
to še
drugo ali tretje leto potem, ko je bila z gnoj
nico
gnoj
Kar
kot pepčl iz drv
tni pepel zadeva, pravijo, da je še bolj
čvirj
(mahu) velike kup
Na Angleškem napravlj
na mo
te
i
ne

da
s plamenom goreli (s Kdor pa šoto v peči žge, mora pepel, ked
slabe)
vroč iz peči pride, z vodo politi, dajla^
gubi pepel veliko rodovitne moči. Ce h
ki jih počasi žgejo, pa
bi bil pepčl veliko
ne
tli
i
sicer
s šotnim
odpadki aii tako imenovani drob od šote, če se z ap- pepelom njive ali travnike gnojiti, ne puščaj ga pod
nom, pepelom in cegelnim prahom pomeša, daje dober milim nebom na zraku, da bi ti ga dež izpiral ali pa
solnce prepekalo, in glej, da ga preseješ, predno ž njim gnojiš, da mu najbolj sožgane kose odpraviš. Najbolje pa boš s šotnim pepelom opravil, ako ga z apnom mešaš. Za jaro žito, jaro rž, oves in ječmen ni ta pepčl dober, ker preveč v slamo žene; tem večega priporočila je pa vreden za druge pridelke po jarini.
Kdor hoče s šotnim pepdlom sadne vrte za zelenjavo in kuho gnojiti, ga ne sme koj frišnega iz peči jemati in ga ne na debelo posipati. Skušnje so pokazale, da si že oslabljena drevesa, ,če se z imenovanim pepčlom gnoje, jako opomorejo. Ce pa pepela, ki si ga okrog dreves potresel, dež aii^rosa ne pomoči, ga moraš s škropivnico poškropiti. Ce je na vrtu debela in rodovitna, pri tem pa pregnojena zemlja, je vležan pepel najbolja pripomoČ, prst zopet oživiti, da jame svojo dolžnost zopet čvrsto opravljati.
Če se Šotni pepel po deteijšeih meseca svečana potrese, jim kaj dobro stori; posebno koristen je pa za grahorišča, katera obilo tega pepela za svojo rast potrebujejo. Na Angleškem gnojč s tem pepelom pogo-stoma tudi pesi, po katerem se prav dobro ponaša in jako debeli. Za senožeti in travnike ž njim gnojiti, ga mešajo s Četrtim ali petim delom neugašenega apna, in jih spomladi, ki je za to najbolja doba, ž njim potre-sujejo. — Posebno dober gnoj je ta pepel za nizke in močvirnate travnike. Na Nizozemiji mešajo kmetovalci pepel iz šote tudi s človečjekom. Zato so
napravljene v straniščih posode z nekoliko pepelom iz šote, kjer se nekoliko časa pustč, da se gnojna mešanca dobro povrč in podela.
Beseda živinorejcem.
V Goriškem ,,Gosp. Listu" je priobčil učeni gosp.
profesor Povše opomin tamošnim živinorejcem, ki so prejeli z državno subvencijo nakupljenih bikov žlahnih plemen. Ker je ta „beseda" tudi prav „beseda" vsem našim gospodarjem na Slovenskem, naj jo naznanimo tudi njim, ker se popolno vjema s tem, kar dr. Bleiweis uči v svoji knjigi: „umna živinoreja". Tako-le se glasi:
Zopet je naše c. kr. kmetijsko društvo po deželi lepo število plemenskih bikov žlahnega plemena razdelilo gotovo z iskreno željo, da bi s tem povzdignilo ter aboljšalo našo domačo govedorejo. Vse to pa bomo dosegli, če bodo naši gospodar j i-živinorejci tudi to svoje storili. I kaj ni dovolj, da je bik žlahne krvi? Ne, ne; on sam ne bo še požlabnil živine. Le preveč je še med živinorejci razširjeno mnenje, da, če dobimo žlahnega bika v deželo, je že vse storjeno, da s - v kratkem prerodi vsa živina in da bomo kmalu kovali cekine iz zboljšzne živine. A varamo se; vse mora sodelovati, potem je ubrano na pr. petje; tako tudi pri živinoreji. Bik mora biti sposoben, pa tudi krava mora biti sposobna za pleme in gospodar mora biti sposoben za živinorejca, to je, on mora ljubiti živino, ji pridno streči z dobro in obilno klajo in privoščiti ji zdrav, zračen in snažen hlev. Le ko se vse to vjema, smemo pričakovati boljše živine.
Kaj je živina za gospodarja posebno v teh za kmetovalce obupljivih osodepolnih časih , ni mi treba poudarjati. Edina zaslomba njegova je, katera ga še drži in podpira, da se ne zgrudi pod bremenom davkov in dolgov. Zato sledite dragi dragi gospodarji mojim sledečim nasvetom. Ako ste dobili v deželo ali v svojo občino lepega žlahnega bika, prevdarite, da tudi dosti odvisi lepo mlado od krave; izberite toraj le najboljšo domačo^kravo in jo pustite k plemenu z žlahnim juncem. Ce nimate v svojem lastnem hlevu nobene spo-
sobne krave , prodajte stare skorje in priložite par de-setakov, da kupite drugo boljšo za pleme dobro kravo, in Če se tudi za par desetakov zadolžiti imate , nič ne de, ker novi zarod bo dober in vam kmalu obilno povrnil tako , da bodete kmalu znebili se malega dolga, katerega ste napravili z namenom za izboljšanje živine. Le tako bodete istinito dobili dobiček po žlahnem biku. Plemenite staro škatljo, katera je majhna, grdega života in slabe mlečnosti, z najlepšim juncem, imeli bodete vendar le mladiče, ki bodo revni in slabotni.
Naj si zapomni vsak živinorejec sledeče znanstveno in po skušnjah utemeljeno zlato vodilo: veliko je ležeče na dobrem juncu, pa nič manj na dobri kravi. Po biku razvija se prednji del života posebno glava , po kravi zadnji del, velikost in posebno znotranje lastnosti, na pr. mlečnost. To vidimo najjasneje na muli, katera je storjena od kobile , ki je bila oplemenena z oslom» Glavo ima oslovsko, velikost pa konjsko — po kobili.
Zbirajmo tedaj prav vestno in natančno krave za pleme, bodimo v presojevanji jako ostri , vsako napako moramo zapaziti in če se prepričamo, da od take krave ni pričakovati lepega zaroda, zavržimo , izključimo jo od plemena. Res je lahko svetovati, pa težko storiti, ker za tako staro klevso bomo malo skupili, za dobra pa morali veliko dati. Vendar ne morem drugega kakor ponoviti poprejšnji nasvet. Ce bi gospodar za vsako stvar tako dobro založil denar kakor za to, da kupi lepo dobro kravo za pleme, gotovo bi bilo bolje za gospodarje. Ta denar ni zavržen, je najplodniši zaklad* Res je, da moremo z žiahnim bikom po „križem ple-menjenji" našo domačo živino požlahniti, a ie, če stanovitno plemenimo vedno^ najboljšo z najboljšo
živino od rodu do rodu. Se le v petem rodu postaja živina blizo popolnoma požlahnena, kakor znanstvene skušnje dokazujejo. V prvem rodu dobimo že pol žlahne krvi, v drugem 3/4, v tretjem polovico četrte četrtine, v četrtem zopet polovico od druge polovice ostale četrtine in v petem rodu premaga popolnoma žlahna kri bika.
Poglejmo le v sosedno deželo Koroško, kjer sedaj po tako lepih cenah razprodajajo govejo živino, na pr. mladega bika (od 1 — 1leta starosti) za 120 do
180 gold., kravo mlado 3—4letno za 150 goldv In pri
nas? Take cene so neznane in neverjetne! Se ie ko so jih iskreni prijatelji, razumni kmetijski možje podučili o glavnih vodilih umne živinoreje, še le potem, ko so skrbno izbirali za pleme vedno najlepšo in najboljšo živino in jo plemenili z najlepšo in najboljšo ter stanovitno od rodu do rodu in tudi svojo živino skrbno od-gojevali, jo dobro in umno krmili, so dospeli do te žlahne živine.
Jezikoslovna drobtinica.
u ali v?
Zoper moj nasvetovani u se je oglasil moj spoštovani Ruski zoprnik. Ni me volja pravde začeti o tej zadevi, ker kakor on mene ni preveril, tako bi menda tudi jaz njega ne. Odgovoriti pa vendar mu moram „sine studio et ira". Poiskal sem si Ruski časnik, pogledam va nj, namreč v „Novoje Vremja" št. 381 p. 1., da vidim, je li res, da Rusi pišejo sam v. Prepričal sem se, da Rusi pišejo vil, VO, 11 in sicer u tudi pri glagolih. ,,S(u) odnoj storoni dvora u zdanija.. .u „Oni uverjali... utverždal(i) .. ^ raskačivalas(i) bo vse storoni". Enako pišejo tudi Čehi ali sam v, kjer ga treba radi blagoglasja, bolj navadno ve in u. Ali ni torej pametno, da pišemu u, ker ga narod govori in ker ga
pišejo in govorč tudi drugi Sloveni? Vokal in konso-
nant pisati z eno in isto črko, to pač ne gre. Mlajši zarod bo tako pisal, stareji se bodo podvrgli, če ne, bodo pa razglašeni, da so starokopitni.	M.
Ozir po svetu.
Afganistan.
„Novice'' so v zadnjem svojem listu poročale, da se je boj Afganistanov začel z Angleži, in ker je mogoče, da Angleži tukaj trčijo na Ruse, zdi se nam potrebno, da kaj več tudi našim bralcem povemo o tej državi. Ker pa ne bilo bi lahko, kaj boljega povedati, kakor je povedal vrli „Slov. Gospodar", naj povemo, kar on poroča, tako-le:
,,Grabljivi Angleži so v srednji Aziji v boj zapleteni; 22. novembra so njihovi vojaki iz Indije v 3 kar-delih vdrli v deželo Afganistan, kjer zapoveduje mohamedanski vladar: Sir-Al i. Kot najbogatejša dežela na celem svetu že od nekdaj slovi izhodnja Indija, ki je pa ravno zarad tega od mnogih roparskih narodov napadana, izropana in tujim strahonjem podvržena. L.
1640. so združeni Angleški trgovci od Indijancev kupili 4 vesnice, kjer je zdaj veliko mesto Kalkuta, ter so v kratkem močno obogateli , vedno več zemlje pridobivali, vojakov prostovoljcev nabirali in naposled, zvito porabivši razprtije Indijskih knezov in podpirani od Angleške vlade, pograbili celo Indijo. Leta 1858. bila je
družba trgovcev razpuščena in vsa dežela Angleški državi izročena; leta 1876. se je pa Angleška kraljica dala oklicati za cesarico Indijsko. Novo angleško cesarstvo je res velikansko; meri okoli 60.000 Q] milj, na katerih prebiva 200 milijonov ljudi. Neizmerno bogastvo pridobivajo Angleži iz Indije, vsa kupčija je v njihovih rokah. Al to še nikakor ni dosti pohlepnim in nikdar sitim Angležem. Uže grabijo dalje proti izhodu v Birmansko , proti zapadu v Beludžistan, proti severu-zapadu pa sedaj v Afganistan. To je deloma planinska dežela med Indijo, Perzijo in — Rusijo, kajti čvrsti Rusi so zadnja leta prodrli globoko v srednjo Azijo, vzeli Hivo, Taškent, Kokand, Samarkand, Buharo, Balb, in se tako mejam Angleške Indije približali do 120 milj. Angleži so se tega neizmerno ustrašili. Bojijo se namreč, da jim ne bi Rusi v Indiji povrnili podpore, katero dajejo Turkom v Evropi Angleški se-bičniki. Prazen strah to ni. Kajti Indijanci ie posiljeni trpijo Angleški jarm in ni nemogoče , da se zopet vzdignejo, kakor leta 1858., ako izvedč, da jih utegne kaka velika država podpirati, kakor je Rusija. Angleži skušajo toraj temu že daleč naprej v okom priti in prelaze iz Rusije v Indijo skoz Afganistan v svojo oblast dobiti, bodi iz dobra, bodi iz huda.
Afganistanska dežela meri 12.000 milj in
šteje kakih 10 milijonov ljudi. Izhodnji in severni del je gorat; nahajajo se ondi planine po 12.000 čevljev visoke, južna stran proti Beludžistanu je tudi vendar ne tako močno gorata; proti zapadu pa je bolj ravna, ob znožju planin in hribov rodovitna, potem pa polagoma prehaja v veliko puščavo , ki sega globoko v Perzijo.
Vsled tega je podnebje različno, v planjavah je neizrečeno toplo, kakor sploh po deželah blizu ravnika, v planinah pa zapade debelo snega meseca decembra, in tedaj potegne včasih tudi strahovit mraz. Afgani so Perzijanom sorodni in večidel vsi mohamedanske vere; sploh pa lepi, krepki, svobodoljubni in pogumni ljudje, pravo plemstvo med raznimi narodi srednje Azije. Veliko stotin let so ondi naseljeni in so do sedaj vselej srečno ohranili svobodo in neodvisnost svoje dežele, čeravno so bili od Perzijanov pa tudi že od An-
gležev v sedanjem stoletju napadeni. — Sedanji poglavar jim je Sir-Al i, ki je leta 1863. po smrti svojega
očeta Dost-Mohameda vladarstvo prevzel. Stoluje v mestu Kabul, včasih tudi v Kandaharu ali pa v Herat u. Kandahar je veliko mesto ob beludžistanski, Herat pa ob perzijski meji. No, in ravno ta tri mesta so, po katerih se Angležem sline cedijo. Enkrat so že po njih trdno hlastnili, a pri tej reči si tako zobe skrhali, da so do letos dosti imeli. Bilo je namreč leta
1838., ko so Angleži boj napovedali Afganom. Od 2
strani so 1. 1839. planili na uboge planinčane, od juga skoz Bolansko sotesko v Ketah in Kandahar, in od izhoda skoz Kiber sotesko v Kabul. Napad je bil silen. Afgani so bili povsod premagani in Angleži so Dost-Mahomeda vlovili in se v mestih: Ketah, Kandahar in Kabul vgnjezdili. Oficirji in mnogi vojaki so k sebi vzeli svoje žene in otroke. Toda angleško gospodstvo
je že 2. novembra 1848. leta nagloma dobilo strašen konec. Akbar, sin ulovljenega Dost-Mahomeda, je na-tihoma osnoval pogubno zaroto zoper Angleže. V noči od 2. do 3. novembra 1841. leta so zarotniki vsako angleško stvar ubili, do katere so le priti mogli. V groznem vremenu se je 26.000 še živih Angležev, vojakov,
žensk in otrok, iz Kabula spustilo na pobeg v Indijo, in sicer skoz Kurd-Kabul soteske , ki so nekoliko bolj proti jugu od Kiber soteske. Blizu 2 meseca so bežali;
kajti 12. januarija 1842. leta bilo je ubitih zadnjih 12 mož. Od 26.000 ljudi bil je eden rešen, vračnik dr.
Brydon. Ta je srečno odbežal v Indijo , vsi drugi so morali smrt storiti. Angleži so potem sicer več vojska poslali v Afganistan, ali ta je imela samo nalog, zaostale Angleže pobrati, in je deželo po barbarskem pu-stošenju zapustila. Angleži so imeli dosti do letos. Sedaj pa zopet marširajo v Afganistan , to pa v 3 kardeuh pod poveljništvom genarala Brown a. Kardelo gm. Bi-
dulfa prodira iz Ketaha v Kandahar z 11.500 vojaki, med temi je pa samo 300 Evropskih, drugi so Indijanci.
Kanone mu vlačijo sloni in bivoli, katerih je 300, ka-nonov pa 40. Zima je precej občutljiva in je pri vsakem regimentu po 100 mož bolnih. Angleški regimenti štejejo po 1000 mož. Drugo kardelo pod gm. Robrtom napreduje skoz Kurum-sotesko proti Kabulu s 5700 vojaki, med temi je 2000 Evropskih. Tretje kardelo pod gm. Ross-em šteje 16 000 mož , med temi 7500 Evropskih in hoče skoz Kiber-sotesko v Kabul. Važna je pa ta vojska za celi svet, ker, kakor smo rekli, je mogoče., da trčijo Angleži tukaj na — Ruse!"
Politične stvari»
Jugoslavenski program,
„Nikar si glave ne ubijaj, dragi prijatelj, 8 pisanjem uvodnega članka, ki bi razložil pomembo one velike svečanosti 18. in 19. dne novembra v Ljubljani, ko so drage volje, brez vsakoršnih agitacij, na veliki tabor došli mili nam gostje iz vseh slovenskih pokrajin, tro-jedne kraljevine in druzih slovanskih krajev, pa so tž gostje, kakor tudi telegrami in pisma od toliko strani pritrjevali, da vzajemnost slovanska ni prazna fraza — „nikar si glave ne ubijaj z namenjenim člankom, marveč vzemi „Novice" v roke in prepiši čitateljem svojim.,
kar so pisale one v 49. listu „Novic" leta 1870." —
Tako mi je rekel prijatelj moj, in res! pravo je zadel. Iste misli, ki so 1870. leta navdajale jugoslavenske rodoljube, navdajajo jih še dandanes, čemur sijajna priča je bil 19. november t. 1. Takrat so „Novice" objavile sledeče:
*
,,0 priliki občnega zbora Matice slovenske 1. dne decembra 1870. 1. nas je poleg nekaterih častitih Matičinih družbenikov iz Stajarskega, Goriškega itd. počastilo tudi mnogo odličnih rodoljubov iz Hrvatske , Slavonije, vojaške Krajine, Dalmacije, srbske Vojvodine in Reke — merodajnih po svojem političnem stališču, veljavnih po svojem stanu, posestvu itd. Ta shod Hrvatskih, Srbskih in slovenskih rodoljubov bil je lepa prilika v to, da, nadaljevaje razgovor preteklega meseca
v Sisku, so razgovarjali se tukaj v očigled velikih zgodovinskih dogodkov, kateri državam in narodom p stavljajo nove temelje, ter se konečno porazumeli v sledeči objavi:
1.	Zedinstvo južnih Slavenov, začeto o postanku naroda, je ostalo skozi vse včke svetovnih dogodkov neprenehoma živo v narodnem čuvstvu in se javlja proti drugim narodom v zedinstvu jezika.
2.	Južni Slaveni, kateri pod različnim imenom Slovencev, Hrvatov in Srbov živč v deželah monarhije Habsburške, čutijo dandanes enake narodne potrebe. Da se tem zadovoli in tako zagotovi narodni obstoj, zedinjavajo oni vse svoje moralne in materijalne moči ter jih hočejo upo-
trebovati za svoje edinstvo na književnem , gospodarskem in političnem polji,
3.	To svojo odločbo naznanijo državnikom monarhije Habsburške in vsem drugim narodom, kateri živč v isti državi, da izvedö, kako hočejo južni Slaveni na vsaki postavni način delati za vresničenje svojega edinstva v navedenem smislu na svojo korist in pravico, nikomur pa na škodo in krivico.
4.	Južni Slaveni v Habsburški monarhiji bodo osnovali svoje delovanje tudi na to, kako bi pomagali zadovoliti v jednakih potrebah svojim bratom unstran meje, s kterimi so jedne narodnosti.
5.	Doseganje svojega namena naslanjajo južni Slaveni v monarhiji Habsburški posebno na društva in skupščine, na zbore in časopise, cia vsak pomaga, kakor, kadar in kjer bode za to prilika.
6. Za obvarovanje skupne koristi bodo vsi južni Slaveni monarhije Habsburške delali sporazumno v vsakem vprašanji, katero se tiče njihovih posebnih zadev. —
Ker južni Slaveni kot pošteni Avstrijski državljani ne hodijo poti tihotapstva, je bilo soglasno sklenjeno, da se ta objavi razglasi po časnikih, da svet pravo iz.ve in se odstrani ono ugibanje vzlasti nemškega Čas-iiištva o „jugoslavenskem kongresu", katero po svetu nosi sanjarije, o katerih niti v Sisku niti v Ljubljani ni bilo ne duha ne sluha. Možje, ki so se v dogovor zbrali, prezreli so politiki, nego da ne bi računali s faktorji, s katerimi se računati mora, in da bi delali vrto-glavno politiko. Al njihove enolične potrebe in stiske, po katerih vsled centralističnega dualizma na eni strani čedalje večo škodo trpi starodavno državno pravo tro-jedne kraljevine , na drugi pa naravno narodno pravo in avtonomija deželna, silijo južne Slavene Avstrijske monarhije, da si kot brat bratu roke pružijo in „viri-
bus unitis" prizadevajo si doseči na postavni poti to,
kar vsako pleme samotež doseči upanja nima. Iz tega Čuvstva oživila se je iznova že leta 1848. jako bujna ideja jugoslavenstva, ki se ne sme dati zadušiti več, ako nočemo, da pogine narod slavenski".
Poslaviti prihod naših bratov iz Juga dalo je lepo priliko slovesno obbajanje godu Prešernovega v deželnem gledališču, ki ga je osnovalo dramatično društvo 1. dne t. m., — po predstavi v gledališču pa zabava v närodni Čitalnici. Gledališče v vseh prostorih prepolno kazalo je našim ljubljenim gostom, da je danes: osobito veljalo njihovemu prihodu. Ži va pohvala njihova pa, s katero so sprejeli igro „Poprej mati", še posebno pa Fr. Potočnikovo ,,Banovo surko" i igralke
gospodičino Brusovo, gospo Odijevo in gospodičino Zupančičevo in pa gospode Sušteršiča, Noiija, Kajzela in Jeločnika, kakor tudi pevanje gosp. Medena in gospo-dicine Neugebauerjeve, kazala je očitno, da visoko cenijo razvitek slovenstva pri nas. Po dovršenih predstavah v gledališču pa je v čitalničini dvorani kraljevala taka prisrčna radost, da še nikoli ne pomnimo take. Po topli napitnici , s katero je prvosednik čitalnice dr. J. Blei weis pozdravil premile nam goste in kateri pozdrav je isto tako toplo odzdravil Slovencem slavni gosp. M raz o vi c, vrstile so se v eno mer navdušene zdravice in pesmi naših izvrstnih pevcev , dokler ni polnoči odbilo , ki nas je v prijaznih pogovorih prehitela, da nismo vedeli kedaj. Drugi dan ponoči so
nas zapustili gospodje iz Dalmacije , v soboto opoldne pa vsi drugi z živim prepričanjem, da ideja bratovskega jedin8tva — ni prazna domišljija. Pozdrav, poslan po telegrafu prevzvišenemu biškupu Strossmajer-u v Dijakovo, je odzdravil ljubljenec jugoslavenskega naroda z milimi besedami: „Bratska sloga budi Vam po-ručanstvo Božjega blagoslova!"
Tako so poročale „Novice" v 49. listu leta 1870.
Danes nimajo nič druzega dodajati ko to, da le še krep-
keje se je 19. nov. 1878. potrdilo in utrdilo to, kar je bil soglasni izraz shoda jugoslavenskega 1. 1870. Kar je
globoko vtisneno v srce južnih nas Slavenov , uničila ne bode nobena sila! Naj se nihče ne drzne, programu jugoslavenskemu očitati ilojalnosti, kajti Habsburška monarhija mu je okrožje, v katerem brat bratu roko pružiti more in mora. I da to ni hlimba, zapisano stoji v zgodovini Slovencev, ko smo leta 184^., ko je nepo-zabljivi ban Jelačič peljal vojsko proti silovitim Magjarom, nabirali doneske po vsem Slovenskem njej v podporo. Zato tudi mi končamo ta članek z besedami: „Berite Novice leta 1848. , pa boste našli, da smo Slovenci našim bratom na jugu roko podali, ko je Avstrija bila v nevarnosti. Ako glede na to, kar počenjajo Magjari in njihovi zavezniki, utegnejo priti zopet nevarni časi, Bogme ! da tudi takrat bode svet našel Jugosla-
vene v bratinski zvezi.
Herbstova komedija v Avstrijski delegaciji.
Grof Andrassy žanje zdaj sad tiste politike, katero je 1. 1871. pričel. Prav tisti domoljubi (?), katere
je takrat vzel pod svoje krilo, zdaj na vso moč delajo na to, da bi svojega dobrotnika pokopali.
Ako bereš obravnave v delegacijah zadnje dni,
skoro bi obupal nad tem , da bo iz sedanje parlamentarne moke kaj kruha za Avstrijo. Po pogovorih v državnem zboru Dunajskem se je pač dalo uže sklepati, da bo zaradi zasedbe Bosne prišlo v delegacijah do hudih besedi, a vendar se je po vsi pravici smelo pričakovati, da bo šlo tu za prava načelna vprašanja, to je, da bote delegaciji ali odobrili zasedbo in dovolili
za njo potrebnega denarja, ali pa da bote zavrgli vzhodna
politiko Andrassyevo, in po takem iskali kak način, po katerem bi se dala naša armada iz Bosne nazaj vzeti, pa bi pri tem se vendar spoinilo vse , k čemur se je zavezala Avstrija po Berolinski pogodbi.
A to pa ni tako. Herbst in njegovi pajdaši dobro ved6, da bi se po taki politiki zamerili zgorej in zdo-lej, in potem sami sebe pokopali. Zdaj namreč nihče več ne more oporekati temu, da je za zasedbo in pridržanje Bosne uže velika večina Avstrijskih ljudstev navdušena. Stroške za to, da je Dalmacija naslonjena na Hercegovino in Bosno, je naša armada uže plačala s svojo krvijo; sramota bi bila tedaj za cesarstvo in velikanska krivica armadi , če bi se zdaj Avstrija iz zasedenih dežel umaknila. Kdo neki bi mogel zdaj vzeti odgovornost na-se za to, da se je žrtvovalo tisoče ljudi, potrosilo 100 milijonov brez cilja in namena, da je zadosti enega glasu ali dveh v parlamentu, da bi se moglo naši hrabri armadi reči: „častno si nesla ime Avstrijsko čez naše meje , pripomogla si k razširjenju našega cesarstva" — ali pa: ,,tvoj posel je bil slab, kri, kar si je prelila , je tekla za krtovo deželo, zmagovala si, a tvoje zmage ne veljajo nič", — tako namreč velevajo Herbst in tovariši njegovi!
Res , da o ustavnih načelih utegne se misliti tako ali tako, in tudi temu se ne more ugovarjati, da po narodih izvoljeni poslanci so najviša instanca, ki ima zadnjo besedo o zadevah državnih, — al ta beseda mora se govoriti prej, ne pa po končani stvari; kar je uže izvršeno, temu se noben parlament ne sme ustavljati, ako se noče razglasiti za vsemogočnega.
Mi ne maramo pretresati razlogov Andrassyevih, s katerimi je svojo politiko zagovarjal v Pešti pred de-legacijskim proračunskim odsekom, ko je rekel, da bi bilo proti običaju mednarodnega političnega obravnavanja, če bi se naredilo tako, da pri kongresih sklenjene pogodbe postanejo veljavne še le takrat, ko jim parlament pritrdi, in da, če bi to bilo, Avstrija nikakor ne bila smela iti v Berolinski kongres; — mi hočemo le prevdariti, kaj bi se moralo zgoditi, ako bi parlamenti zdaj Berolinsko pogodbo zavrgli.
Prvi nasledek bil bi pač ta, da tudi druge vlade bi po tej pogodbi ne bile več vezane, — da bi Rusija več ne umaknila se z Bolgarije, Angleži^ bi morali popustiti otok Ciper, Srbija, Rumunija in Crnagora ne bi postale samostojne države itd. Rusija bi potem ostala pri pogodbi, ki jo je v sv. Štefanu posebej sklenila s Turčijo, in jo silila, držati se je. Mogoče, da bi iz tega zraste! kak ravs in kavs z Angleško, ki ima zdaj še v Afganistanu opraviti, — mogoče tudi, da bi vlade bile zadovoljne s tem, da v Turčiji ostane vse pri starem in se daste zdaj po Avstriji zasedeni deželi Bosna in Hercegovina Turčiji nazaj, — najbolj mogoče pa bi bilo to, da se Evropska diplomacija poprime zopej; prvotnega namena in ti deželi razdeli med Srbijo in Crnogoro, Avstrijo pa — in to je najbolj nevarno pri vsem tem — izbriše iz vrste Evropskih velikih oblasti. In vse to bi se utegnilo zgoditi, ko bi skupna vlada v delegacijah ostala v manjšini — za en glas ali
dva, ker dr. Herbst hoče, da njegovo jalovo mnenje obvelja!
Navadni človek ni tako prebrisan, da bi zdaj mogel grofu Andrassyu svetovati, kako naj bi se izvil iz zadrege, kako naj bi ukrenil, da bi bila večina Avstrijskega parlamenta zadovoljna z njegovo vzhodno politiko, kar že dve leti ni. Pravijo, da bi bil moral, predno je šel v Berolin na kongres, poprašati parlament, kako se ima tam obnašati. Al ne gledč na to , da bi dandanes ne bilo politično previdno , že naprej obesiti cilje vnanje politike na veliki zvon , bi bii utegnil takrat nastati prav isti razpor, kakor je zdaj, in kakor
se vidi, bi bil tudi res nastal. Tudi takrat bi bil utegnil Dunajski zbor po večini biti zoper, Ogerski pa za to, da prevzame Andrassy mandat zasedbe Bosne« Toraj bi bila ista homatija, le s tem škodljivim razločkom, da bi bila vzhodna politika Avstrijska postala jasna vsemu svetu; ko bi bili vsi drugi svoje politične namene imeli skrite, Avstrija bi bila morala igrati.s kartami, v katere so vse druge vlade gledale. Kaka težavno in nevarno!
Politika H erbstova je zgolj politika zanikanj a. Al ima ž njo namen prekucniti dualizem ali kaj druzega, to pride še le na dan. Ce je to,-je le škoda, da si je izbral za to priliko ravno v nanj o dogodbo, ki se tiče vseh držav Evropskih. Vsaj dualizem pokopati ni bilo treba nič druzega, nego dobre volje vseh domoljubov, in d u a 1 i z e m bi bil odpravljen z vsem vred, kar bi on mogel še škodovati. Naravnost smešno pa je to, da so Herbstovci sklenili, če bi njihov predlog ne obveljal, odpovedati se svojim mandatom. Nesreča bi to za Avstrijo nikakor ne bila, al taka otroška igra, ki so jo Herbstovi pajdaši igraii uže leta 1871. pod Hohenwartovim ministerstvom v deželnem zboru Praž-kem, v resnih časih, kakor so današnji, pač ni na pravem mestu! Zato smemo vprašati: kako dolgo bodo še taki politični komedijanti v Avstriji veljali za merodajne
može?	Pol. Fr."
Mnogovrstne novice,
*	Stroški streliva v zadnji Rusko-turŠki vojski so bi.i sledeči : Topništvo je postrelilo 204,023 krogelj, pešci in konjiki pa 10 milijonov in 57.764 svinčenk. Po takem je na enega Turka padlo 67 Ruskih svinčenk. V Francosko-pruski vojski so Nemci postrelili v 5 bitkah 6 milijonov in 907.300 svinčenk, a na enega ubitega ali ranjenega Francoza je padlo 114 do 279 svinčenk.
*	V nekaterih krajih Nemčije ne pokopujejo ljudi,
ampak jih sezgo, če je to sam želel, dokler je bil živ, ali če to rodovina njegova želi. Takse za sožganje mrtvega so v Goti sledeče: 15 do 20 mark (71jq— 10 gld.) za oglje, 6 mark za porabo doticnega stroja , 4 marke pa za druge priprave , tako da vsi stroški za tak „no-
vošegni pogreb" znašajo 30 mark*
*	Čudna nemška novinarska prikazen pod naslovom „die Volkshalle" se napoveduje v Zagrebu, ki bode zagovornik socializma. Ta list v pozivu na naročilo pravi: „mi hočemo tem krepkejše obračati svojo pozornost na socializem zato, ker mu je v Nemčiji vzeta za obrambo beseda."
*	Glasoviti general M i e r o s 1 a v s k i, ki se je vde-ležil mnogih revolucij, je 23. dne t. m. v Parizu umrl.
*	Vitez Ljubiša, Dalmatinski državni poslanec, ki se je iz sebičnosti izneveril narodni stranki in pridružil vladni, je 23. dne t. m. na Dunaji po daljnem bolehanji umrl.
Nasi dopisi*
Iz Rusije 24. nov. — rj. — Basen pripoveduje, da
je nekdaj junec na mlaki z nogo stri mlade žabe , iz katerih je samo ena živa ostala ter materi žabi tožila, kako je neka velikanska zverina njene sestrice strla. Stara žaba se je napenjala in prašala mlado: je bila zverina tako veiika? Veča je bila, dč mlada žaba. Stara se še bolj napne: je bila taka? Se veliko veča je bila, odgovarja mlada, in ko vidi, da se stara bolj in bolj napenja, jej reče: mati, če se napneš, da počiš, vendar
ne boš jej enaka! — Prav taka žaba so današnji Magjari. Po števila, po omiki in po uma so oni prav majhni, le po dozdevnosti in napuhu so veliki. Oni vidijo okoli sebe velike in se napenjajo, da bi bili tudi veliki, pa si domišljujejo, da so res veliki. To je razvidno med drugim tudi iz adresne debate v Ogerskem zboru. Ministerstva predsednik Tis za je namreč v imenovani debati med drugim govoril: „Mali Balkanski narodi morajo svobode pričakovati od Evrope, od nas (velikih Madjarov ?) .... jaz sem prepričan, da, ko bi bila naša država, kot velika država, protestovala proti vojski, gotova upotrebiti vse svoje vojne sile, Rusko-turške vojske bi ne bilo, a mi sami, izolirani, imeli bi vojsko z Rusijo... jaz sem prepričan, da naša država bi zmagala. Takih otrob je Tisza vezal več. Nazadnje je pa Rusiji še zažugal, da njegova velika država bo v zvezi z drugimi velikimi državami Rusijo primorala točno izpolniti Berolinski traktat. Desničarji so ploskali Tiszini modrosti, levičarji pa so njegov Rusiji sovražni govor pretrgavali ter naravnost tirjali vojsko z Rusijo. Vse to bi bilo res strašno, ako bi Magjari bili res velika država. Pa pri vsem tem se tudi ne sme pozabiti , da Andrassy-Tiszina politika Avstriji prav nič novega ne ponuja, ampak samo ponovitev
vsega, kar je uže bilo. Leta 1863. se je Avstrija tudi
v zvezi z velikimi državami oborožila proti Rusiji, al v zahvalo tega so Avstrijo velike države baenile iz Italije in Nemčije. Ali Magjari res mislijo, da s sovraštvom do vsega slavjanstva in s žuganjem je mogoče izbuditi ljubezen do sebe, to je, do „velikih" Magjarov v malih Balkanskih narodih? Prav lahko se pa zgodi, da s pomočjo velikih držav Magjari še nekaj „malih" slav-janskih narodov, proti njihovi volji, nabašejo v svoj želodec, ali te hrane ne bodo dolgo prebavljali — Evropa je prava hči Proteja: vsakih deset let ima drugačno lice. Prav lahko se zgodi, da čez deset let velika Tiszina država bo manjša , kakor kak „mali" balkanski narod. Velike Tiszine države nista vstvarila Andrassy in Tisza, ampak Bismark jo je vstvaril, to pa je vsemu svetu znano. Pa znano je tudi, da Bismark ni stvari! „veiike" magjarske države iz ljubezni do Magjarov, ampak Bismark je pahnil Avstrijo iz Nemčije na jugovzhod, ker je njegova politika to tirjala. Bismarkovih dni pa bode skoraj konec in Ruski Suvalo v i kimovci tudi niso večni: za Ignatjevim je prišel Šuvalov, za Šuvalovim bo Ignatjev. In kakor skoro se to zgodi, bodi Tisza prepričan, da ne samo Berolinski traktat, ampak tudi sv. Stefanski dogovor bo izpolnen do poslednje točke. Tisza, želeč postati kak Bekonsfild, žuga Rusiji z vojsko, ako Berolinski traktat ne bode izpoinen. Tisza bi se moral do kakega druzega s takim žuganjem obrniti; Turki^ na pr. , Podgorice in Spuža , dozdaj še niso izročili Črni-gori, s Greki se tudi še niso pobotali o mejah; Traciji, Makedoniji, Tesali ji , Epiru in drugim provincijam še
niso dali avtonomne ustanove, kakoršno tirja Berolinski traktat; kristjane še vedno po stari navadi ubijajo,*) ako Ruske armade odstopajo. In mar Avstrija sama izpolnuje to, kar je določil Berolinski traktat? Je ona
*) Da ubivati znajo, so dokazali. Samo v Filipopoljski in Slivenski guberniji, kakor je statistično dokazano, so 1876. do 1877. leta Bolgarskih mož, žen in otrok živih sožgali 65, obesli 623, ubili in zaklali 16.632; hiš bolgarskih so razdjali 40.860, drugih poslopij 925, cerkev 182, šol 127. Te številke dovolj glasno govore. Bi ne mogel kakošen Groholski v Dunajskem zboru ali kakošen Gveljfi v Peštanskem vprašati ministrov: Kaj je velika kristjanska država Avstrija storila , da bi Turčija prejela plačilo , kakoršno je zaslužila za svoje trinožko in divjaško ubijanje in požiganje?	Pis.
sklenila s Turčijo dogovor o zasedbi Besne in Hercegovine pred zasedbo teh provincij , kakor tirja Berolinski traktat? Berolinski traktat je naročil Avstriji začasno zasesti imenovane Turške provincije in ustanoviti v njih red; Magjari so kričali proti tej določbi, a vendar oni zdaj te provincije jemljejo pod svojo neomejeno vlast, kot magjarsko lastnino. Se to pravi iz-polnovati traktat? Magjarskim politikarjem bi bilo veliko bolj pristojno pometati pred svojim pragom , nego žugati onim, ki jih v miru puščajo.	(Kon. prih.)
Iz Zagreba 20. listop. — Dovolite mi, da tudi jaz
eno povem o tem, kar sem čital v 38. listu „Novic" o občnem zboru učiteljev Kranjskih v Ljubljani. Čeravno sedaj ne več, sem vendar preje spadal v vrsto učiteljev, zato me je mikal predlog „velikega pedagoga" Šker-binca, ki naj bi raje v šolo šel se nemščine sam učit, nego da se drzne učiti druge, kedaj naj se otroci, rojeni na slovenski zemlji, nemščine učijo. In katere tovariše njegove slišim ž njim v en rog trobiti? R upnik, Inglič in Gariboldi itd.— tedaj dva Idrij-čana, tretji Gorenec mrzle krvi. Čudim se jako gosp. Ingliču, sedaj vodji in učitelju v Idriji, da mu je tako hud strah za petami! A čemu in koga bi se bal mož, ki svojo dolžnost izpolnuje, natanko in vestno? Se je li bal v Idriji nikdar pozabljeni gosp. Stegnar? Zato Idrija še danes pogreša tega značajnega moža in izvrstnega učitelja, vsaj se vidi, da šolska mladež tit peša. Verjemite mi, drage „Novice", da po izvirnih poročilih iz Idrije posnamem samo nekoliko vrstic , iz katerih razvidim, da otroci, kar so pod vodstvom gosp. Stegnarja v 2. razredu vedeli in znali, sedaj žalibog še v 4. razredu komaj vedo. Mesto Idrija še danes zdihuje po šolskem ravnatelju takem, kakor je bil gosp. Stegnar. Tako in še več mi piše moj rodbinec. Odkar nas vlada „Marko", je Idrija zelo potrta; zakaj? — to vam vedo najbolje povedati ubogi rudarji, ki morajo s solzami svoj košček kruha služiti. Obrnem se h koncu na g. Ingliča, kar je bil prav za prav moj namen. Njemu, ki je bil moj sošolec, naj brez ovinkov rečem to-le: Dolžnost svojega poklica zvesto izvrševati, to bodi naj tudi vsacemu učitelju prvo; ai učitelj na slovenski zemlji naj nikdar ne pozabi, kaj je po tej zapovedi Božji dolžan materi svoji domovini. Grdo je po vetru, ki iz Germanije vieče, obračati plajšč svoj samo zaradi tega, da ste gosp. Marku po volji, ki je nekdaj bil veren sinek svoji materi Sloveniji, danes pa vso drugo poje, vrlim domačinom Idrijskim nevšeČno.
Ivan Visinovič. V Gorici 1. dec. — Še se odmeva tudi v Gorici, kar se je godilo v Ljubljani 18. in 19. dne nov. t. I. Mene še Herbst-Andrassy-eva^ borba ne mika toÄ liko, kolikor Ljubljanski dogodek. Že davno nisem tako požrešno pobiral novic po časnikih, kakor te dni popise Bleiweisove slavnosti po raznih listih—domačih in vnanjih. Tako je! Kar je naravno — razvija in naredi se samo in vspeh je zdaten in stalen; vse pa, kar je umetno narejeno, prisiljeno, mine in zgine. Zato se meni od nekdaj zdi neumno, škopo žgati in zraven vpiti: „lejte, lejte, kako lep6 gori"! Jez bi imel drastičnih dokazov za minljivost in brez-vspešnost marsikakih umetnij, ki so jih mnogi imeli za resničen vspeh in napredek. Videti vse Slovence in druge Slovane krog Bleiweisa; videti, kako so se mu celö nasprotniki spoštljivo poklanjali — to je vspeh! In da se je, kar smo doživeli, zgodilo v sedanjih po-litiških razmerah — to je eklatanten vspeh! Toda ni moja reč — modrovati. — Nisem imel časa unidan in sem tudi bil preveč zamaknen v Ljubljano — zato nisem naznanil in popisal zdaj že znane katastrofe
na tukajšnji Kostanjevici (17. nov.), kako, namreč,.
da je voda samostanski vrt spodjedia in ga z močnim noče popolnoma ponehati. Ljudje so se že
zidom vred odnesla, in kako se je, kar ga je še ostalo
zelö bati
t
sežnjev globoko pogreznil in zidovje dobre tretjine kaj tacega zelo nevarni.
dov (zemeljskih plazov) , zlasti ker so naši kraj
za
samostanskega poslopja skoraj do temelja razgrnil.
Te
vah nad Železniki napra
Un
dni je bil nek viši stavbni uradnik iz Trsta tukaj in okoli 200 gold je vse ogledal. Vrt se bo še posipal ali pogrezal
Sneg
gosp
teden je taki vsad v nji-
Gl obočniku škode
h hribih
7
kolikor je
razgrneno poslopje ni v silni nevarnosti; v rakah pod še dd kaj bolj suheg
obdelanih, zdaj vendar zginil. Morebiti nam Bog vendar
cerkvijo pa je našel neke razpokline
7
ki
se mu
zdijo
sumljive.
mogl
se
kaj
Pretekli teden sta ušla pijanemu ko- okrajša. Srečno
s tel j
vremena pripraviti
7 >
da si bodo ljudj
za
in
se zima nekoliko
čijažu (fiakarju) kouja; on je padel na tla
>
pa
si
ni nič storil; v kočiji pa so bile 3 osebe; dve ste sko-
tera
Ljubljane
bila 1. dne t. m
ka
pod predsedstvom gosp. ba
odbor o ve seje družbe kmetijske)
čili srečno vun, ena je ostala notri; in tako sta dirjala rona Wurzbacha ia vpričo gosp. zastopnika si. deželne splašena konja skoz vse mesto z razbito kočijo, pa se vlade in si. deželnega odbora,
došlo
vendar ni ne njima, ne omenjeni osebi kaj hudega zgo- poročilo
dilo.
Kočijaž je moral plačati 100 gold, kazni
Ker prihodnji tede
nam
utegne iz
sledeče
Uk
na
sme vec na se
dalo.
Danes imamo lep
a n
?
in ne jutre
se začne somenj sv. Andreja.
Koroškem priti iz državne subvencije nakupljenih 12 ali 13 ovnov žlahtnega plemena (koroški Slovenci jim
M. B.
Laliovič pri Cerkljah na Gorenjskem 18. novembra, j
pravij
vica
u
y
Naj se zopet oglasim v predragih nam in kaj malega poročam iz naše okrajine.
»
No-
Kaj
biki) oskrbuj
}
izbrati one
7
ki nam jih ond
bilo treba
gosp
izm
ut
gospodarje, ki
bi kmetovalci začeli,
o
bi vremena ne bilo?!
pridejo po-nje, ko pismo dobijo, d
do bi j
i
da
župnik pri-18 prošnikov
nemudoma došli v Ljub-
Iz Notranjskega se nihče ni oglasil za-nje,
vremenom naj tedaj tudi jaz začnem današnji dopis, iz Dolenjskega sta se oglasila
▼ JL V/ LU V KJ vr CM	% W v*	V v*	J — — ------ --------J '	£--------—UVC« Ö V^ V^lttOlA» LJ O V C S r 6J O« J CV i j 11J
Tacega vremena (jeseni) že več let nismo imeli, ka&or oba dobita, ostalo blago pa je bilo razdeljeno v različne
ki jih
imamo letos
prej sneg
zdaj dež nam preti
>
7
da
kraj
ga imamo letos; prej sneg, zdaj clez nam preti, aa ne kraje moremo repe in drugih jesenskih pridelkov domu spra- gozd
Gorenjskeg
ržavne
• «
premi
za
viti: viti.
tudi prahe se ne morejo preorati, in steija napra-Letina se nam je letos prav dobro obnesla, žita in drugih pridelkov je obilno, posebno je repe pri nas toliko, da je kmetovalci ne morejo vse v shrambe spra-
prosnj
i
m
k
11
marjenih gozdov odboru došle
za premij
za
t in planinskih
mlj i š č
dveh
izročilo v presojo dotičnima odsekoma
b o i j š a n j e s e-senih prošinj se
h
viti
ampak delajo na polji podsipnice , da se spravi in Starih fužinah) v
▼ IVJj C* LLi »J C*	C* J W 11 Cm	\J i | 1 ^VUUi ^uiv^ j ^ ^ ~ w ** f * ~ " • ••
ohrani. Ker je let03 zdaj sneženo, zdaj deževno vreme
■ »i s/
i
čite
kih hinj
drug
Proinj
Ogradib
in
v
ministerstvu za podelitev prim
se s toplim priporočilom izro-
opominjamo gospodarje, naj ne spravljajo mokre suro- Ko so bile subvencijske zadeve, o katerih
pod
podp
da
za-
dr. Bleiwe
\J \J LU 1 U ; U LLi V ^^OJ/VUMl | V/ ^	J	^	J J
vine v shrambe ali podsipnice, kajti to škoduje
vre in segnjije. Pota imamo grda, zato ker vedno de- deželi žuje, tako, da ima eno živinče dosti praznega voza pe- odbor
lad
rešene, sta odstopila
poročal opnika
Ijati.
Zavoljo neprenehanega deževanja stoji v neka
a d a 1 j
in deželnega odbora, in centralni družbini
bra
Odbornik dr. Poklukar
poročal o nameravani družbini lot
odbornik
terih kietib po 3% čevlja vode, da repa in krompir po gosp. Seunig pa o tem, ali in kako naj bi družba kme
tijsk
prev
pravila
c. kr. d
jske komisij
oboj
predmet se bode pred
njej plavata; tudi v hlevih je imamo dosti pod živino. Kaj bo, ker stelje nimamo, pa suhe ne moremo dobiti, mokra pa ni za nič. Ajdo smo spravili v žitnice; prav
dobro se je obnesla, česar nismo pričakovali. Letos ima biti prihodnji mesec
žito nizko ceno; tega pa peki in krčmarji nočejo umeti, Cerkljah se je dovolilo 10 gold, nagrade za
konj
ložil v sklep občnemu zboru družbe kmetijske, ki ima
Okrajnemu šolskemu svetu v
ker pečejo vedno majhen kruhek , kakor prej
i
ko je
čanj
bila pšenica po u an i guiu. , auaj J V pu u guiu. XV »1.
Velik razloček med denarjem, med kruhom pa nobeden!
ali
gold.
zdaj je po 2 gold. 15 kr. šolska mladina
okon-
42.000 belih metuljev, ki jih je polovila ondašnja
Železnikov 30. nov.
L.
[Iz seje deželnega odbora 22. t. m.) Štipendija
(Zopet nova nesreča.) za sprejem v deželno vino- in sadjerejako šolo na Slapu
O potuhnjeni reki Dravi pravi neka stara pripovedka, se je podelila Davidu Modicu iz Sodražice. — Pred-da hoče vsak dan svojo žrtvo imeti, to je, kakega člo- logom dotičnih krajnih in okrajnih šolskih svetov se je
veka vkončati. Tudi o naši bistri Sori (ki pa je vsled	pritrdilo, da se definitivno potrdi Ignacij Venca j z v
neprestanih deževnih nalivov postala zelo kalni Dravi	nadučiteljski službi na ljudski šoli v sv. Križu pri
podobna), kmalu bi se smelo kaj tacega reči. V zadnjem	Turnu, France K a liger v učiteljski službi v Toplicah,
svojem dopisu poročal sem o dveh utopljencih naše fare,	Jakob Go^stiša v učiteljski službi v Trebnjem
ki sta kmalu
zaporedoma drug
za drugim vtonila.
Pa
uoauy vj vo fciooi v uouvi j otvi oiuaui v j. i_ouujoui ,
France Set i na v učiteljski službi v CrnomljL
m
tudi tretjo žrtvo
našega
trga je Sora še hotela imeti. Iz deželne cesar Franc-Jožefove ustanove se je dovolilo
petek 22. dne t. m. popoldae okoli polu 2. ure kar za leto 1878. obrtnijskim nadaljevalnim šolam v Ljub-
na enkrat zaženejo ljudje po trgu vriš: „Anica K. je ljani 400
gld.
7
utonila." Bila je to vdova v najboljših letih in žena čevji 70 gld. podpore;
v Novemmestu 130 gld. in v Ko-
velike poätave, sploh spoštovana branjevka in pekinja iz spodnjih Železnikov. Po okoliščinah soditi moral jo
nijski
300
gld
nadaljevalni
šoli
za leto 1879. se je pa obrt-
Novomeški pogojno obljubilo
podpore iz deželnega zaklada.
Predlogu
je ob fužinskem vodotoču, ki teče tik za hišo, ali za° krajnega in okrajnega šolskega sveta je deželni odbor
deti mrtvud, ali pa jo je napadla
omotica
7
da je
pritrdil
da
se v
m
razredu ljudske šole v Zireh
padla v vodo. Ker je fužinska rakev komaj meter glo-	vpelje podučevanje v nemškem jeziku. — Občina Dole
boka, lahko bi si bila pomagala iz vode, ko bi bila	v Litijskem okraji se je odkazala krajnemu ranocelniku
zavedna. Najdli so jo naslonjeno na zid, ki vodotoč	Mokronoškemu, da v tej občini koze cepi. — V občinah
omejuje. K nesreči je nihče o pravem času ni zapazil,	Velika dolina in Predaslje se vpeljejo občinske
ko pa so prihiteli ljudje na pomoč, je bila žalibog že	takse, mrlič, in je tudi jaderna zdravniška moč ni mogla več — (V mestnem odboru) 20. dne t. m. je v soglasji
zaklicali v življenje. Tudi v Selški fari je nedavno	z navadnimi odborniki gosp. Regali stavil nujni predlog,
neki možak utonil, enako pred 14 dnevi v Loki eden.	naj se slavni vojskovodja naše armade v Bosni, baron
Bog
nas varuj zanaprej
tacih
nesreč
v !
Dež
v
se
vedno Filipovi č, imenuje za častnega mestjana.
Al
ker zarad strastnega ugovarjanja od strani Dežmanove proti nujnosti, katero je gosp. Regali dobro motiviral s tem, da v kratkem potuje baron Filipovič skozi
in se mu pri tej priliki uže izroči diplom
Baron Helfe rt
Je
>>
o Bosni'4
zdal
a
ko
zani
mivo knjižico pod imenom „Bosnisches
Iz Prage
Narod češki je
obhajal 29
no
}
vembra öOOletnico smrti nepozabljivega cesarja Karola IV., ki je bil deželi češki največi dobrotnik. Vladal je kakor s tem, da je izrekel konec seji, včeraj je 33 let. Pod njim je cvetela cerkev, veda, umetnost,
v kateri je bil po obrtnija, kmetijstvo, rudarstvo, ^kupčijstvo, kratko re-
Ljublj
gosp. župan ni mogel pomiriti nastale burne seje dru
gace,
poklical mestni odbor v drug
sejo
predlogu gosp. Regalija baron F j l i p za častnega mestj	~
imenovan
Cemu se
v soboto, kar se je odobrilo v torek?
ogl odbijalo
ceno, zlata doba bila je takrat Ceski
o
d
Iz Budapest a
v
bomici posla
Po brezkončni generalni debati
bil načrt
j
ki
ga J«
(O otroški bolnišnici Ljubljanski) je opravnistvo odobril minister Tisza, sprejet z 202 glasoma proti 180
ravno kar izdalo skupno letno poročilo za leto 1874
)
1875
9
1876
in
1877
Iz teg
poročila je razvidno, da
tedaj boj
z
č
iv « * vjuiu v 22 glctovs * , uu i\aicu UÖ Ičt U C J. lUZiiU
še na stolici ministerski. Zastopniki Hrvatski so
po kateri ostane Tisza
ta bolnišn
gosp. dr. K
>
katero je z mnogimi težavami osnoval glasovali proti osnovi adrese vladne (ogerske) stranke «a oi dandanes po mnogih darovib, Slava jim' k	tnrli mi Slnna«/»; k«J----
>
stoj
ki so jej došli in jej vsak
leto
dohajajo, na trdnih
>
no-
kličemo tudi mi Slovenci, kakor vsa državo
pravna stranka v Dunajski zborni
Čehi
in vsi
drugi
gah. Kakor porociio kaže, se vsako leto okoli 80 rev- Slovani pripoznavajo možko in taktno njihovo pošto nih otrok ozdravlja v tem dobrodelnem zavodu, kate- panje. „Obzor" poroča, da po vsej deželi ga odobrujejo,
~ ~	', da „prvi put od deset godina nagodbe zau-
remu prvi zdravnik v notranjih boleznih je dr. Kovač, ter pravi potrebne operacije izvršuje dr. Fux, dr. Eisl pa na- zeli su Hrvati samosvjestno vlastitu
mestuje dr. Kovača
ako
zadržan; vsi zdravniki
svčt obstaj
pozicij
izrekli su
opravljajo svoj posel brezplačno. Up iz 10 udov, med katerimi tudi nekatere gospe
oni jasno i bistro svoje misli u velikem pitanju
u
Dr. Herbst nosi zd
(Najstar ej gospod Anton J
mož v
atrijski delegaciji. Po njegovi piščalki
zvonec v tukajšnj
Av
Ljubljani), hišni posestnik čina delegacij skega odb
in
oče penzijoniranega župnika go
uopuu aubuu U C 1 1 11 a , UUO ptuäljuua uu
poda Jerine, je v 92. letu 23. dne t. m
ki
umrl
)Q
v
j
da
iki ni bil nikdar bolan
Naj
pravijo, pohle
v miru pociv
?
razložbi 30 govoril, da si je
ple
zdaj ve-
tudi Andrassy sam
mbra v delegac
r
smo mi"
Vendar ponižnost Andrassy
Čitalnica pribod
(V spomin Prešernu) napravi po večletni navadi zmagovalca Herbsta, kajti stavil
deljo slovesno
„besedo ,
pri
ka
se ne dovoli
teri se bode poleg muzikalnih
gledaiiš
Adndrassya zahte tudi predstavljala potrebščine Avstrijske armade v B
tako
Herbst lahko mislil: „mi
ni omečila predlog, da
za
dec
celi in
znesek
Here
p
Ji* igra jjXgiamo .
(Vabilo na narocbo.)
Igralka
D
B1 ei w
s v e
za leto 1879., ampak milostljivo dovoli le 15 milij
govini
če več
>
rn
to d
čanost, spisal in sestavil po stenografskih svojih bil- razpravi je večir
zbornici posla
» u v u v , w^.w«»	www«— .-- r ------q----------j	_
ježkah Anton Bezenšek s pomočjo prof. dr. Cel
borova
zbor dovoliti. In po živahni
Herbstov predlog.
sp
s ti ne v Zagrebu izdala . ako se štvu
To bode naslov knjige,
bode
dovolj
- 9 «".v --	—» _ . „-j	-----— J
„Jugoslav. Stenugrafa", ter bo imela t
kov, po uredni
in Hercego
na Dunaji bode tedaj zarad B
pa ni
bil
še velik špektakel
Grof Andrassy
ta velike narodne svečanosti
)
k
se je
ršila v slavo
govoril drugače
ponižen proti poslancem , tudi o Rusiji je
prejšnjih svojih razložbah
apa
našega
ta pod geslom
Slovenci in Hrvati složimo Tisza unidan v adresi
dal Rusijo tako brezobzirno, kakor njegov „londsman"
se
t
Zadrževala bo ta knjiga vse g
ki so se
tudi
o
pri tej priliki go
j
po
tenografskih virih, vse
Rusi)
razpravi , to pot pa
)
ki so došli, in tudi sliko dr. Bleiweisa
telegrame
Cena jej bo okoli 50 novč. Kdor si želi knjigo naba-
pri uredništvu „Jugosl. Stenografa"
ako tako
viti
Viti J Dä] 36 V^AMOl J^A 1 M4WV14J*WVf V» J) V ""Ö	—
v Zagrebu čim prej mogoče, ker knjiga se bode
tovano bilo na
koren biti
lz LaŠkeg
z večim respektom
Menda
mu
govoril to sve-
m mestu, kateremu je dolžan po
Zašli ianje onega hudode
ki
je
— ~	«-iwwuuMtuju VUV^W UU	X\.i j*
unidan hotel kralja Humberta na ulici zabosti, je pri
se
gla
dovoljno naročnikov
t
da bo v decembru t
gotova
tiskala precej Denar naj se izvoli
leklo strašne reči na dan. Take odgo
V	•	1	•	%T	M	m
na vprašanj
y
da
je dajal
pozneje poslati, ko bo izdanje ünjige sledilo bode dobil naročnik po poštnem povzetj nike bo knjiga poznej
t
ali
Za
pa jo
naroČ-
kralj
umoriti ali samo
je groza. Na vprašanje, ali si hotel
dgovoril: „umo
kupil bi
raniti ?
imel
znatno draža
riti sem ga hotel; ko bi bil kaj denarja, 1UiC1, «vu^n u
si pištolo, ž njo bi ga bil gotovo poslal v krtovo de
Jaz ________ _____
Zagrebu 26. novembra 1878
Ant. Bezenšek
želo
kralj
Zakaj pa?

m vse
j
ker preveč zapravljaj
i
cesarje
i
ednik „Jugosl. Stenografa" v Zagrebu
laških mestih zapiraj
enake
žanejo, kar so
jali
Rimu in po dru-hudodelce. — Zdaj
Novičar iz domačih
tujih
dežel.
Dunaj
Listnica vredništva. Gosp. dopisniku iz Krope: Ker
v
Presvitli cesar je na prošnjo fzm. zadnjem listu nikakor ni bilo mogoče cenjenega Vašega do
barona Filipov iča, priznavši velike zasluge njegove, pisa natisniti in ga je koj potem svetu naznanil „Slovenec",
odpustil iz vojskovedstva v Bosni in dovolil, da se vrne zat0 bilo bi prekasno, ga zdaj objaviti. Prosimo drugikrat kaj. v Prago na svoje prejšnje mesto
namesti njega je ojvoda Virtenberški imenovao za poveljnega
fzm. \
generala in načelnika deželne
Bos
, njegov na-
Zitna cena
mestnik pa fml. Jovanovic; generalmajor nadvojvoda
Ivan Salvator je poveljnik v Mostaru
Novih minist
še zmiraj m.
Tudi se še ne
v Ljubljani 27. novembra 1878,
Hektoliter v nov. denarji: paenice domače 6 Ü. 50
banaške
ve, kedaj se konča zborovanj
državni
zbor, enkrat ae
je reklo
igacij dne t. m
in začne
)
drugi
krat 10. dne
8 fl. 43.
jemena 5 fl. 63
60 kr.
5 fl. 20
soräice 6 fl. 80
v p
rzi
4 fl. 34.
prosa 7 fl. 5
ajde 4 fl. 50.
ovsa
3 fl
Kromi ir 3 fl. 3 100 kilogramov
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba: Jožef Blaznikovih naslednikov v Ljubljani.