ANNALES • Ser. hist. sociol. • 10 • 2000 • 2 (22) ZAPISI, POROČILA IN OCENE/NOTE, RLLAZION] E RECENSION! / NOTES, REPORTS AND REVFEWS, 575-603 VrmriRlo UK3r.ro K A N T I C O VESCOVADO GIUSTINOPOLITANO Tralici secúli di stmia attraverso i vcscovi e le chiese ddl'antica diócesi di Capodistrin L'opera é arricchita da immagini che ripercorrono tredici seco I i di storia capodistriana e che, oltre a riproporre ¡e raffigurazíoni dei prelati e delle chiese del- l'episcopio, iikistrano puré números! particolari del- l'araldica, quali gii stemmi di alcune famigiie giu- stinopolitane, deii'epigraíia, come le iapidi tombali o i disegni del Pacchietto che riportano a immagini che l'occhio umano non pud oggi piü cogliere. A nosf.ro parere l'unica pecca dell'opera, sottolineata in sede di presentazíone puré da Cuscito, é la mancanza di note e riferimenti durante il testo e la consegueníe limitazione ad una bibliografía, a diré i! vero anche questa piuttosto scarna, in calce alí'opera. Si avverte puré ¡a mancanza di un qLiadro cronológico finale che fungerebbe un po' da sintesi di tu tío il lavoro e che darebbe al lettore la possibiiltá di cogliere al volo quei dati che poche altre opere vantano di proporre. Comunque "L'antico vescovado giustinopolitano" puó fregiarsi di un titolo platónico ¡na di grossa sod- disfazione: quello di trovarsi nella personale biblioteca di S.S. Giovanni Paolo II, a cu i e stato offerto in dono dalla delegazione delkepiscopio capodistriano ospite del papa in occasione de! Giubileo. Dean Krmac Desanka Kovačevič-Kojič: TRGOV AČKE KNJIGE' BRAČE KABUŽIČ (CABOGA) 1426-1433. Beograd, SANU, 1 999, 366 strani. Za preučevanje dubrovniške srednjeveške trgovine imajo izreden pomen zasebne poslovne knjige, ki so jih dubrovniški trgovci vodili pri svojem poslovanju. Zdi se, da je moral imeti skoraj vsak pomembnejši dubrovniški trgovec svojo poslovno knjigo, nekateri celo več, če je hotel v redu voditi svoje trgovske posle. V Dubrovniku so morale obstajati zasebne trgovske knjige že proti koncu 14. stoletja. Danes v Dubrovniškem arhivu za- man iščemo izvirnike večine teh trgovskih knjig, ki se v virih, predvsem v testamentih, sicer pogosto omenjajo. Propadle so skupaj z zasebnimi arhivi. Po naključju se je vendarle ohranilo manjše število poslovnih knjig dubrovniških trgovcev, ki nam odkrivajo mnoge po- drobnosti o njihovem poslovanju. Na zasebne trgovske knjige bratov Kabužič nas je že leta 1954 opozorila Desanka Kovačevič-Kojič, takrat priznana medievistka, profesorica na sarajevski um vezi. Po več kot štiridesetih letih ji je uspelo te knjige izdati v knjižni obliki. Danes živi kot begunka v Beogradu, vendar se ji je posrečilo rešiti dragocene izpiske iz Dubrovniškega arhiva in jih prirediti za tisk. Kabužiči so stara dubrovniška plemiška rodbina, znana že od druge polovice 13. stoletja. V trgovini sta se najbolj uveljavila brata Ni kola in Luka. Njune poslovne knjige so tudi v svetovnem merilu prava red- kost. Obstajajo Glavna knjiga (Quaderno), Dnevnik (Giornale) in Beležnice (Squar^o). Za tisk je avtorica pripravila le Glavno knjigo in Dnevnik, ker sta ter- minsko usklajena. Pisana sta bila med letoma 1426 in 1433. Brata Kabužič sta ustanovila trgovsko družbo 4. aprila 1417. Nikola je vložil 3600 dukatov, Luka pa 1800, tako da je skupni kapital znašal 5400 dukatov. Organizirala sta se kot trgovska družba z visokim začetnim kapitalom in z zapletenimi poslovnimi cilji, zato sta morala voditi dokumentacijo. Vse poslovne knjige bratov Kabužič se žal niso ohranile. Omenjene knjige so imele svojo predhodnico; brata sta jo vodila takoj po ustanovitvi družbe. Knjige sta vodila tudi po letu 1433 - vse do leta 1437, do Lukove smrti. Obstajal je še Dnevnik iz let 1437 in 1438, toda ta se je nanašal na likvidacijo poslov družbe, ki je prenehala delovati po Lukovi smrti. V podrobni analizi ohranjenih trgovskih knjig bratov Kabužič poda avtorica zaokrožen vpogled v njuno trgovsko dokumentacijo. Desanka Kovačevič-Kojič si je pri analizi ohranjenih knjig postavila vprašanje, kako so bile vodene trgovske knjige bratov Kabužič. Ali sta uporabljala enostavno ali dvojno knjigovodstvo? V Italiji je bilo dvojno knjigo- vodstvo v rabi že v drugi polovici 14. stoletja. Glede na povezave z Italijo bi lahko predvidevali, da v tem času tudi v Dubrovniku nastopijo elementi, ki bi jih lahko kvalificirali kot obvezne za dvojno knjigovodstvo. Prav 588 ANNALES • Ser. hiši. sociol. • 10 • 2000 • 2 (22) ZAPISI, POROČILA IN OCENE / NOTE, RELAZIONI E RECENSIONI / NOTES, REPORTS AND REVITWS, 575-603 ohranjene knjige bratov Kabužič dokazujejo, da je bilo dvojno knjigovodstvo uvedeno v Dubrovniku v po- slovno prakso v prvih desetletjih 15, stoletja. Trgovske knjige bratov Kabužič imajo izreden pomen v trgovski dokumentaciji srednjeveškega Dubrovnika. Pričajo o visoki poslovni spretnosti in tehniki v Dubrovniku ter njegovem vključevanju v sodobne tokove in dosežke v tedanjem času. V poslovne knjiga sta brata Kabužič zapisovala količine izvoženega trgovskega blaga, cene po mernih enotah za določene artikle. Zabeleženi so dragoceni podatki o vrednosti in medsebojnih odnosih posa- meznih valut, o meničnih poslih, o italijanskih bankah, o uslugah, dajatvah, transportu, dohodkih, izdatkih, izgubah in organizaciji trgovine med balkanskimi deže- lami in Italijo- Trgovska družba bratov Kabužič se je specializirala za surovine, ki so bile takrat najbolj iskane na evropskem tržišču in so prinašale velike dobičke. Brata Kabužič sta iz Srbije od decembra 1426 do novembra 1433 prek svojih poslovnih sodelavcev kupila 10.613 litrov srebra ali, preračunano v današnje mere, 3480 kg te žlahtne kovine v tedanji vrednosti okrog 100.000 dukatov. Od skupnega izvoza srebra je tšio na glamsko srebro, tj. srebro, ki je vsebovalo 25% zlata, 565 kg v vrednosti 38.247 dukatov, V dubrovniškem izvozu iz balkanskega zaledja je prišel vosek takoj za plemenitimi kovinami, V omenjenem času sta Kabužiča iz Bosne in Srbije izvozila prek 13 vagonov čistega voska v vred- nosti 30.787 dukatov. Drugi izvozni predmeti so komaj vredni omembe, ker ge za majhne količine kož, ra- sevine in svinca. Vse pošiljke iz Srbije in Bosne so bile na različna tržišča odpravljene prek Dubrovnika z ladjami.Tako je 93% srebra odšlo v Italijo, od tega celo 88% v Benetke. Voska pa brata Kabužič nista pošiljala v Benetke, ampak v mesta na področju Mark, največ v Pesaro, pa tudi v Rimini in Fano, torej v mesta, ki so bila znana po živahnih sejmih. V nasprotju z izvozom iz Srbije in Bosne je bil uvoz bratov Kabužič iz Italije precej skro- men. Poleg tkanin (svila, bombaž) sta uvažala kože, barve, papir, kositer, kape, pasove ipd. V glavnem pa sta Kabužiča iz Italije od prodaje trgovskega blaga prejela dukate, ki sta jih potem pri priči investirala v trgovino. Sedež trgovske hiše batov Kabužič je bil v Dubrovniku. Moža nista bila posebno angažirana pri ku- povanju ali prodaji trgovskega blaga. Oganizacija nju- nih trgovskih poslov je potekala prek njunih poslovnih partnejev. Zelo razvejeno mrežo poslovnih družabnikov sta imela v zaledju, v Srbiji in Bosni. Številne sodelavce pa sta imela v italijanskih mestih, predvsem sta bila povezana s trgovci v Benetkah. Iz vsebine objavljenih trgovskih knjig bratov Kabužič je razvidno izpopolnjevanje dubrovniškega knjigovod- stva, ki je bilo že tedaj med vodilnimi knjigovodstvi v Sredozemlju in je šlo v korak z razvojem v Benetkah. 11." C P!] C K A A KA NCMLIJ A H A V K A H Y M E T H O C Y H C O O M E H I K CXXXVl{ i¡[̂ .'i.Kii.H ¡i.1̂ k.-. JHecaHtca KosaneBiih-Kojuh T P r O B A H K E K H i H F E B P A T i E K A B V ž K I f h ( C A . B O G A ) 1426-1433 ['e*im."m.-i,o h j iv 'c..] i'-;, i. - h • ."osiuc. ki r-oiiuji j,-'.'i.— .'.v.,'. • ,k.Mi< J' r C n 'HI U K jvf:,Temni» CHMA M. TOIPKOBIIT, 1; I £0>Cii3A?.MfjXi'iHtiBj n t o r f i a i1" ' ; Trgovske knjige bratov Kabužič so zanesljiv dokaz, da je dubrovniški trgovec Benko Kotruljevič, ki je v drugi polovici 15. stoletja zasedal visok finančni položaj na neapeljskem dvoru, v dubrovniški sredini imel prilož- nost, da se dobro spozna z načeli dvojnega knjigo- vodstva in da je prav v tej sredini pridobil znanje, potrebno za teoretična razpravljanja o njem. Bil je namreč avtor prvega evropskega sistematičnega priroč- nika o trgovini in knjigovodstvu "Della mecatura et del mercante pefetto". Priročnik je napisal leta 1458, izšlo pa je v Benetkah 1573. Desanka Kovačevič-Kojič je pri pripravi teksta Glavne knjige in Dnevnika za tisk opravila izredno težko in odgovorno delo. Knjige bratov Kabužič so pi- sane v staroitalijanskem jeziku, v gotski, težko berljivi trgovski pisavi. Avtorici je uspelo razrešiti zapletene knjigovodske operacije, na kar nas opozori v obsežni uvodni študiji. Za uspešno predstavitev tekstov zasluži vse priznanje. Njena izdaja poslovnih trgovskih knjig bratov Kabužič je neprecenljiv vir za raziskovalce gos- podarskega razvoja srednjeveškega Dubrovnika pa tudi za poznavanje uvajanja dvojnega knjigovodstva na področju Sredozemlja. Ignacij Voje 589