XI. 1933
Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna Stev. Oln 1'—
iLtst'. 48.	tf Lfublfani, dne 30. novembra 1933.	Leto XVI.
Upravnistvo ..Oomovine" V L ubliani, Knatlova ulica 5	,.,.1,	Naročnina ia tazemstvo: četrtletno » Dl», polletno IS Oln, celoletno 3« Dla: «a Iga.
„ , • * i r, ■ . u « .■ k in « . < oioo oioc IžllSlsl VS«?€ €©6sI©«* lemstvo razen Amerike: Četrtletno 12 Sin, polletno 24 Din, Mloletno « »I«. Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126	"	»merlka letno I dolar. — RaCnn poiStne hranilnic:, podružnice t L|obl|ani, it, 10 711.
Ob 15. obletnici iiediejenja
Letošnji L december, državni praznik uedi-njenja naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev, bomo praznovali še posebno svečano, ker bo to 15. obletnica velikega zgodovinskega čina, ki je Jugoslovene povezal v nerazdružljivo enoto.
Naj svečanosti tega praznika ne motijo vsakdanje skrbi in težave, ki nam jih je prinesla vsesplošna gospodarska stiska. Ni stiska samo pri nas, nego je tudi po vsem ostalem svetu. Naša zavest mora biti tako trdna, da nam je ne omajejo še tako hude skrbi, saj na drugi strani vidimo, da naša vlada neumorno išče izhoda iz gospodarskih težav. Marsikaj ni tako, kakor bi si želeli, toda čarati se ne da, in če hočemo priti enkrat iz zagate, so začasno potrebne celo žrtve.
Zavest zdravega in vase zaupajočega naroda bomo pokazali, če bomo svoj veliki praznik slavili s pravim poudarkom, ne da bi nas pri tem motila zagrenjenost zaradi sedanjih hudih časov. Ob 15. obletnici uedinjenja sklenimo, da bomo še bolj pomnožili vrste vsedržavne Jugosloven-
ske nacionalne stranke. Vsi ljudje, ki imajo voljo do resnega dela, naj stopijo v njene vrste in naj se udejstvuiejo. Čim več bo zdravih misli, čim več bo treznega dela, tem prej bo minila doba bridkosti. Ob 15. obletnici sklenimo, da se bomo otresli malodušnosti, kolikor je te še med nami, in da ne bo nihče godrnjal pod bremenom stiske na tistega, ki ni kriv, da je tudi nas udaril val svetovnih gospodarskih težkoč. Ni kriva država, ni kriva vlada. Glavni krivec zla je pred 15 leti minili svetovni pokol, katerega bremena moramo še danes prenašati.
Samozavest brez čemernega godrnjanja, požrtvovalno delo in složnost brez tiste nepotrebne malenkostne prepirljivosti naj nam bodo zvezde voditeljice v vsem našem dejanju in nehanju. Glejmo druge narode in učimo se pri njih!
Ob 15. obletnici bomo tudi Slovenci krepko poudarili svojo jugoslovensko zavest, in pokazali radost, da smo se z osvobojenjem rešili narodne smrti, ki bi bila pod tujčevo peto neizogibna.
Vprašanje kmečkih dolgov ¥ celoti rešeno
Odkar je stopil 19. aprila 1932. v veljavo zakon o zaščiti kmetov, so se čule od vseh strani pritožbe, ki so delale ta zakon odgovoren za vse zlo denarne stiske. Na drugi strani pa tudi kmetje sami niso bili zadovoljni z njim, ker je sicer cd-godil plačilo dolgov, ni pa prinesel dokončne ureditve načina vračevanja in je tako res spravil v neugoden položaj tako upnika kakor tudi dolžnika.
Da reši obe stranki iz neprijetnega položaja, je izdal ministrski svet z zr.konsko veljavnostjo cd 23. novembra 1933. uredbo o ureditvi kmečkih dolgov. V glavnem ostanejo v veljavi predpisi obeh starih zakonov o zaščiti kmeta.
Uredba, o kateri je pedal ministrski predsednik g. dr. Srškič že na seji poslanskega kluba JNS obširno izjavo, določa v glavnem:
Kmetje bodo plačevali svoje dolgove po predpisih te uredbe, ki določajo način plačevanja kmečkih dolgov, napravljenih pred 20. aprilom 1882., in se nanašajo samo na osebe, ki so bile za časa zadolžitve kmetje v smislu te besede.
Kdo je kmetf
Za kmeta v smislu te uredbe se smatra vsaka oseba, ki obdeluje zemljo sama ali s člani svoje rodbine in katere obdavčeni dohodki izvirajo v pretežni večini od kmetijstva (vinogradništva, vrtnarstva, sadjarstva, živinoreje in podobnega), ako ne presega pesestvo 75 ha obdelane zemlje. Za kmeta v smislu te uredbe ie smatrajo tudi osebe, ki zaradi bolezni ali pomanjkanja delovnih moči ali iz drugih razlogov obdelujejo zemljo z najetimi delovnimi silami, nedoletna deca do polnoletnosti kakor tudi zapuščine za kmeti, dok.er
se ne izroče naslednikom, nadal,;e osebe, ki saine ali s člani svoje rodbine obdelujejo tujo zemljo, ako jim je to glavni pokiic in vi.- dohodkov.
Odplačilo dolgoy v 12 letih.
Kmetje bodo plačali svoje dolgove upn kem, kakor določa člen 3. te uredoe, v roku 12 let, po-čenši s 1. februarjem 1834., 'n sicer tak », t;a bodo plačali za vsakih 100 Din
	zasebnim	denarnim
leto	lipnikom	zavodom
	Din	Din
1.	6,—	6,—
2.	6.60	6.75
o O.	7.28	7.65
4.	8.08	8.94
5.	H. 84	10.67
6.	9.75	12.68
7.	10.72	14.72
8.	11.84	15.64
9.	13.C6	16.85
10.	14.36	17.38
11.	15.94	17.85
12.	17.55	18.78
Ako se je dolžnik z upn kom pngodil za ugodnejše pogoje, plača dotične obroke po teh ugodnejših pogojih. Ča je dogovorjen daljši rok, kakor je tu določen, bo doižnik vršil plačilo dolga v dogovorjenem roku, toda s tem, da v nobenem primeru ne sme biti obrestna mera večja, kakor jo določa ta uredba.
V najvišji obrestni meri (denarnim zavodom 6.02%, zasebnikom 3.51%) so zapepadena tudi vsa ostala plačila, kakor provizije, režijski stroški in slično.
Prvi obrok odplačila se mora plačati najkes-neje do dne 15. novembra i£34., ostali obroki pa liajkesneje do 15. novembra vsakega leta.
Kmečki dolžniki lahko svoje dolgove izplačajo tudi v krajšem roku kakor določa ta uredba, in sc jim v tem primeru za vsako skrajšano leto zniža preostanek dolga za dva odstotka. Ako bi dolžnik zaostal s plačevanjem obrokov tri leta, izgubi pravico do zaščite po tej uredbi in upnik lahko v tem primeru izterja ves dolžni znesek. Skrpjšan plačilni rok in znižanje obrestne mere.
Izjemno od omenjenih določb morajo plačati "kmetje, katerih dolg znaša največ 12CO Din, ta dolg v treh enakih obrokih. Z dnem uveljavljeuja te uredbe se za te dolgove ne morejo plačevati večje obresti nego sedem odstotkov, pri čemer se upoštevajo tudi vse postranske dajatve. Ta rok se podaljša za pet let za one, ki s potrdilom občinskega oblastva in potrdilom sreskega načel-ništva dokažejo, da im?jo več takih dolgov pod tem iznosom, a skupno ne presegajo 4800 Din. Občine bodo izdajale ta potrdila brezplačno.
Druge zaščitne določbe.
Pogodba o obrestni meri je neveljavna, v koliko- presega stopnjo, določeno s to uredbo. Večja obrestna mera sa ije sme niti prisoditi niti izter-jrti. V kolikor za take prestopke kazen po kazenskem zakonu ni strožja, se kamujejo z zaporom do šestih mesecev in globo do 10.000 Din.
Z uveljavljanjem te uredbe se odgode vse prisilna prodaje, rubežni premičnega ln nepremičnega imetja kmečkih dolžnikov razen onih, ki se nanašajo na terjatve po členu 3. te uredbe. Islo-časno se ustavijo vse prisilne uprave (selivestrt-cije), odvzem nepremičnin in pren s v svrho zavarovanja terjatev. Novo prisilno izterjevanje se lahko dovoli samo zaradi prisilnega plačila dolžnih obrokov v smislu te uredbe. Odlok o cd-goditvi prodaje izda pristojne sodišče po službeni dolžnosti, ako mu je znaro, da je dolžnik kir.et, sicer pa na zahtevo stivnke. Skkvesiracije se ukinejo samo na zahtevo sirarne, sekvestrirane nepremičnine pa se bodo dolžnikom takoj po-|vrnile. Potrdila o tem, kdo j" kmet, izdajo občinska oblastva, vsaka zainteresirana stranka pa lahko zahteva, da sresko načeiništvo ugotovi točnost teh potrdil.
Sodišče lahko po službeni do!žnos!i odkloni cd upnika zahtevano zavarovanje terjatve,#če mu je iz dosedanjih sodnih spisov znano, da je že dovolj zavarovana.
Predpisi te uredbe se ne nanašajo na javne dajatve (davke), z zakoni predpisane pristojbine, na dolgove do v šine £00 Din za živ ila obleko in obutev in na dolgove, napravljene po 23. oktobru 1931., v kolikor ti dolgovi niso bili pratvorjeni v menične dolgove, in vsi lave ki d Igovi, nfstali po 20. aprilu leta 1932., plrče služinčr.di, pla e-vanje vzdrževalnine (alinventov), zalripnine in stanarine, terjitve oortnikov za dela pred 20. oktol rom leta 1931. Predpisi le ur< dbe ne veljajo za terjatve Narodne banke in Državne hipr.tekarne banke.
Dolžnik, ki je v nameri, da oškoduje svojega upnika, odprodal ali drugače odtujil svrjo imovino, izgubi pravico do zaščite po tej uredbi ia
bo nosil poleg tega posledice kazenskega zakona in zakona o pravnih dejanjih izven konkurza.
Lombardiranje kmečkih terjatev.
Terjatve upnikov na osnovi kmečkih dolgov, na katere se nanaša ta uredba, imajo prednost pri reeskontu in lombardu vseh državnih in privilegiranih denarnih zavodov z običajnimi pogoji do višine 50 odstotkov celotnega iznosa. Ministrski svet bo skupno z omenjenimi ustanovami zagotovi' potrebna sredstva v ckviru njihovih skupnih kreditnih zmožnosti, zdaj obstoječih in onih,
ki bodo v teku časa še ustvarjene v skladu z obstoječimi zakoni glede poslovanja teh ustanov.
Minister pravde se pooblašča, da v sporazumu s kmetijskim, finančnim in trgovinsko-indusirij-skim ministrom predpiše pravilnik o izvršitvi te uredbe, razen tega pa je pooblaščen, da v sporazumu z zainteresiranimi ministrstvi izda tolmačenja določb te uredbe, zlasti o tem, koga je smatrati za kmeta v smislu te uredbe.
Tako je vlada rešila prav važno vprašanje in je dana tako dolžniku kakor tudi upniku možnost, da začne na trdni osnovi te uredbe gospodariti tako, da bo spet prišel red v naše denarne zavode.
Ustanovitev državnega in banovinskih skladov za javna dela
Ministrski svet je izdal uredbo o izvrševanju
javnih del, ki je že stopila v veljavo in iz katere povzemamo:
V svrho izboljšanja gospodarskih razmer v državi, pospeševanja narodnega gospodarstva, pobijanja brezposelnosti in omogočanja zaslužka prebivalstvu v pasivnih krajih se odreja izvrševanje javnih del in podvzemanje ukrepov za prehrano siromašnega prebivalstva.
Za izvrševanje del po tej uredbi se bo uporabljalo v prvi vrsti siromašno prebivalstvo iz občine, odnosno sreza, kjer se delo vrši.
Med javna dela, ki se naj izvršujejo po tej uredbi, spadajo: javne ceste s pripadajočimi zgradbami, preskrba s pitno vodo, obramba pred poplavami, izboljšanje zemljišč, regulacija rek in potokov, izboljšanje zdravstvenih razmer v vasi, ureditev hudournikov in pogozdovanje goličav. Izvršujejo pa se lahko tudi druga gradbena dela splošne koristi in take narave, da dajejo možnost zaposlitve večjega števila delavcev.
Banovinski in sreski odbori za javna dela.
Na sedežu vsakega sreza se ustanovi sreski odbor za javna dela. V odboru so sreski načelnik, ki je obenem predsednik odbora, in po en zastopnik vsake občine na področju sreza, ki ga določi občinski odbor. Pomožni organi odbora so sreski strokovni referenti. V srezih, ki imajo cestne odbore, je v odboru za javna dela tudi načelnik tega odbora ali njegov namestnik.
Na sedežu vsake banovine se ustanovi banovinski odbor za javna dela. V odboru so ban, ki je obenem predsednik odbora, in po en delegat vsakega sreskega odbora za javna dela, ki ga določi odbor. Pomožni organi odbora so strokovni referenti banske uprave in predsedniki upravnih, odnosno nadzornih odborov javne borze dela.
Sreski odbor za javna dela ugotavlja potrebo javnih del na sreskih področjih in predlaga bano-vinskemu odboru razpored njihove izvršitve s približnim iznosom stroškov.
Banovinski odbor izdela na podlagi razporeda sreskih odborov program javnih del za vso banovino ter predloži gradbenemu ministru razpored njihove izvršitve s približnim iznosom stroškov.
Ministrski svet določi na predlog ministra za gradbe v sporazumu z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje program javnih del za vso državo.
Kako se dela izvršujejo.
Za vzdrževanje napravljenih objektov, odnosno izvršenih del v pravilnem stanju so obvezne zainteresirane banovine, odnosno občine, kolikor ta obveznost po obstoječih predpisih ne spada v dolžnost države, vodnih ali zdravstvenih zadrug. To obveznost je treba določiti, preden se začnejo javna dela izvrševati.
Javna dela se izvršujejo na podstavi pravilno odobrenih načrtov ali referatov, izvršitev del ali
nabav pa se more izvesti tudi brez licitacije z neposredno pogodbo, v mešani ali čisti režiji.
Odobrena javna dela izvršuje pristojna banska uprava.
Ban odredi s svojim odlokom način izvršitve vsakega posameznega odobrenega javnega dela ter odredi po potrebi upravitelja del in kreditov. Poraba kreditov se opravičuje vsak mesec s pravilnimi plačilnimi listinami.
Računi o porabi kredita, odobrenega za izvršitev javnih del, so podrejeni pregledu pri pristojni finančni direkciji.
Državni sklad za favna dela in trošarina na bencin, cement in apno.
Za izvršitev javnih del v tem smislu se osnuje pri Državni hipotekami banki državni sklad za javna dela, v katerega se stekajo dohodki od povišane trošarinske stopnje (to je 0.50 Din od k b-grama bencinske mešanice, odnosno 2 Din od kilograma čistega bencina) kakor tudi vse terjatve bivšega ministrstvi za prehrano in obnovo in ministrstva za socialno polit ko in narodno zdravje iz posojil za prehrano gladujočega prebivalstva in za predjeme za nujna javna dela.
Poviša se dr"avna trošarina za čist bencin pri 100 kg na 500 Din, za mešanico bencina in špir ta pri 100 kg na 350 Din Na cement se bo plačevala državna trošarina 15 Din za ICO kg. M n'ster za trgovino in industrijo lahko z od brenjem ministrskega sveta določi cene cementa po krajevnih prilikah in predpiše kazen za prekorače-je t°h cen. Trošar:no bodo pobirala finančna oblastva od producentov v dr"avi pred~n gre blngo v promet, od uvoznikov pa pri uvozu na carinarnici. Ko st'ri ta uredba v veljavo, ss morajo popisati vse znlo™e cementa iznad 50 kg pri trgovcih na malo in na debelo ter plačati po tem členu določena trošarina.
Za javna dela bo finančni minister vsako leto nakazal sk'ad za javna dela do 30 milijonov dinarjev na breme proračunskih prihrankov in doseženih viškov.
Banovinski sklad in trošarina na vino in žganje.
Banovine lahko po sklepu banovinskegi sveta in z odobrenjem ministrskega sveta uvedpjo banovinsko trošarino na vino in žganje. Dokler se ne ustanove banovinski sveti, lrhko sklenejo to banski sveti. Ta trošarina se mora plačati, preden se dasta vino in žganje v promet. Producenl v kolikor ni sam točilec pijače na malo ali na ve-
Gustav Strniša:
10
Zadnji rokovnjač
«Ne vem! Vem pa, da so mlinarjev oče nedolžni prav tako, kakor sem jaz. Nikoli se še nisem lagal in se tudi ne bom. Izpustite očeta mlinarja, ki ga je tako sram, da bo umrl. Tisti cigan se je pač vrnil po umoru, ker je čul moj krik, in vrgel denarnico na polico, samo ds bi osumil našega očeta*, je modroval Jožek in sodnik ga je zamišljen odslovil.
*
Morilec barvarja Kolarja, cigan Brajdič, je bil mož Dondine hčere Polone. Po uboju je zapravljal denar po ljubljanski okolici. Popival je po vaških krčmah, a v mesto se ni upal, da bi ne vzbudil suma.
S seboj je imel ciganko Malko, ki se ga je držala kakor klop, ker je imel denar. Njen Joco je klel in se repenčil, a kaj se je brigala zanj, saj mu je že večkrat dala slovo in se ga oklenila le takrat, kadar ni imela drugega ljubimca. Zato je tudi korenjaškega Brajdiča navdušila, da je ubil Kolarja.
Zločinca bi morda težko razkrinkali, saj ga je pastir poznal samo po obrazu, če bi se ne pripetila v Medvodah nesreča. Brajdič in Malka sta šla čez mosi in ona je pijana padla v vodo. Nesreča je hotela, da je bila voda tedaj globoka. Odnesla je ciganko s seboj in ko je bila Malka že blizu kraja, je prišla pod leseno mlinsko kolo,
ki jo je neusmiljeno lopnilo po glavi, da je pala še enkrat v vodo in se udarila na neko skalo. Po naključju jo je opazil neki kmet in jo rešil iz vode. Prinesel jo je v prvo hišo na bregu in odšel po pomoč.
Pri bolnici se je oglasila mrliška.čuvajka, ki jo je poslal kmet, da bi ji postregla. Malka je govorila o bogastvu in o ciganih. Bledlo se ji je vedno bolj. Na zadnje je jela kričati in iztezati roke:
«Denar je bil uropan in jaz sem pila zanj vino! Ubil ga je, barvarja je ubil, da, da, in rekla sem mu: ,Ubij ga, pa bova imela dosti denarja!S
Prišel je duhoven, ki je izkušal ciganko pomiriti. Poklicali so tudi župana, ker je Malka toliko govorila o umoru.
Zavedla se je in se izpovedala. Potem je še enkrat vse povedala županu, ki je njeno izpoved zapisal pred dvema pričama.
Ciganka je živela samo dva dni, potem pa je izkrvavela. Njena rana na glavi je bila smrtna.
Žalostno so zapeli medvoški zvonovi. Pokopali so ciganko Malko, ki je pač zdaj našla svoj mir.
Medtem je Brajdič begal po Dolenjskem. Cul je, da je Malka umrla, in kar zabolelo ga je, kajti slutil je, da je razkrinkan. Cigan Joco je bil odslej njegov največji sovražnik. On je M lko res ljubil in zdaj je bil 'a človek kriv, da je poginila; če bi bila cstala pri njem, bi bila še vedno živa.
Joco je odslej vedno stikal za* Brajdičem. Hotel ga je.ugonobiti in izročiti rokam pravice.
Nekega dne je naletel Brajdič na Grogo in se mu skril. Groga je šel s svojim medvedom proti gorenjski strani. Kar je prišla Brajdiču rešilna 'misel:
«Medveda mu odvedem in pričnem z njim hoditi po svetu. Nihče me ne bo več našel, saj ne bo nihče mislil, da sem jaz cigan Brajdič.*
Možak ni vedel, da mu je bil tik za petami Joco, ki je skrbno pazil nanj in samo čakal, da bi se približala kakšnemu bolj obljudenemu kraju, kjer bi ga lahko dal zgrabiti.
Groga je rad prenočeval v prirodi. Največkrat je ležal v gozdu poleg svojega medveda, ki je budno prisluškoval, če mu je gospodar ukazal.
In tako je bilo tudi tisto noč.
Tiho se je približal cigan. Ker ni imel drugega orožja, je držal v roki debelo palico, da bi rokov-njača z udarcem omamil in medveda odvedel.
Medved je imel posebno tenek sluh, ki mu je nadomeščal tudi vid. Komaj se je cisan primaknil nekoliko bliže, je že medved zarenčal, a <5roga se je pognal kvišku.
Cigan je hotel pobegniti, pa je padel Joči v naročje. Mladenič ga je zgrabil. Ze je bil pri njima Groga, ki je Brajdiča zvezal kakor otroka in ga položil v travo poleg sebe:
«Ti morilec si mislil menda tudi mene spraviti na drusri svet. pa ti je spodletelo. No. J^o, danes si mi naredil uslugo. Zdaj me pa slušaj! Jutri pojrli z menoj v mesto. Spremil te bom do sodišča. Tam Da ti opravi in i/roči tegale malopridneža sodnikom, kajti res nevaren zločinec je
liko, ne plača trošarine, a točiici na drobno plačajo, če nabavijo vino, odnosno žganje neposredno od producenta, šele tedaj, ko ju dado na pipo. Veletrgovci z vinom :n žganjem plačajo trošarino ob priliki prodaje. Finančni minister bo po odobrenju ministrskega sveta izdal uredbo, ki bo določala način nadzorovanja in plačevanja trošarine kakor tudi kazni za tihotapstvo in druge nepravilnosti. S to uredbo se bodo tudi določile najviše dovoljene trošarinske stopnje.
Od prejetih zneskov novo uvedene banovinske trošarine na vino in žganje se morajo v prvi vrsti oddati za redne proračunske izdatke banovine oni zneski, ki so bni določeni od dohodkov dosedanje banovinske in državne trošarine za do-tično banovino za leto 1933., ves ostanek pa gre v banovinski sklad za javna dela, ki ga bo upravljal ban. V banovinah, kjer bo uvedena ta trošarina, se ukine dosedanja pavšalna trošarina, v onih banovinah, kjer nova trošarina ne bo uvedena, pa ostanejo V veljavi dosedanji trošarinski predpisi.
Za izvajanje javnih del potrebno kamenje, pesek, zemlja in drugo se lahko dobavljajo na državnih zemljiščih in iz javnih rek, v kolikor jih država ne potrebuje za lastne potrebe.
Uprava skladov za javna dela.
Istočasno z določitvijo programa javnih del bo ministrski svet na dotični predlog ministra za gradbe izvršil razdelitev dohodkov državnega sklada na posamezne banovine. Pri razdelitvi imovine državnega sklada lahko ministrski svet na predlog ministra za socialno politiko in na-
rodno zdravje določi največ do 10 odstotkov dohodkov državnega sklada za podporo siromašnih ljudi, nesposobnih za delo. Določeni zneski na račun te podpore bodo izročeni banskim upravam, da jih razdeli ban po sklepu banovinskega od bora.
Držani sklad za javna dela bo upravljal minister za gradbe in se stekajo v ta sklad tudi vse obresti od njegovega kapitala. Ostanki neporabljenih kreditov za posamezna odobrena javna dela se morajo prav tako vrniti državnemu skladu.
Za prevoz hrane v pasivne pokrajine bo odo bril ministrski svet na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje v sporazumu s prometnim ministrom znižano vožnjo na državnih železnicah in parnikih. Vozovnice za prevoz hrane po znižani tarifi bodo delili bani po sklepu banovinskega odbora za javna dela. Delavci, ki bodo zaposleni pri javnih delih po tej uredbi, ne bodo zavarovani za primer bolezni in se zanje ne bodo plačevali prispevki za borze dela in delavske zbornice. V svrho njihovega zavarovanja za primer nesreče bo pristojni krožni u ad za zavarovanje delavcev določil pavšalno vsoto, ki se bo plačala sorazmerno s številom zaposlen h delavcev iz kredita, odobrenega za dotično javno delo. V primeru spora o višini pavšalne vsote odloča minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Člani banovinskih odborov za javna dela nimajo pravice na dnevnice, marveč j in gre samo povračilo dejanskih potnih strošk v po od'oku bana, izplačilo pa se bo vršilo na breme sklada za javna dela. Članom sreskili odborov na giedc niti dnevnice niti povračilo potnih stroškov.
Za ozdravljenje denarnih zavodov
Poleg ureditve vprašanja kmečkih dolgov so največje važnosti za obnovo našega gospodarskega življenja tudi ukrepi, ki naj doprinesejo k poživi jen ju in ojačenju denarnih ustanov.
Sedanja zapora vlog je enako kakor dosedanji zakon o zaščiti kmetov uvedla kot začasen ukrep, da trenutno olajša položaj denarnih zavodov, ki so bili zašli v brezizhoden položaj. Z moratoriji, pri katerih ni viden končni smoter, se ne dado odpraviti posledice gospodarske stiske; potrebno pa je ustvariti možnost, da denarni zavodi čimprej izidejo iz tega zasilnega stanja in se s po-
stopnim popravljanjem gospodarskih razmer vrnejo v svoje redno delovanje.
Ukrepi za ozdravitev denarnih zavodov so različni po različnosti stanja posameznih zavodov in po pomenu teh zavodov za splošne gospodarske koristi v državi.
Kar se ne da rešiti, kar se je že bolno rodilo, kar nikdar ni bilo zdravo, mora prenehati ter se razpustiti s čim manjšo škodo za priz dete. Zato je za take zavode določena uredba s p'>«ebnm» postopkom, ki bo omogočil enostavno in najcenejše prenehanje teh zavodov ob polnem nad-

(mMmm.
■L ugodju.
Skrbi in bolečin? povzročajo gub« in Vas starajo. Aspirin tablete od« pravijo vse bolečine in Vam vrnejo občutek ugodja. Aspirin tablete so pristne It z Bayerjevim križem. Vzemite jih brez skrbi, ne škodijo Vami
aspirin
'*»«/!	"r., *.....„
—.......... [M	' '
v i. luje/a k. i. Zaj,di Gajev« 32. Ojlaj je I.j.sir, pod S br 340? »1 1. III. UMIT1
zorovanju oblastev, da koristi posameznikov z načinom razida ne bodo oškodovane.
Za one denarne zavode, ki so sicer trenutno pasivni, ki pa se lahko in se zaradi splošnih gospodarskih koristi morajo ohraniti, in za aktivne denarne zavode, ki pa so zdaj v stiskah, se določa z uredbo vrsta ukrepov, da se urede ter okrepijo.
Ali se bo dopustila ozdravitev kakega zavoda, četudi je pasiven, o tem bo odločal minister za trgovino in ■ industrijo. Takemu denarnemu zavodu se lahko odobrijo določene ugodnosti, mpd diugimi tudi pretvoritev enega dela starih 'erja-tev zavodovih upnikov vlagateljev v delnice, to
in bo postal strah vseh poštenih ljudi, če bo še dolgo hodil prosto okolib
Zjutraj so ljudje v Novem mestu začudeno gledali, ko je prišel po trgu medvedar z medvedom, a poleg njega Joco s povezanim Brajdičem. Pri sodišču se je Groga poslovil, a Joco je odšel na sodišče, kjer je izročil Brajdiča rokam pravice.
Ko je stari mlinar izvedel, da je njegova nedolžnost popolnoma dokazana, je bil tako ginjen, da se je zjokal. Spet se je vesel vrnil v svoj stari mlin in začel delati. Zdaj se mu je kar vrnilo veselje do življenja, kakršnega ni čutil ves čas, odkar so mu ubili sina edinca. Temu človeku je bil zapor nekako zdravilo, ki je bilo sicer grenko kakor pelin, a zdravo kakor zdravje samo, saj mu je povrnilo dobro voljo.
Prav tako kakor gospodar se je razveselil njegove svobode tudi dobri pomočnik Jožek, ki sam ni vedel, kaj početi v mlinu. Ko je zagledal svojega gospodarja, je veselo za vriskal:
«Zdaj bova pa spet mlela kakor včasih. Pa še boljše volje bova, kajne oče?»
«1 saj res! Preljubi pobič, zdaj šele vem, kako rad te imam. Pust sem bil in dolgočasen, a ti si se vendar navezal na mene. Le priden bodi, bo pa enkrat mlin tvoj, saj svojih ljudi itak nimam.> In potem je bil mlinar še enkrat zaslišan, a ne več kot obdolženec, temveč samo kot priča. Tsdi Jožek je moral še enkrat na sodišče.
Ko so zaslišali cigana, je dolgo časa tajil. Pa so mu prečitali, kar je izpovedala Malka na
zadnjo uro, preden je umrla. Pričel si je rvati lase in kričati, da je baba lagala.
Nazadnje je Brajdič vendar spoznal, da mu vse laži ne pomagajo, pa če se še tako zvija in taji. In zdaj je vse priznal in povedal, da je slišal krik pastirja in si takoj mislil, da ga je nekdo opazoval. Še isti trenutek mu je prišla misel, da bi deparnico skril v mlinu. Res jo je v grmovju izpraznil in tedaj, ko sta se mlinar in Jožek pečala z mrtvecem, se je splazil nazaj in vrgel denarnico na polico.
Cigan Brajdič je bil obsojen na smrt na ve-šalih.
Tiste dni, preden so ga obsodili, se je pojavila med ljudmi stara Donda. Živahno je hodila okoli sodišča in samo povpraševala, ali je Brajdič že obsojen in kdaj bo bingljal.
Nekdo je ciganko nahrulil, da ni lepo, če stara mamka tako govori o ciganu, ki je pač njene krvi, pa ga je zavrnila:
«Ze pred desetimi leti sem vedela, da bo visel. Prerokovala sem mu in zdaj se bo izpolnilo moje prerokovanje. Brajdič bo obešen.)
Ko je takoj nato nekdo sporočil, da je cigan obsojen na vešala, so hotele vse babnice, da bi jim ciganka prerokovala. Zmenila se je z njimi, da pride k njim na dom. Telaj se je ves teden niastila po Ljubljani, pa še polno srebrnih dvojač je imela, ko je odhajala. Ljudje so bili pač vedno praznoVerni, včasih še bolj, kakor so dandanes.
Cigan Brajdič pa se je lepega dne izmuznil iz ječe. V ječi, kjer je sameval, je neki jetnik pod posteljo pustil napol izkopano luknjo, ki je je-čarji niso opazili. Morda ie jetnika prehitela smrt ali so ga pa drugam zaprli, a luknja je ostala.
Ječar se je zelo prestrašil, ko je našel ječo prazno. Takoj je o begu obvestil sodnika. Oblastva so zločinca pričela pridno iskati.
Brajdič je ušel za enkrat človeški pravici in se je spet potepal po Gorenjskem, čeprav je vedel, da ga bodo iskali. Nadlegoval je kmete po vaseh in žugal ljudem s požigi, če mu ne dado jesti ali pa če zve, da so ga ovadili. Naš kmet se menda najbolj boji ognja in zato je vsak rajši molčal in potrpel.
Še naprej od Besnice je živel v hribih stari oglar Mihač. Mož je bil že zelo star in samo svoj človek. Njegova edina tolažba mu je bila lepa hčerka Anica.
Brajdiča je zaneslo tudi tja. Nekje je dobil gosli in zdaj je spet igral okoli po svetu in se spretno izmikal rokam pravice.
Ko je prišel k oglarjevim, ni bilo Mihača doma, pač pa je dobil njegovo neizkušeno lepo hčer. Cigan jo je vroče pogledal s svojimi ognjenimi črnimi očmi. Nič ni govoril. Dvignil je lok in pričel igrati o ljubezni in koprnenju.
Anica ga je poslušala. Deklica je kar zadr-htela, tako so jo presunili omamljivi glasovi.
Ko je nehal, se je pričal deklici prilizovati in ji pihati na dušo. Bila je v zadregi. Postregla mu je, kolikor mu je mogla, s kislim mlekom in aj-
pa samo toliko, kolikor je celotni deln ška glavnica vpisan^, in po soglasni odi čitvi vlrgateljev, sprejeti z večino glasov, natialje izdpjanje zadolž-nic, zavarovanih z zastavo na nepremičnine ali terjatve, zavarovane s hipotekami do največ 25 odstotkov dejanske vrednosti teh nepremičnin s petodstotnim obratovanjem, ki jih stari upniki vlagatelji, ako hočejo, lahko sprejmejo na račun svoje terjatve; podaljšanje plačilnih r kov za stare terjatve na način, ki ga bo v vsfkem primeru posebej določil min ster za trg v no, tod t naj-dalje za dobo petih let. V posameznih primerih se lahko ta rok podaljša, zlasti, ako predstavljajo znaten del celotnih aktiv kmečki dolgovi.
Zavi di. ki so pod zaščito in ki jim ne bosta odo! re"a • zdravitev in podaljšan e plačiln h ro kov, morajo prenehati. Zašč ti po člen h 5. in 6. preneha za vse zavode v roku dve i mfsecev.
Poleft tega so s 'o uredbo tudi predpisani strogi ukrepi za odgovornost članov upravnih in nadzornih odborov denarnih zavodov in njihovih upravnikov. Režijski stroški denarnih zavodov, ki se bodo ( koristili z uredbo o raščili d; nrrnih zavodov, se bodo regulirali s posebno uredbo mini-s!ra za trgovino in industrijo, ki bo ugotovil za vsak zavod, koliko osebja sme imeti in kako mora biti sestavljeno osebje zavoda kakor tudi, koliko smejo največ znašati režijski stroški. Clanj upravnih in nadzornih odborov nimajo pravice ne na tantije-i e ne na kake druge hon rarje. roko j. nine nameščencev ne smejo presegati u"Ot< vlje-neaa iznosa, a odpravnine ne smejo bit' ve^j"1 kakor šestmesečna plača Uredba omogoča pr?-kinionie posebnih in skupnih pocodb jn 715 ž n;e preiemkov rktivnih in upokojenih u l"ž^enc°v kakor tudi odpravnin, pri zavodih pa, ki ne <rredo pod zaščito, prekinjenje posebnih in skupn h pogodb po oceni posebnega razsodišča.
Polet; sredstev, k! so di.ločena 78 povečanje plačilne zmožnosti denarnih zavodov, knf< rh terjatve se z uredbo o zaščiti kmetov pretvor jo v dolgoročna, vlada m sli, da bodo ukrepi zt zaščito d°nnrnih zavodov ustvarili z-ravo osnovo za po«torni prehod k rednemu delovanju denarnih zavodov.
Tudi izgovor. Gost: <Gospod krčmar, to mleko je sama
voda »
Krčmar: ^Oprostite, kaj morem za to, da je stala krava predolgo na dežju.>
Politični pregled
V četrtek je zasedala narodna skupščina in ji je vlada predložila
celo vrsto važnih zakonov in uredb, ki so v zvezi z vladnim načrtom za ozdravljenje gospodarskih razmer.
Najprej je finančni minister predložil v odobritev predlog državnega proračuna za leto 1934./1935. obenem s finančnim zakonom, nato pa med drugim zakone, po katerih naj bi se izpremenili zakoni o trošarini, o neposrednjih davkih, o taksah in o izplačilu Vojne škode. Predložil je v odobritev nadalje tudi uredbo o javnih delih in uredbo o zaščiti kmetov, o čemer natančneje poročamo na drugem mestu. Obe uredbi sta že uveljavljeni.
Navajamo še. da predlagani načrt zakona o iz-premembah in dopolnitvah zakona o neposrednjih davkih določa izpremembe nekaterih vrst neposrednjih davkov.
Zemljarina ostane neizpremenjrna.
Zlasti se bo preuredila pridobnina, ki se bo med drugim za male na deželi pobirala v pavšalnem letnem znesku 120 Din in za vsakega pomočnika še po 60 Din. Močneje bodo obdavčene industrije in veletrgovine, predvsem pa tuje delniške družbe, ki se pogosto izmikajo davči.im dolžnostim.
Načrt za izpremembo trošarinskega zakona predlaga
povišanje trošarine na kavo
od 4 na 8 Din pri kilogramu in med drugim tudi uvedbo nove trošarine na gradbeni les, opeko in strešnike,
o čemer je pričakovati, da ne bo sprejeto v predlagani obliki.
Osnutek zakona o taksah predlaga med drugim, da se plačevanje takse na potniške vozovnice na železnicah, parnikih in tramvajih razširi tudi na avtobuse in tovorne avtomobile
ter se poviša za železniške in parniške vozovnice taksa od 15 na 20%, za tramvajske in avtobusne vozovnice od 10 na 15 % in za potniško prtljago in prevoze blaga od 10 na 15 %.
Izpremeni se tudi šolnina. Po tem predlogu se bi plačala šolnina na visokih in podobnih šolah po 200 Din za tečaj, na srednjih šolah za I. in II. razred letno 100 Din, za
III. in IV. razred letno 150 Din, za V. in VI. razred letno 200 Din, za VII. in VIII. razred letno 250 Din. Na učiteljiščih, srednjih tehničnih šolah, višjih obrtnih šolah, trgovskih akademijah, bogoslovjih in podobnih šolah se plačuje šolnina v enaki višini kakor za srednje šole. Samo če traja pouk štiri leta, se plača za I. in II. leto po 200 Din, za III. in IV. pa po 250 Din. Aka traja pouk dve leti, se plača I. leto 200 Din, II. pa 250 Din.
Šolnine ne plačajo učenci osnovnih šol, rudarskih šol, splošnih obrtnih in trgovskih šol, državni gojenci, učenci srednjih in nižjih kmetijskih šol in učenci, katerih starši so siromašni v smislu, kakor je podrobno navedeno v osnutku.
Francoska vladna kriza je bila v soboto rešena in je
Camille Chautemps sestavil novo vlado.
V bistvu je nova vlada samo obnovljena radikalna vlada z majhnimi osebnimi izpremembami. Novi ministrski predsednik namerava pospešno izvesti ozdravljenje državnih financ. Predložil bo le en zadevni načrt.
V ponedeljek je bila v Beogradu podpisana prijateljska pogodba s Turčijo,
ki določa postopek za mirno reševanje vseh morebitnih spornih vprašanj med Jugoslavijo in Turčijo. Razen tega je bila s Turčijo v torek podpisana še pogodba o medsebojnih terjatvah. Kakor poročajo iz Pariza, se vrše
državniški razgovori med nemškim državnim kancelarjem Hitlerjem in francoskim poslanikom v Berlinu Poncetom.
Glede na te razgovore pišejo listi, da je Nemčija postala nekoliko popustljivejša in da se bo morda vrnila v Društvo narodov in na razorožitveno konferenco.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. Sokol priredi v proslavo 1. decembra svečano akademijo 3. decembra ob 15. v dvorani br. Josipa Kosija. Na sporedu bodo: govor in telovadne, pevske, de-klamacijske in tamburaške točke. Spored bo obsegal 17 točk. Nastopili bodo vsi oddelki telovadnih vrst. Veselo dejstvo je, da so se pomno-
dovim kruhom. On se ji je smehljal in trdil, da mu ni ne za jed ne za pijačo, temveč le za čar njenih oči, ki so ga omamile, da jih ne bo nikoli pozabil, pa če bo hodil po svetu še sto let.
Ko je odhajal, jo je vprašal, ali se sme še oglasiti.
Anica mu je vsa zardela potrdila.
Uboga deklica je odslej vedno sanjala o ciganu in njegovih goslih, iz katerih so strujili tako čudoviti glasovi, da ie vsa drhtela in čutila, da se je nekaj v nji dvigalo in ji zanašalo dušo v višave.
Odslej je cigan večkrat oprezal okoli hiše. Vedno je pazil, kdaj starega oglarja ni bilo doma.
Anica se je vsa zagledala v črnega cigana. Večkrat ji je zaigral ponoči pod oknom, da je oče rohnel in se jezil in vpil v noč, da bo vsakogar ubil, kdor se približa.
Oče ni vedel, da je to cigan Brajdič, ki je ukradel dekletu srce in ki je bil nevaren zločinec. Če bi starec to vedel, bi hčerke nikoli ne pustil same.
Čas je potekal. Patrulje so pridno stikale za ciganom, vendar ga niso našle. Biriči so prišli tudi v besniško stran. Ljudje so si pripovedovali, da so izvedeli od biričev, da je ušel Brajdič, ki se potepa tod okoli.
Ko je zvedel stari oglar, da je pobegnil iz ljubljanske ječe cigan Brajdič, ki lepo igra gosli, se mu je takoj zazdelo, da mora biti tisti, ki igra njegovi hčerki pod oknom.
Povedal je biričem in jim svetoval, naj se skrijejo pred njegovo hišico.
Starec je prišel pod večer slabe volje domov. Takoj je povedal Anici:
«Tisti cigan, ki se potika ponoči okoli naše hiše, je navaden morilec, da veš. Oblastva ga iščejo. Oženjen je. Prav on je umoril kranjskega barvarja. Povsod pripovedujejo biriči, kako lepo zna igrati na gosli in da je s tem premotil že marsikatero žensko srce.»
Anica se je prestrašila. Da je tega človeka sploh kdaj pogledala. Že tako se je preveč ponižala, ker je govorila s ciganom. A zdaj se je zagledala v njegove oči. Premotil jo je pač vabljivi glas njegovih gosli. Srečna se je čutila, da mu ni pustila, da bi se ji preveč približal, kajti vedno bi si očitala, da je padla pregloboko.
«Zvečer pride pač spet pod okno. No, prišel bo zadnjikrat! Biriči bodo stali skriti okoli hiše in ujeli ga bodo. Potem bo mir pred tem nevar-nežem.>
Anici je postalo tesno okoli srca. Res je cigan ničvrednež, a ujeli ga bodo le, ker bo igral pod njenim oknom. Če bi ne igral in ne prišel, bi ga pač ne dobili.
Premišljala je, kaj naj stori. Naposled si je rekla, da ga mora opozoriti, kajti zavoljo nje ne sme biti obešen.
Sama je slonela na oknu. Upala je, da pride cigan kmalu mimo, da se prepriča, ali je oče
doma, in jo obišče. Tedaj ga bo opozorila in takoj mora zbežati.
Oče je šel v mraku kuhat oglje. Zabičal je hčerki, naj ostane lepo doma in se zaklene v hišo, ker bo ciganski lov. Nji se je pa zdelo, da ne gre v gozd, temveč gre pomagat lovcem.
In res je bilo tako. Stari oglar sam je hotel pomagati ujeti nesramneža, ki se je drznil motiti mir v njegovi hiši.
Anica je tiho slonela na oknu. Nikogar ni bilo v bližini. Vse je molčalo zamaknjeno v sanje.
«Zdaj prihajajo!> si je preplašena rekla in se hotela umakniti. Tisti trenutek se je pojavila pri oknu senca.
Deklica je spoznala cigana, ki je hitel proti nji. Ze je bil blizu okna.
Nagnila se je v noč in šepnila:
«Beži, biriči1»
Naslednji trenutek je že zaprla okno.
Brajdič je skočil kakor jelen, prepričan, da biriči šele pridejo. Motil se je kakor tudi Anica. Neopaženo so prišli in že je nekdo zakričal nad ciganom:
cStoj v imenu postave, sicer streljam !>
Cigan ni slušal. Pognal se je v goščavo. Tedaj mu je pribrenčala mimo ušes krogla, ki ga ni zadela. Zdajci je priletela druga krogla. Zavpil je in tekel dalje. Bil je ranjen, a menda ne preveč, saj je bežal urno naprej. Hitel je vedno globlje
in glob!ie'	(Dalje prihodnjič.) j

žile telovadne vrste, tako da je nastalo pravo sokolsko življenje. Vabimo prijatelje sokolstva na prireditev!
MOZIRJE. Ker so dani pogoji, se ustanovi po odloku banske uprave v Mozirju javna lekarna. Njen okoliš bo obsegal občino Mozirje. Ugovori proti ustanovitvi te lekarne so bili neumestni in kot neosnovani zavrnjeni.
SV. LENART V SLOVENSKIH GORICAH. V nedeljo 3. decembra bo ob 20. v našem Sokol-skem domu svečana telovadna akademija v proslavo državnega praznika. Opozarjamo zlasti naše prijatelje iz okolice, da se v obilnem številu udeleže te prireditve. Privedite s seboj tudi znance in sorodnike!
SV. TROJICA V SLOVENSKIH GOTICAH. Trg Sv. Trojica je zdaj skupaj s Spodnjim Porčičem in Sv. Lenartom združen v občino Sv. Lenart. Novi župan je znani naš prijatelj, starosta mariborske sokolske župe, br. dr. Gorišek Najvidnejša dobra posledica združitve je štirikratna avtobusna zveza dnevno z Mariborom. Hudo pa še vedno pogrešamo pri našem delu delavnega šolskega upravitelja Frana Goleža, ki je bil premeščen v Maribor. — Število sokolskih pripadnikov, malih in velikih, stalno narašča. Sokol priredi 5. decembra zvečer Miklavžev večer, 17. decembra pa slavnostno akademijo v proslavo uedinje-nja. Pridite!
VOJNIK. Ljuba «Domovina», prinesi tudi iz našega lepega Vojnika kako vest, saj se še gibljemo. Tako je 19. novembra spravil naš Sokol na oder Schonherrjevo veseloigro «Zemljo» s prav dobrim uspehom. Vsi igralci so se vživeli v svoje vloge in lepo prikazali igro. Posebno moramo omeniti novo pridobljeno moč, zdravnikovo gospo, ki nas je zadivila z živahno igro. Ledeni gruntar je bil izvrsten, a tudi od drugih ni nobeden zaostajal. Vsem iskrena hvala in na zo-petno svidenje!
ZAKOT PRI BREŽICAH. Dne 26. t. m. dopoldne se je vršil v tukajšnji občinski dvorani prav dobro obiskan občni zbor občinske organizacije JNS. Zbor je otvoril bivši krajevni podpredsednik g. Volčanšek. Za njim je povzel besedo vneti organizator, predsednik sreske organizacije JNS, g. dr. Janko Drnovšek, brežiški župan, ki je obrazložil pomen stranke z narodnih, gospodarskih in prosvetnih vidikov. Zborovalci so govorniku sledili z odobravanjem in z zavestjo, da je le v tej stranki mogoč napredek za blaginjo naroda. Po končanem govoru so se iz-
vršile volitve novega odbora, v katerega so bili z večino izvoljeni: za predsednika g. Josip Her-vol, posestnik od Sv. Lenarta; za podpredsednika g. Josip Lepšina, posestnik iz Cundrovca; za blagajnika g. Tone Zabkar, posestnik iz Črnca; za tajnika g. Tone Žerjav, posestnik iz Bre-zine. Za vsako vas so bili izvoljeni po trije odborniki. Odbor nam je porok, da bo občinska organizacija JNS dobro uspevala in odločno sledila smernicam šestojanuarskega manifesta Njegovega Veličanstva kralja.
GOSPODARSTVO
Zelenjadarski tečaji v kranjskem srezu
Sreski kmetijski odbor kranjski priredi v teku meseca decembra tri specialne poučne tečaje o zelenjadarstvu in povrtninstvu, in sicer v Kranju, : Tržiču in Škofji Loki. V Kranju bo tečaj v ponedeljek 11. decembra v 5. razredu deške osnovne ; šole (pritličje), v Tržiču v ponedeljek 4. decembra v telovadnici meščanske šole, tretji tečaj pa bo v učilnici mlekarske šole v gradu Puštalu pri Škofji i Loki v nedeljo 17. decembra. I V vseh treh primerih se bodo pričela predajanja točno ob 9. dopoldne in bodo trajala do 12. ure. Ti tečaji so za okolico omenjenih mest nujno potrebni in bodo nedvomno Koristili posestnikom, ki prodajajo zelenjavo in povrtnino v teh središčih. Vsa tri mesta, posebno pa Kranj, imajo vsak ponedeljek in petek veliko število kupcev za povrtnine. Ti čimdalje bolj želijo in zahtevajo boljše blago. Tega pa okoliški kmetje ne donašajo na trg, ker ga nimajo, odnosno ker ne znajo pridelovati kvalitetne povrtnine. Zaradi i tega prihaja precej povrtnine oddrugod za neraz-! merno visoke cene. Od bi Jjsega vrtnarstva bi imeli korist kmetje in meščanski porabniki. Zato je želeti, da bi obiskalo tečaj čim večje število okoliških posestnikov in gospodinj. Predaval bo znani strokovnjak g. Josip Štrekelj iz Ljubljane.
memba prave oblike gomoljev. Ker je krompir zelo važen tržni sad in ima na kmetiji tudi sicei važen pomen, je treba izrojevanje čimprej zajeziti, ker bi se drugače škoda kopičila od leta do. leta bolj.
Eden glavnih pripomočkov proti izrojevanju krompirja je pogosto zamenjavanje semena. Semenski krompir je treba menjati vsaj vsaka tri leta ali še bolje vsaki dve leti. V ta namen pa ni lahko dobiti res dobrega semena glede na poglavitne lastnosti, ki jih zahtevamo pri krompirju. Zato je sreski kmetijski odbor v Kranju po strokovnjakih pregledal letos meseca avgusta krompirjeva polja v najbolj cenjenih krompirjevih okoliših, tako na primer v Podbrezjah, v Naklem, v Brnikih, v Besnici, v Oselici in drugod. Vse nasade so na licu mesta pregledali in zabeležili tiste parcele, na katerih sta bila oneidovec m rožnik popolnoma zdrava in sta po rasti najbolje | kazala. Sreski kmetijski odbor je obvestil o tem I pristojna županstva, da z razglasi obvestijo kmetovalce, da bodo vedeli, kje je dobiti res dober i domač krompir za saditev leta 1934. Tozadevni izkazi se nahajajo pri sreskem kmetijskem referentu v Kranju kakor tudi pri sresKem kmetijskem odboru v Stražišču pri Kranju št 53 (župan j g. Anton Križnar). Zanimanci, ki želijo izvedeti i naslove posestnikov, pri katerih je bil krompir za seme odobren, se lahko obrnejo pismeno ali ustno na omenjena naslova. — Josip Sustič.
Sejmi
4.	decembra: Planina pri Brežicah, Konjice, Kranj, Mežica, Ormož, Sv. Tomaž, Kamna gorica, Šmar-je pri Jelšah, Strigova;
5.	decembra: Videm (Dobro polje), Trbovlje, Lož, Novo mesto;
6.	decembra: Sevnica, Dobrna, Murska Sobota, Žužemberk, Vuzenica, Bohinjska Bistrica (samo za blago), Sv. Miklavž v Polju;
9. decembra: Dobova.
Dober semenski krompir
j Marsikje se opaža, da se krompir šzrojeva (de-jgenerira). Izrojevanje se pt javlja z različnimi znaki, kakor so na primer manjša odpornost proti boleznim in gnitju, mnogo manjši pridelki, izpre-
Vrednost denar*a
Na borzah smo dobili v devizah (prištejt naj se premija 28-5%): 1 nizozemski goldinar za 23-06 do 23-17 Din; 1 nemško marko za 13-63 do 13-74 Din; 1 dolar za 36-64 do 36-92 Din (s premijo vred povprečno za 47-26 Din);
RICHARO VOSS
DVA ČLOVEKA
Takoj, ko je pater Pavel zapustil deželo kraljevske žene, sta se pot in gozd izpremenila. Toda tudi to, kar je bilo še v bližini njenega posestva, je kazalo plodove njenega delavnega življenja. Pot je bila še za silo in v gozdovih so se še videli sledovi pametnega gospodarstva, čim bolj pa se je duhovni gospod odmikal od ozemlja dolomitske kmetije, tem bolj zapuščena Je bila cesta, tem bolj podivjani gozdovi.
Kjer so posekali mlado, zdravo drevo ali pa kjer je gnilo mogočno drevo, ki ga je vihar zlomil, je superior obstal in si mislil:
cTega ona na svojem posestvu ne bi bila trpela. In kako strašna je ta pot! Če bi bila še živa in bi to videla, bi poslala svoje hlapce, da bi popravili slaba mesta. Kmalu pa se bo na vsem poznalo, da je mrtva.*
Časih je srečal med poijo drvarja ali pa hribovskega kmeta. Možje so obstajali, pozdravljali prečastitega in vsakdo je dejal:
«Gotovo ste bili gori v kraljevski hiši pri mrtvi ženi, duhovni gospod. Nje je škoda. Take ne bo več. Bog ji daj večni mir!»
In vsakomur je pater Pavel odgovoril: «Seveda sem bil gori pri mrtvi ženi. Te je res škoda. Hvala vam.. .>
Trdemu možu je bilo pri srcu, da bi se moral vsakomur, kdor je želel rajnici dobro, posebej zahvaliti. Ponosni duhovnik bi bil najrajši stisnil roko vsakomur, kdor je ves žalosten izrekel njeno ime.
Kaj je iz njega napravila, kar je bila mrtva? In to v kratki pomladanski noči!...
Zdaj je prišel pater Pavel do dna doline in je bil že skoraj tik pri vasi. Otroci so se ga bali. Če pri pogledu na visoko, ukazovalno postavo v temni meniški kuti niso mogli več ob pravem času pobegniti ali pa se skriti, so se približali prečastitemu s skritim uporom, da bi plašno segli za njegovo roko. Toda navadno je možak, ki je hitro hodil, otroke neprijazno zapodil. Ni poznal občutja, ki priklepa otroke; tn samo če se je na svojih mnogih samotnih potovanjih po dolini in gorah kdaj izgubil v globokem premišlja-nju, je pustil brez misli, di mu je gorska mladina dajala svoj davek.
Ko pa se je to jutro iztegnila plašna, majhna roka za njegovo, se je skoraj prestrašil ponižnega pozdrava, ki je bil namenjen njegovi posvečeni osebi, in ni pustil, da bi se ga bil kdo izmed otrok dotaknil.
Kakor čreda, ki leži pri nogah zvestega pastirja, so se stiskale maloštevilne koče okoli visokega, nad vse čednega samostana. Superior je zavil na stezo, po kateri je lahko prišel do samostana, ne da bi mu bilo treba vstopiti v vas. Na tej poti je skala padala tako strmo v globino, da je bila za oporo pritrjena vrv ob stenah. Če se ni
kdo zanjo držal ali pa če je prijel mimo nje, je bil v smrtni nevarnosti. Toda tudi ob nevihtah in v temnih nočeh je stopal superior po tej poti do samostana in spet od samostana navzdol; m | pozimi so morali zanj vsekati stopnice v lesketajoči se led. Kraljevska žena bi bila marala iti samo po tej poti; ne bi se ji bilo treba oprijeti varovalne vrvi, spodaj bi bila dobila to, kar je zgoraj iskala: smrt. Seveda — ta pot jo je vodila do samostana in k njemu Zato ne bi bila po tej smrtni poti nikoli šla.
Ko je prišel navzgor, so superiorja povedla vselej odprla vrata v razkopanem zidu na pokopališče, ki je bilo le vsako leto enkrat, na praznik vernih duš, za silo okrašeno. Vso dolgo zimo se je tu razprostiralo puščobno snežišče. Toda poleti je zraslo cvetje s travo v pisano zmešnjavo in v divjem rožnem grmovju je iskala vaška mladina ptičja gnezda.
Pater Pavel se ni menil za zapuščenost tega i kraja; komaj opazil jo je, da hodi po božji njivi, kadar se je vračal v svoj samostan. Danes pa je bil njegov korak — drugače tako krepak in nagel — počasen, neroden in utrujen. Kakor bi se bila njegovih nog prijela gruda pokopališke prsti, se
danes plazil skozi vrste grobov, ki so se malo dvigal od tal. Na njih je še ležala lahka snežna odeja, ki pa bo morala vseeno "e danes pri tem solncu izginiti.
Iznenada je prečastiti obstal, kakor ne bi mogel iti več iaije... Tu bo jutri zgodaj poko«
ioo francoskih frankov za 223-96 do 223-08 Din; 100 češkoslovaških kron za 169-84 do 170-70 Din; 100 italijanskih lir za 300-57 do 302-97 Din.
Avstrijski šiling se je dobival po 9-15 Din. Vojna škoda se je trgovala po 273 do 277 Din, a investicijsko posojilo po 52 do 54-50 Din.
Tedenski tržni pregled
HMELJ. Cene hmelju so bile v preteklem tednu v Savinjski dolini po 75 Din za kilogram. Kupčija je zdaj spet mirnejša.
Kratke vesti
— Prijave slajenja mošta. Banska uprava dravske banovine opozarja vinske pridelovalce in obrtnike, ki so letos sladili svoje, odnesno kupljene vinske mošte na osnovi občega dovoljenja slajenja po zakonu o vinu in po razpisu banske uprave z dne 5. oktobra, da to nemudno prijavijo pristojnemu kontrolnemu organu, in sicer s področja bivše ljubljanske oblasti kletarskemu nadzorniku v Ljubljani, s področja bivše mariborsko oblasti pa pomočniku kletarsk?ga nadzornika v Mariboru, lahko neposredno ali pa po upravnem oblastvu dotičnega kraja. Prijave je treba točno izpolniti in predložiti v dveh enakih izvodih po obrazcu A, ki je dodan pravilniku za izvrševanje zakona o vinu. To tiskovino je za enkrat založila Mariborska tiskarna v Mariboru. Da se prihrani mnogo zamudnega prepisovanja, se priporoča, da tiskovino «Prijavo slajenja mošta* po obrazcu A občine skupno naroče za sladilce na svojih področjih proti poznejšemu plačilu neznatnih stroškov. Proti tistim, ki so mošt sladili, a tega ne bi prijavili po zakonitih predpisih, se bo postopalo po zakonu.
= Delo za pospeševanje kmetijstva v celjskem srezu. V četrtek 23. t. m. se je vršila pod predsedstvom sreskega načelnika g. dr. Vidmarja seja za konstituiranje in za sestavo proračuna novega sreskega kmetijskega odbora. Ob navzočnosti vseh 20 delegatov občin, delegata Kmetijske družbe g. Omladiča iz Braslovč, delegata Sadjarskega in vrtnarskega društva nadzornika g. Gori-čana, delegata Zveze slovenskih zadrug g. Senice Vilka iz Žalca, sreskega veterinarskega referenta g. Maksima Šribarja in kmetijskega referenta g. Werniga je otvoril sreski načelnik sejo ter orisal potrebo vsestranskega dela in udejstvovanja
sreskega kmetijskega odbora za izboljšanje našega kmetijskega gospodarstva. Pri konstituiranju odbora je bil soglasno izvoljen za načelnika agilni veterinarski referent g. Šribar. Le-ta je podal obširno poročilo o nalogah kmetijskega odbora glede na nazadovanje nekaterih temeljnih kmetijskih panog v celjskem srezu. Kmetijski referent gospod Wernig je poročal o okvirnem programu delovanja kmetijskega odbora ter poudarjal, da je enostranska specializacija v kmetijskem gospodarstvu v zadnjem času povsem odrekla, da se je povsod pokazala potreba, postaviti kmetijo glede vseh osnovnih kmetijskih panog na trdno podlago. Na tej podlagi je šele misliti tudi na posebno zanimanje za kako specialno kmetijsko panogo trgovinskega značaja Pri poročilu o proračunu sreskega kmetijskega odbora za leto 1933./34. se je pokazalo, da je na razpolago znatno manj sredstev kakor lansko leto. Z že izplačanimi zneski iz letošnjega proračunskega leta znašajo sredstva odbora z upoštevanjem ostanka iz 1932. leta 104.819-75 Din, medtem ko je sreski kmetijski odbor v minilem proračunskem letu razpolagal z zneskom 187.932-35 Din. Pri poročilu glede posameznih postavk je predlagal delegat g. Jan-kovič iz Dobrne, da se točna poveritev že sestavljenega preračuna prepusti izvoljenemu izvršilnemu odseku odbora. Predlog se Je sprejel soglasno. Glede proračuna se je razvila nato pri posameznih postavkah zelo živahna razprava. Po diskusiji se je sklenilo, da se izvršilni, odnosno .delovri odsek sreskega kmetijskega odbora sestane 9. decembra zfiradi nadaljnjega dela. Ob zdravem optimizmu, ki ga je bilo ugotoviti pri vseh delegatih, je načelnik odbora g. šribar zaključil sejo s poudarkom, da je na razpolaso sicer malo sredstev, vendar pa se bodo ta sredstva izkušala uporabiti čim bo'j ekonomično.
= Spored kmetijskih radijskih predavanj v letošnji zimi. D e c e m b r a : 3. ob %8. Namen letošnjih kmetijskih predavanj v radiu (inž. Josip Zidanšek); 3. ob 16. Važna vprašanja iz pridelovanja krompirja (inž. Vinko Sadar); 8. ob %8. Zadružna nabava in vnovčevanje kmetijskih pridelkov (inž. Bogdan Ferlinc); 8. ob 16. Mlekarstvo in gospodinje (Frsnja Pavlica); 10. ob %8. Boj za gozd in pašo (inž. Alfonz Pire); 10. ob 16. Selekcija govedi v dravski banovini (inž. Beno Wenko); 17. ob %8. Naše sranje (inž. Alfonz Pire); 17. ob 16. Ravnanje z letošnjimi vini s po-sebnim ozirom na zmanjšanje kisline (inž. Ivo
Zupanič); 26. ob %8. O negovanju gozdov (inž. Karel Tavčar); 31. ob %8 O organizaciji in delu zadružnih ustanov za mlekarstvo (inž. Srečko Ša-bec).
= Izpremembe glede obrestovanja in amortizacije vojne škode. Načrt dopolnila k zakonu o izplačilu Vojne škode, ki je bil z ostalimi zakonskimi načrti predložen narodni skupščini, določa med drugim, naj se izpremeni način obrestne službe. V bodoče naj se obresti izplačujejo dvakrat na leto (za pol leta nazaj) in naj se nove kuponske pole opremijo za vsako leto z dvema kuponoma z zapadlostjo i. februarja in 1. avgusta (po IV4 %), pri čemer nevnovčeni kupon zastara v enem letu. Izpremeni naj se tudi žrebanje za dobitke. Namesto enega žrebanja vsako leto naj se v bodoče dobitki žrebajo štirikrat letno, in sicer 1. marca, 1. junija, 1. septembra in 1. decembra. Število dobitkov, ki znaša sedaj 18S na leto, naj se pomnoži na 692 na leto (štirikrat po 173). Pri vsakem žrebanju naj se izžreba 1 dobitek od 200.000 Din, 2 po 100.000, 5 po 50.000, 15 po 20.000, 50 po 5000 in 100 po 3000 Din. Torej pri vsakem žrebanju 1,500.000 Din, pri vseli štirih žrebanjih skupaj 6,000.000 Din na leto. Doslej je bilo vsako leto izžrebanih za 3,500.000 Din dobitkov, če je bilo leto z lihim številom, odnosno za 7,000.000 Din dobitkov, če je bilo leto s sodnim številom (največji dobitek je doslej znašal eno leto 1,000.000 Din, drugo leto 5CO.OOO Din). Dobitki se torej pomnožijo, poleg tega pa se po dobitkih izplačana vsota poveča od povprečnih 4,250.000 Din na 6,OCO.COO Din letno; zato pa se ukine amortizacija po nominalni vrednosti z žre-' banjem.
* Združene bojne organizacije v Ljubljani. Bojne organizacije: vojni dobrovoljci, reservni oficirji, četniki,-bojevniki in vojni invalidi pripravljajo za 1. decembra proslavo 151etnice osvo-;bojenja in uedinjenja. Na tej proslavi naj bi sodelovala vsa javnost Ljubljane in bližnje okolice kakor tudi vsa narodna in kulturna društva, gospodarske in socialne organizacije in ustanove. Proslava 1. decembra mora pokazati vsem in vsakomur, da se ob 151etiiici osvobojenja in uedinjenja Slovenci do dna duše zavedamo vrednosti tega zgodovinskega dejstva, saj smo takrat stopili v
pana: ona, Judita Platterjeva! Prvič bo prišla po poti, ki vodi k njemu.
Duhovnik_ je ta prostor tako natanko gledal, kakor bi bil odločen za njegovo poslednje počivališče. Prostor je ob kosu .-.aniostanske cerkve. Kdor počiva tam, mora slišati petje in molitev faranov, mora slišati ministrantov zvonček in duhovnikov glas tako razločno, kakor bi bil v cerkvi: na grob Judite Platterjeve bi pribučala mogočna skrivnost vere kakor gorski vihar; in ko bi med polnočnico žarela luč daleč iz božje hiše v svetlo noč, bi njen soj oblil Juditino poslednje počivališče.
In dosti mesecev v letu bi zadeli prvi žarki vzhajajočega solnca prav ta grob in pogreli njo, ki bo trdno spala na srcu matere zemlje; pomladni vetriči bi prav na tem grobu privabili prvo cvetje iz tal. Ze zdaj sta tu poganjala rumeni in višnjevi jetrnik, ki ju bo že čez nekaj ur uničila grobarjeva lopata: že čez nekaj ur se bo tu, na tem prijetnem kraju odprla dolga, ozka in globoka črna jama ... Duhovni gospod je hotel grobarju ukazati, naj vrže iz zemlje vsak kamen.
Moral si je storiti silo, da ni na tem kraju legel: da bi iztegnil, prekrižal roke čez prsi in oči zaprl — ne! Oči bi široko odprl. Tako rad bi vsaj enkrat poskusil, kako se tam leži. Samo malo bi moral dvigniti glavo, da bi s tega kraja videl pisane dolomitske stene in pod njiiui kraljevsko hišo s travniki, gozdovi in polji.
I11 pater Pavel se je veselil, da bo mrtva kraljevska žena iz svojega poslednjega počivališča lahko pregleda vse svoje ozemlje.
Prvič se je zgodilo, da superior ta dan ni bral prve maše. V svoji celici je sedel /.a veliko, s knjigami in pisanji pokrito mizo. Zraven njega je bil klečalnik in nad njim je visela v dragocenem, starinskem okviru v prirodni velikosti slika svete Barbare. Bila je nenavadno dober posnetek slavne slike Palme Vecchia. Slika je bila v velikosti izvirnika in je zavzemala vso višino stene. Drvar, ki go ga nekoč zaradi nujnega opravila spustili k superiorju, je sliko videl in menil:
«Duhovni gospod, pri tebi visi kraljevska žena kar živa na steni. To si pametno storil; ta je prava! Vsa je in prava je!>
In strogi duhovnik mladega, neokleščenega možaka iz gozda še resno zavrnil ni; prijazno ga je le poučil: menihi nimajo v celicah slik zemeljskih žena! Ta visoka in mogočna žena je slika mučenice in svetnice, ki jo superior vsako jutro in vsak večer prosi za pomoč.
I11 ob tej veliki nebeščanki je sedel zdaj pater Pavel in pred seboj je imel odprto knjigo. Vendar pa ni bil brevir. Tudi nobena druga molitvena knjiga. Precej obsežen zvezek papirja je bil, v rjavih, robatih usnjenih platnicah. Ves debeli zvezek je bil videti popisan; toda črnilo pa tudi papir sta bila porumenela. Drzne in uporne so bile že v začetku velike, pokončne črke na trd-
nem papirju. Videlo se je, kakor bi bile besede nametane tja v prekipevajoči mladeniški moči 111 strastnem hotenju po uživanju življenja. Počasi pa se je značaj pisave izpreminjal. Postala pa je še celo trdnejša, ponosnejša, še bolj neuklonljiva.
Z zvezkom, ki ga je na prvi strani odprl, pred sabo, je sedel pater Pavel in strmel negibno v odprto knjigo, kjer je bil popisan kos človeškega življenja. Če je dvignil pogled, so ga nepremično gledale mogočne oči svetnice — oči Judite Platterjeve! I11 če je obrnil glavo malce v stran, proti oknu, je videl spet to ženo, ki ga je spominjala nase. Zakaj v lijegjvo celico 'o se svetlikali k njemu Dolomiti in na robu še zimskih macesno-vih gozdov je videl na bledem visokem travniku kraljevsko hišo. Dostikrat, res dostikrat je božji mož dvignil v svojih najsvetejših in najsamot-nejših urah pogled k resnim očem božanske svetnice velikega Benečana; dostikrat, res dostikrat je gledal skozi svoja zamrežena, ozka okna na skalnate samote Dolomitov; na svetlo točko ob robu najvišjega travnika.
Takrat je še živela... Včeraj je še živela!
Včeraj še je sedel pater Pavel na istem mestu; plašno se je ogibal svetničinim očem in hrepeneče gledal k dolomitski hiši, ki bo njeno gospodarico vendar in vendar premagal.
Danes pa je sedel kot premaganec v samostanu, zraven podivjanega pokopališča, ki bo kmalu sprejelo novo človeško telo. Pred odprto knjigo je sedel ter bral zgodbo svoje mladosti in svoje sreče, svoje ljubezni in svoje krivde.
vrste svobodnih evropskih narodov. Zato bodi 151etnica tega znamenitega dogodka prisrčna manifestacija našega ljudstva brez izjeme in razlike za našo, s tolikimi žrtvami ustvarjeno državo. Ma-nifestacijski obhod se bo vršil v petek 1. decem* bra točno ob 17. uri. Zbirališče na Kongresnem trgu od pol 17. do 17. ure. Da dobi ta proslava svoj pravi izraz, pozivamo javnost, da prisostvuje obhodu in tako manifestira za kralja, domovino in državo. Sprevod se bo pomikal s Kongresnega trga po Vegovi, Rimski, Bleiweisovi, Aleksandrovi, Tyrševi cesti, Tavčarjevi ulici, Miklošičevi cesti na Marijin trg pred magistrat, kjer bo kratek nagovor in razhod. — Akcijski odbor bojnih organizacij v Ljubljani.
*	Razdelitev novih podpor poplavljcncem. V petek dopoldne se je pod predsedstvom g. bana vršila seja osrednjega pomožnega odbora za po-plavljence dravske banovine. Poročali so strokovni referenti banske uprave o dosedanji pomoči. ki je bila nakazana posameznim sreskim načelništvom. nadalje o pomoči v naravi in tehničnih delih, katerih so bili doslej deležni poplav-ljenci. Nadalje je poročal predsednik ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa o smotrno organizirani nabiralni akciji krajevnih odborov, ostali člani osrednjega pomožnega odbora pa o položaju v svojih področjih. Na podlagi teh poročil so se razdelila sredstva sklada osrednjega pomožnega odbora, in sicer prejmejo sreska na-čelništva: Brežice 12.000.Din, Celje 30.000. Kamnik 4000, Kočevje 30.000, Krško 20.000, Laško 5000, Litija 2000, L j u b 1 j a -n a 10.000, Logatec 10.000, mesto Ljubljana 15.000 in mesto Celje 20.000 Din.
*	JNS v gornjegrajskem srezu. Sreska organizacija JNS za gornjegrajski srez je imela v nedeljo 19. t. m. v prostorih Pcdpečanove restavracije glavni občni zbor. Zastopane so bile po svojih predsednikih, tajnikih in delegatih vse krajevne organizacije v srezu. Prisotni pa so bili tudi narodni poslanec g. Rasto Pustoslemšek, banovinski svetnik g. Matija Goričar jn banovinski tajnik JNS g. dr. Marijan Zajec. Po predsednikovem poročilu je občni zbor obširno razpravljal o nesoglasjih, ki so se pojavila v organizaciji, zaradi česar je bil sklican pcseben sestanek pod predsedstvom člana glavnega odbora g. dr. Ka-lana. Poravnavo, ki je bila dosežena na tem sestanku, je občni zbor z zadoščenjem vzel na znanje in jo odobril. O političnem in gospodarskem položaju je izčrpno poročal narodni poslanec go-
spod Pustoslemšek in dal pojasnila na vsa nanj stavljena vprašanja. O akciji za elektrifikacijo gornjesavinjske doline je poročal banovinski svetnik g. Goričar. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g. d:. Teodor Sbrizaj.
* Dr. Ivan Perne -j-. V Ženevi je nenadoma umrl odposlanec naše vlade pri Društvu narodov in na razorožitveni konferenci dr. Ivan Perne. Zadela ga je srčna kap. Pokojnik je bil znan kot eden naših najsposobnejših uradnikov v državniški službi, bil je stalni izvedenec naše države pri Društvu narodov in v državniških vrstah so ga zelo cenili. Imel je komaj 44 let. Bodi mu lahka zemlja!
Slabotnim.
Krepite svoje živce, krepite organizem in vi boste zopet močni, energični in za delo sposobni. Sodobni človek živi v prilikah skrajnega živčnega napora: v depresiji, seksualni nevrasteniji, nespečnosti, predčasni izmučenosti in živčni izčrpanosti. — Glejte, na čem mnogi trpe! Medtem pa je znanstveno dognano, da regulira ekstrakt iz življenjetvorne žleze zdrave in močne živali («Kalefluid»), prihajajoč v organizem, izločevalno delovanje vseh žlez, krepi ves organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek krepak, aktiven v življenju in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. — Brezplačno pošljemo detajlno literaturo. Zahtevajte jo pod naslovom: Miloš Markovič, Beograd, Njegoševa 5. — «Kalefluid> sc prodaja v lekarnah in drogerijah.
Odobrilo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje S. br. 10.537/33.
iMMMMMBMBM^^MMMMMMMMMaMMMMPMMMB
* Odkritju spomen ka trebanjskim pad im vojakom. Trebnje se je v nedeljo odoolžilo svojim v vojni padlim sinovom in jim odkrilo lep spomenik. Spominsko svečanost je otvoril inoški pevski zbor z Adamičevo «Padli vojakih, natj pa je pristopil k spomeniku prees?dnik odbori za postavitev spomenika dekrn g. Ivan Tomržič in po lepem govoru blagoslovil spomenik Mo k, zbor je zapel še Preiovčevo žalosti 'ko «Oj Dobcr. ob» in zatem je domači Sokol na spomenik p ložil krasen venec z državnimi trakovi. V imenu Združenja borcev Jugoslavije je govoril a. Kuster. Ost"li d 1 sporeda spominskih svečanosti S3 je vrš i v Prosvetnem domu. Moški zbor je ob spremljanju tamburašev zapel himno «Bcžsn pravdo. Sledili so razni govori, deklamacije in za s ečunost primerne pesmi.
*	Nemški koledarji. Prejeli smo: Po 15 letih osvobojenja kupujejo v Slovenskih goricah še vedno nemške Bauernkalender od Leykama v Grazu, dasi so sicer zelo dragi. Mislimo, da se Nemci naši nezavednosti lahko samo smejejo. Isti ljudje, ki kupujejo ta uvoženi šund, pa dosledno odklanjajo slovenske pratike, ki stanejo le malenkost. Priporočali bi samo za malenkost več narodnega ponosa!
*	Sneg je napravil precej škode. V nedeljo je začelo po malem snežiti že zjutraj, a močnejši :sneg je začel naletavati zvečer in je neprestano j snežilo vso noč. Po gorenjskih gorah so divjali j pravi snežni viharji in je zapadlo do 50 cin no-|vega, zelo mokrega snega. Težki mokri sneg je j napravil po telefonskih in brzojavnih napeljavah : kakor tudi po električnih žicah v Ljubljani in ! tudi drugod v dravski banovini prav občutno .škodo. Žice so se pod debelim snegom ponekod ; pripognile sk :ro do tal in so se leseni drogovi : nagnili na stran. Po nasadih ni sneg napravil , večje škode. Razno drevje je že izgubilo listje in se tako po vejah ni nabralo preveč snega. Letos , novembra je bilo 218.2 mm padavin. Vsega skupaj je bilo letošnje leto že 1800 mm padavin, kar je prav visoka številka. V 12 letih po vojni je j bilo samo 1. 1923., ki je doseglo veiIRe padavine, namreč 1633 mm, a letošnje leto še ni pri knjti.
*	Jugoslovenski par je v "»rizu zadri milijon. Enesra izmed milijonskih dobitkov zadnjega žrebanja francoske državne loterije, si ho delil tudi neki jugoslovenski zakonski par, ki se ie priselil j v Pariz pred csmimi leti n se tu bavi s trgovino. Njegovo ime še ni znano. Ta y.;;kons!;i pnr je skupaj s še dv^ma dru-ima osebama kupil 10 srečk in bo dobil 400.C00 frankov. <ts{nla dv> igr;. lepa po 300.000 frankov.
*	Žaloigra ljubljanskega stav«*, k? v J gradu. V noči od nedelje na ponedeljek se je v Beogradu odigrala pretresljiva rodbinska žalo-
i igra. Znani beograjski podjetnik, Goričan Pavle Kotnik, ki je stanoval v Dositejevi ulici št. 49, je najprej ustrelil svojo ženo. ki je po rodu Dunaj-čanka, nato pa Š2 sebe. Ozadje žaloigre ni povsem pojasnjeno; baje gre za ljubosumnost. Pokojni Pavel Kotnik je bil iz Gorice, živel pa je od mladih nog v Ljubljani. V Beogradu je bil zdaj že 10 let. Štel je še!e 44 let. Njegova žena Ana je bila stara 33 let. Poročila sta se pred petimi leti. Ana je bila zelo lepa in ljubezniva ženska ter je rada zahajala v družbo, medtem ko je bil mož bolj mrk in nedostopen.
Tretje poglavje.
Mladi majski fant.
Grad Fnna ob Eisacku, 15. maja 18 ..
Včeraj sem dopolnil sedemnajsto leto.
Zaradi praznične pečenke bo namreč moja mati praznovala tudi rojstiii dan. Moj god je v avgustu, ko bo dozorelo sadje, ki zdaj pravkar cvete.
Pravi majski fant sem, srečen pomladanski otrok sem. Vse v meni zeleni in cvete. Tako vreče mi je pri srcu; tako poln sem sluten j, tako sem vesel bodočnosti, tako neukrotljivo sem vesel življenja.
Pri tem pa še sploh ne vem, kaj naj počnem i vso to mladostjo in močjo. Mlada drevesa bi iz objestnosti pulil ;n s skalami bi se balinal, kakor neotesan orjaški deček.
Za svojih sedemnajst let sem prav za prav že močan, velik fant, nič drugačen, kakor da bi jih imel že dvajset.
Kako je, če človek čuti svojo mladost v vseh udih, v slednji kapljici krvi, v slednji misli. Moj Bog! O moj Bog!
In če imam pri tem še tak dom, kakor je moj stari, ljubljeni, krasni Ennski grad ob divjem Eisacku v lepi Briksenški dolini; tako domovino, kakor je draga, sveta dežela Tirolska; take starše, kakor je moj oče, ta resnični tirolski vitez, kakor je moja mati —
Oh, moja mala, nežna, nebeška mati! Kajne, mamica ?
Prav za prav je preneumno, da čepim ja?, veliki, neukrotljivi fant kakor desetleten deček na šolski klopi v svoji zračni visoki sobi v stolpu in tratim črnilo. Ven, ven! Gor, gor! Ven v gozdove in na konju skozi vse dolino; gor na gore, na Ploso ali pa na Dolomite, na najstrmejše, najvišje, najnedestopnejše! Potem bom vsaj vedel, zakaj sem mlad; potem bom to čutil.
Da bi se najezdil, do trudnosti, do smrtne utrujenosti; da bi letal, pleza', lovil, ribaril, divjal in besnel. O ti čudežni majski svet!
Toda čepenje in pisanje v sobi — tako žensko je to!
Vendar pa to delam in bi tudi delal, čeprav bi mi bilo še dvajsetkrat bolj zasovraženo. Za moj sedemnajsti rojstni dan mi je namreč mati podarila tole debelo knjigo, polno praznih listov. Ne vem, kaj ji je padlo v glavo. Toda podarila mi jo je. V to debelo knjigo naj bi pisal, kako mi bo v življenju šlo. In še kaj drugega. Na številnih belih straneh bom torej govoril — prav tako, kakor bi govoril s svojo drago materjo.
Tega ne razumem. Mati me je pa vendar prosila, naj tako storim. In če bi postalo pero v moji roki žareča kovina, bi pisal, materi na ljubo. Le ko ne bi bila knjiga taKo strašno debela!
Kako se mi bo godilo v življenju, naj zapišem v to knjigo ... Kako naj se mi v življenju drugače godi, kakor dobro, čudovito, imenitno? Zakaj torej debela, debela knjiga? Saj mi ne bo treba dosti pisati vanio.
Če bi le vedel, kaj naj vse napišem na te prazne strani, svoji nežni, tihi, nebeški materi na ljubo? Da mi je Rok ime, da sem po starosti drugi in obenem najmlajši tin grofa Ennskega; da razen starejšega brala nimam ne bratov ne j sester; da so grofje iz Ennskega rodu starodavna rodbina; da imamo zelo dosti prednikov in slraš-j no malo denarji in posestva; da me naši številni j predniki, naš denar in naše posestvo, ki ga je tako malo, nič ne brigajo, čeprav sem tako ponosen, kakor je Schlern_visok. Ponr sen na svoje zdravje, svojo moč; ponosen na svoje starše, svojo domovino; ponosen na naš grad Enno-, ponosen na svoji rnreini, na svojegi plavca, svojo puško, svoje lovsko orodje, svojo lovsko srečo; ponosen še na dosti več reči. Torej neumen fantovski ponos.
Živim doma pri starših na Ennskem gradu. Moj brat je na Dunaju med cesarjevimi paži. Kot najstarejši iz našega rodu naj napravi karijero na dvoru. Jaz bi se rajši sam ubil!
Kajti — biti nesvoboden pomeni toliko, kakor biti sluga, hlapec, petolizec. Jaz še celo cesarju ne bi mogel službi. Samo domovini! Cesar je človek. Domovina je nekaj svetega.
Nekaj imam v sebi, česar ne bi rad nikomur povedal. Tudi svoji mili, sladki materi ne. Še manj našemu dobremu, staremu kaplanu pri spovedi. Tako, še sam ne vem pra<, kaj je to. Gotovo pa je nekaj zelo neumnega. Toda dobri mamici na ljubo bom tu napisal.
(Dalje priho''iij. ,
* Punktaška maščevalnost. Pišejo nam punktaški zagrizenosti v Leskovcu dražu
;jo nam: 0 lovcu zapazil, da se mlinska kolesa ne obračajo	je prejel 300 Din are. Takoj nato je stopil v trgo-
. . „ , , , pri Sv. An- j v redu. Stopd je gledat, kje tiči vzrok. Silno pa je	vino, ki je tam poleg, da izbere blago za ženo
drazu v Halozah smo pisali že ob občinskih vo- ; bilo njegovo presenečenje, ko je opazil, da obra-	Tisti trenutek, ko je pekazal bla<*o katero si ie
litvah. Ker takrat punktaši niso hoteli ničesar čajo mlinska kolesa moško truplo, ki se je bilo	izbral, se je sesedel in umrl zade°t od kani
slisatj o kak! kompromisni listi, je občinska orga-; zapletlo med lesene lopate na kolesih. O najdbi	* PoizkuS™ Mm„,„„f •„' , „k-i - ' .
nizacija JNS postavila svojo kandidatno listo z je takoj obvestil oblastva, ki so poslala v Prilišče	1 Vas SvMMav naZv W °n ' "T ^
nosilcem Rudolfom Del Nevroni, trgovcem v Le- j sodno zdravniško komisijo, da ugotovi istovetnost	r7zburH sfrSen do^odei Vn^St l v u
skovcu. Ta lista je častno zmagala, kar nasprot-1 mrliča in po možnosti tudi vzroke smrti. Komisija	5k teobupalnadB LS It i
nike strašno boli. To svojo jezo so si hoteli v eni, je dognala, da je pokojnik štel 35 do 40 let in da	končati DopilSne S S V f.tjf f61"1
cadnjih noči ohladiti tako, da so pomazali no-1 - j ™ i«,,:	Lu^^ „„,:,------*on.catl- Dopoldne se je napotil k električnemu
prodaja damske plašče precej velika in deroča, odplavila njegovo truplo nutku ko se 5iea dot^-nii,	• •,
jSLSS^iSr t0Varna ^^ in	?alje, je zelo verjetno, da je mrlič na m,inskL ^ ^STV^Sf™tla^rit^TJ*
Stermecki — Celje.
I kolesu Mihelič.
* Žaloigra v gozdiču pri Krškem pojasnjena.: bližna starost nJile^Z^umSS- LlffdaSodom VaTifi d^l T'™ Zaloigra, od katere je ostalo močno razpadlo žen- ličevi starosti. Preiskava bo ugo ovila vzrok smrti.' opekline nI Sr^tr.ni	l	t
sko truplo, nekaj obleke, ročna torbica in pismo, j Morda je Mihelič med prevozom čez Ko,po ali ko boSnah vaS oo tleh D^odek te oni",T, kar vse so našli 14. t. m. v gozdu pri Krškem, je i Je rib,ril. padel iz čolna in utonil, ni pa izklju- ve J FranceVerdnk z Hoč fi t hi e,?/mlorT v glavnem pojasnjena. Gre za Slletno soprogo čeno, da je postal žrtev zavrtega umen. ki pa nemu kandidatu na nemoč
- - mere dovolj tehtno L ; ^ni SSSft^™^S*d^odtŠ
je pokojnica izvršila samomor.
* Huda nesreča na šentviški železniški po- 1_
staji. Te dni proti večeru se je zgodila na postaji |
I čanah. Zver ie dolga nad en meter
lišču v Hocah.
* Usmrtitev v Djakovici. Meta Itrajim je urno.
- .	, Za grgranje pri bolečinah v vratu, za bolečine ., , . , ., , , , _ v - -v Št. Vidu nad Ljubljano huda nesreča, katere pomirjajoča masiranja in obkladke vzemite staro nl lani trg°vca Abdulahmana Lesa, da bi mu ne žrtev je postal loletni Ivan Križaj ključavničar- Preizkušeno domače sredstvo in kozmetikum — bilo treba vrniti 15 turških lir. Morilec je bil ob-ski vajenec pri g Josipu Štirnu v Dravliah Kri- i Jevt ^so/lišeči Elsa-fluid. Hvaležni boste. Po- soj-n na smrt in te dni zjutraj obešen. Vešala so
žaj se je vsak ian vozil z vlakom donTv v Naklo.	fcvS^^"'6 P-^ili izven mesta in obešanje je prišlo gledat Tako se je tudi usodnega dne hotel odpeljati, pa 2 velik> specialni steklenici za 62 Din hro7 nndalj- mn°So radovednežev, med njimi tudi mati umor-
je po nesrečnem naključju padel pod vi^k ki'mu	. str°5ko.v °H, lekarnar ja Evgena V. Fellerja, jenega trgovca. Morilca so hoteli na morišče od-
je popolnoma zmečkal levo nogo Poči^ov^,, btubica DonJa' Elsa'trg 360 <savska banovina)._, peljati, pa se je uprl, češ, da pojde rajši peš.
dečka so spravili v ljubljansko bolnišnico. Križaj' • Nesrečna smrt kovača pod žično železnico. M,rno ie ^P'1 P°d vešala ^ krvnik Hardt je
ima tudi hude notranje poškodbe.	Mežiški svinčeni rudnik si je nabavil tovorni avto i opravi1 SV0J P°seI-
*	Požar. V vasi Gorici med Radovljico in Moš- znamke «Tatra». Voz je prvi te vrste v Jugosla-1 * d požigalec. Nedavno popoldne je začelo njami je zgorela Dagarinova hiša. Novo gasilno	viji in pravo čudo sodobne tehnike. Služi za pre- g°reti gospodarsko poslopje pri posestniku Alojzu društvo iz Mošenj je hitro pripeljalo motorno bri- važanje rude iz Žerjava do Prevalj. Preden se pa LebarJ^ v Gorišnici. Zgradbo, ki je bila krita s zgalno na kraj nesreče in rešilo, kar se je dalo	ta velikan uvrsti v promet, je bilo treba na ne- sIamo< i6 zgorela. Z njo pa tudi 3000 kg koruzne rešiti, da se ogenj ni razširil.	katerih mestih preložiti in razširiti cesto m zgra- in 30°0kg ržene slame. Neka vaščanka je izpove-
*	Smrt r savskih valovih. Zadnja povodenj je	diti nove mostove. Tudi žična železnica se je dala' le vldela nekega l'21etnega posestniko-odnesh tudi brv čez Savo tam, kjer je nekoč stal	morala na nekem prehodu čez cesto primerno ivega sina' kako ie hotel zažgati že prej neko dobravski most. Delavci z Dobrave, ki so zapo-	dvigniti. Dela pri lesenem nosilcu, na katerem ! drug0 P°slopje, pa ga je prepodila. Kmalu nato sleni v tovarni na Javomiku. kakor tudi oni z je napeljana žica, ki drse po njej železni vozički pa ga. ^ °Pazila 2 vžigalnikom pri posestniku Javornika, ki imajo delo v tovarni elektrod na	rude iz jame v dolino k rudniški tovarni, so bila Lebariu> vendar je bilo že prepozno, da bi ga Dobravi, so si zgradili zasilno brv, da so si skraj- poverjena rudniškemu kovaču Ivanu Rozmanu. Prefnala> ker je bilo poslopje že v plamenih. 5ali pot. Po zadnji povodnji si je Sava ubrala	Po nenavadnem naključju pa se je škripčevje zru- 0rožuiki so fanta prijeli in mu odvzeli vžigalnik, popolnoma nov tok in treba je bilo brv podaljšati,	šilo in nesrečnega kovača ubilo, sodelavca, ki je Fant bo Prišel Pred sodnika za mladoletnike.
Te dni je po tej brvi šel g. Anton Zugvic, kon- stal bolj ob strani, pa hudo ranilo. Rozman, po ! * Ede»» ▼ smrt, drugi v aapor. Predzadnjo ne-trolor konzumnih društev za Ljubljano in okolico, rodu iz Mislinja, je štel 40 let in je bil poročen, deljo so popivali fantje v Zvirči pri Kovorju v
ki ima svoje prodajalne aa Javomiku, Jesenicah	stanoval pa je v Selovcu pri Guštanju Truplo so gostilni Vincenca Nadižarja. Od vina razgreta sta in tudi na Dobravi. Ko je opravil delo na Dobravi, prepeljali k večnemu počitku v Št. Janž pri Dra- se pričela prepirati posestnik in vdovec Jože Av-
se je po isti poti vračal. Kaj je bilo vzrok, da je	vogradu. Pri slovesu se je zbralo mnogo rudar- senik in čevljarski pomočnik Ivan Brzin na dvo-
Zugvic naenkrat omahnil v precej naraslo Savo,	jev z godbo, ki so položili z venci in cvetkami r'šču gostilničarja. Med prepirom je Avsenik z najbrže n ~ " roči
ijbrže nikdar ne bo mogoče točno ugotoviti. De- pokrito krsto na voz, kateremu so sledili še štirje 'levico pograbil svoj žepni nož, z desnico pa priči valovi so ga hipno zanesli dalje in kljub ta- kmečki vozovi s sorodniki, tovariši in zastopniki ložil Brzinu krepko zaušnico. Razjarjen mu je
kojšnji pomoči ga ni bilo mogoče rešiti. Zugvic ; rudnika. Bodi mu lahka zemlja!
zapušča soprogo in pet otrok. Hudo prizadeti družini pokojnikovi naše iskreno sožatje!
Brzin hotel vrniti zaušnico, a ko je videl, da ima Avsenik v levi reki nož, je v jezi skočil v gostil«
* Huda nesreča na lovu. Po smrtni nesreči trgovca g. Maksa Valeta na Gorjancih se je te dni; "iško vežo, pograbil na zid prislonjeno lopato, da * Oživel, ko so ga spuščali v grob. V Bugojini dogodila spet huda nesreča na lovu pri Tržišču jbi mu izbil roke nož. Brzin je z lopato zamahnil pri Banja Luki je obolel kmet Jovo Cačič, star na Dolenjskem. Lova v lovišču železniškega urad- j P° Avseniku tako, da ga je z ostrino zadel na
45 let Tmel je neko čudno bolezen in zdravniki nika g. Cerneta iz Ljubljane se je udeležil med..........
niso vedeli, kaj mu je. Za to boleznijo je Cačič drugimi tudi znani veletrgovec g. Jožko Prijatelj v ponedeljek umrl. Pogreba se je udeležilo mno- iz Tržišča. Neki lovec je v goščavi pomeril na go ljudi. Ko so ga spuščali v grob, Je eden izmed bežečega zajca in sprožil. Strelu je sledil zdajci pogrebcev slišal trkanje iz notranjščine krste, obupen krik. Lov je bil takoj prekinjen in lovci Krsto so potegnili iz groba in jo odprli, v njej pa so pohiteli na kraj nesreče, kjer so našli vele-zagledali Jova živega. Nastal je grozen strah in trgovca Prijatelja vsega okrvavljenega. Nudili so ljudje so zbežali na vse strani. Jovo je čudno mu takoj prvo pomoč, nato pa so ga z avtomobi-gledal okoli sebe in naposled vendarle enega po- lom industrijca Jakila iz Krmelja prepeljali v grebca dcklical in mu komaj dokazal, da ni mrtev. Leonišče v Ljubljani. G. Prijatelj je dobil celoten Ko je prišel domov, je našel vrata zaklenjena, naboj šiber v glavo in so rane zelo nevarne. Kogarkoli je srečal, vsak se ga je zbal in pobeg-! * Zapuščina v Ameriki. V Ameriki je umrla nil, Preteklo je več dni, preden so mu verjeli, da Marija Komljančeva, po rodu z Vetrnega vrha. ni vampir. Šele potem so ga pustili v domačo Zapustila je nekaj imetja brez navedbe dedičev.
hišo.
| Upravičenci naj prijavijo svoje pravice ob pri-* Mrlič na mlinskem kolesu Pred mesecem je ležitvi rodbinske pole izseljenskemu nadzorniku
iz Vinice pri Črnomlju brez sledu izginil domačin Matija Mihelič. Vsa poizvedovanja za njim so
v Ljubljani.
* Nagla smrt v trgovini. Posestnik Oglar iz
ostala brezuspešna. V zvezi s tem so se širile ve- Ravni v krški okolici je te dni pri Sv. Duhu skle-dno bolj vesti, da je bil M helič umorjen. Te dni pal kupčijo z vinskimi trgjvci iz Ljubljane. V Go-je pa mlinar Janko Erdeljac iz Prilišča pri Kar-irenčevi gostilni je bila kupčija sklenjena in Oglar
tilnik. Nato je Brzin lopato spet postavil nazaj in odšel v gostilno. Kmalu je pa spet prišel iz gostilne, da bi videl, kje je Avsenik. Zagledal ga je v veži v razgovoru s tovariši. Seveda Avsenika nt vprašal, kako je z njim, ker je bil prepričan, da ga ni hudo poškodoval. Kmalu je Avsenik šel domov, kjer je v noči od nedelje na ponedeljek umrl za hudo poškodbo. Podbreški orožniki so 241etnega Ivana Brzina, doma iz vasi Slepčka pri Mokronogu in uslužbenega pri čevljarskem mojstru špendalu, aretirali.
*	Kolesar je povozil potovko. Nedavno zjutraj je hotela Barbara Vidmarjeva, znana jeseniška potovka, na vlak na Javornik. Na tako zvanem Vodičarjevem klancu jo je pa povozil neki kolesar ter ji zlomil nogo. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico.
*	Streli iz zasede. Nedavno ponoči sta bila v Moravcih napadena 201etni Franc Polanec in 171etni Martin Spindler. Ko sta korakala po cesti, je nenadno začel neznanec iz zasede streljati. En
strel je zadel Polanca v trebuh, da je obležal v mlaki krvi, drugi strel pa Spindlerja v levo roko. Poškodba Polančeva je smrtnonevarna, medtem ko je poškodba Spindlerjeva lažja.
* Za uboj 12 let ježe. Te dui se je pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča zagovarjal 281etni posestnikov sin Janez Širovnik iz
IZ POPOTNIKOVE TORBE
HRASTNIŠKO PISMO.
Hrastnik, novembra. Pred dnevi je bil v znani narodni gostilni
„	, , . „ . ,	k« Roša lepo obiskan ustanovni občni zbor Na-
Stanusine pri Pragerskem, ki je 2. oktobra posest- rodne slrckovne
zveze za Hrastnik. Veliko zanika Josipa Cebeka z nožem petkrat sunil v hrbet. ;n	M vlada]o veg čag zb je kazal
daje ta naslednjega dne v ptujski bolnišnic, pod-; kako g. nage narodno de]avstvo Me\0 svoje legel poškodbam. Oba sta se vračala z veselice in strokovne organizaciie. Tudl delavstvo v naših širovnik se je začel prepirati. Ker mu je Cebek rudni5kih revirjih v množic,ah Mpušga med-ugovarjal, ga je širovnik napadel z nožem. Med narodpQ gtranko jn ge oW organizacije) ki mu preiskavo m tudi pr, sedanj, razpravi se je za- ^ y m svoje države izbojevati one pravice, govarjal, da ga je Cebek prvi napadel. Sodišče se mu ^adajo občni zbor je otvoril tov. Rešek
je pa na podlagi zaslišanja prič, ki so za Širov-
in po pozdravu predal besedo odposlancu iz
nika precej neugodno izpovedale, češ, da je velik Ljub]jane? tovarišu juvanu. V nad eno uro traja-
nasilnež in pretepač, prepričalo o njegovi krivdi in ga obsodilo na 12 let robije,
jočem govoru je tovariš Juvan obrazložil pomen organizacije NSZ za naše delavstvo in zagotovil hrastniški organizaciji tudi vso pomoč centrale v Ljubljani. Zborovalce je pozdravil v imenu občine g. Roš, v imenu Narodne odbrane in narodnih
Pri izm učenosti in onemoglosti vsega telesa pri starejših osebah.
Izmučenim starejšim osebam toplo priporočamo: železničariev pa g. Kušar. Izvoljen je bil odbor s masirajte si telo s preparatom «Alga» zvečer,-pre- predsednikom tovarišem Gnčarjem na čelu in den ležete spat/m zjutraj preden vstanete. Po ma- t ajnikom tovarigem Reškom.Sestava odbora jamči, sazi zvečer bo vase telo lahko, uživati boste globok	. ....	, . . , ,
spanec, ki vas odpočije in okrepi. Po masaži zjutraj da b0 organizacija dobro uspevala m delovala v ostanite še nekaj časa v postelji. Ko vstanete, bodo korist našega delavstva.
vaši udje gibki, hoja lahka, telo ko prerojeno, po- j V soboto 2. decembra priredi NSZ v rudniški čutili se boste povsem sveži, vedri in telesno močni, čakalnici zdravstveno predavanje o hripi. Preda-
<Alga» se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in val bo g. dr. Arnšek. Pričetek ob 18. uri. špecerijskih trgovinah. 1 steklenica Din 14-—. j Za svečano proslavo uedinjenja se tukajšnji "	'Sokol pripravlja z vso vnemo. Priredil bo zelo
*	Dva drzna vloma. V noči na soboto je bila pestro akademijo, ki bo nudila vsem obiskoval-vlomilskega obiska de'e."na ga^nter jska in spe- cem izreden užitek. «Polarni sen» je naslov telo. cerijska trgovina Ane PoldnšnkoVe v Stari Loki vadnemu plesu, pri katerem nastopi nad sto Vlomilci so odprli vrala z vitrihom, nato pa so telovadcev vseh oddelkov. Nad eno uro bodo tra zagospodarih v trgov ni, ki so ja hi t li č s'o iz- jali ti nastopi telovadce«, medsebojno povezani ropati. Kar je bilo volnenih jopic, nogavic in dru- brez vsakih presledkov in ob neprestanem sprem-gega blaga, so zložili v bale. da spravijo tako ^anju godbe. Nastopijo mornarji, polarno solnce, blago na najlažji nač n na varno. Lotili pa so se zvezde snežinke, polarna burja in beli severni tudi drugih zalog v .rgovini. S seboj so odnesli medvedi. Krasni kostumi oddelkov in najrazlič-pet kilogramov čokolade, kopico katel naj azno- nejši svetlobni efekti bodo pripomogli k čim lepši vrstnejših cigaret in cigar, več sto razglednic in sIik' celote. Zanimanje za to akademijo je že da-precej kosov mila za univanje, tako da so napra- nes veliko. Pripominjamo, da je bil «Polarni sen> vili lastnici za 1100 Din škode samo s tem. Ostalo doslei predvajan samo v Radovljici, in sicer za-v balah naloženo blago so pa morali pustiti na radi ogromnega zanimanja občinstva štirikrat licu mesta, ker se je Polenšskova, ki stanuje v > zaporedno. Akademija bo 1. decembra ob 20. uri prvem nadstropju, zavoljo ropota v pritličju zbu- jv Sokolskem domu.
dila in pričela klicati ljudi na pomoč. Stikali so ]	--
tudi za denarjem. Odprli so s silo blagajno, a jo našli prazno. Nič manj presenečen ni bil iste noči gostilničar v Škofji Loki ob Kolodvorski cesti Lovrenc Hafner, ki so ga svedrovci letos že tretjič obiskali. Ura je šla na pol 4. zjutraj, ko je zaslišal Hafner hojo v podstrešju svoje hiše. Takoj je slutil nevarnost in pričel zasledovati tujca. Neznanec se je medtem umaknil Hafnerju v pri-t'ičje, pri tem pa je bil tako zvit, da je zaklenil Hafnerju vrata na dnu stopnic, tako da gostilničar brez ropota ni mogel do tatu. Gospodar je brž pohitel nazaj v prvo nadstropje in poklical kape-tana Pirša. Ta mu je nato držal vrv, da se je spustil po njej skozi okno v pritličje. Tako je upal tatu doseči. A zaman. Zlikovec je medtem ubežal, ne da bi ga bili videli. Tat ni mogel ničesar odnesti.
*	Šest let za smrtonosen sunek. Pred mariborskim malim senatom je stal 26letni viničar Janez Šešerko iz Pacinja. Obtožili so ga uboja posestnika Polanca iz Ločkega vrha. Dne 27. marca je Šešerko s svojo ženo kopal v ?olančevem vinogradu. Zakonca sta se sprla. Polanec je izkušal miriti, dobil pa je v zahvalo nož v hrbet. Šešerko je prejel za ta usodni sunek šest let robije in trajno izgubo častnih pravic.
*	Velik vlom v trgovino. V noči na 24. t. m. so neznani vlomilci vdrli skozi vrata v trgovino trgovca Hegeduša pri Sv. Vidu poleg Ptuja. Odnesli so iz trgovine skoro vso zalogo manufaktur-nega blaga v vrednosti okoli 10.000 dinarjev. Kakor kažejo okolnosti, so morale biti vlomilcem razmere dobro znane. Orožniki so takoj uvedli preiskavo. Neznani tatovi so morali svoj posel opraviti prav previdno, ker jih ni nihče slišal.
ZOPET GROZEN ROPARSKI UMOR.
Videm pri Krškem, novembra.
Niso se še polegle govorice o ženskem okostnjaku v Strmi rebri pri Krškem, ko se je razširila vest, da je bila v lastnem stanovanju v Vidmu pri Krškem na strašen način umorjena gospa Marija Juvančičeva 631etna vdova po posestniku in gostilničarju. O umoru so bili tudi takoj obveščeni Orožniki na Senovem.
Še v petek popoldne je pokojna Juvančičeva govorila z gospo Spilerjevo o raznih zadevah, tičočih se njenega gospodarstva. V soboto zjutraj so prišli delavci k njej opravljat neka dela in so opazili, da je vse zaprto, čemur se pa niso čudili. Pokojnica je namreč običajno pozno vstajala, stanovanje je pa stalno dobro zaklepala. Ker je namerjala Juvančičeva v soboto dopoldne odpotovati v Brežice in se vrniti šele popoldne, so ljudje menili, da je morda sploh ni doma. V soboto popoldne se je vršil pogreb pokojnega majorja Dolšaka. Ker se je pokojnica doslej udeležila še vsakega pogreba in je ni bilo na izpre-gled, se je prvič pojavila slutnja, da se ji je nemara kaj zlega pripetilo.
V skrbeh za svojo teto je gospa Neža Juvančičeva iz Vidma poslala k njej svojega delavca, kateremu se je pridružil še g. Bohor. Ker v hišo nista mogla, zato sta vdrla pri oknu v stanovanje in vsa prestrašena našla v spalnici staro gospo umorjeno.
Za njima sta odšla v stanovanje umorjenke mrliški oglednik g. Janko Bah in posestnik gospod Ant. Topolavšek. Po zaslugi šolskega upravitelja g. Alojzija Voglarja je bilo ukrenjeno vse potrebno, da je bil preprečen vsak dohod na dvo-
Takole sva metala denar v zrak,
ne da bi vedela, zakaj sva ga zapravila.
Sedaj pa vodiva gospodinjsko knjigovodstvo.Vsak dohodek (ki ni velik) in izdatek zapiševa v Koledar cžene in doma*.
Ce hočete vedeti
kako doživite sto let, kako se ubranite hripe in
revmatizma,
kako ravnajte, kadar si kdo zlomi nogo ali roko,
kakšna naj bo osnovna prehrana,
kako se nauči otroke gospodariti,
kako daleč sega Vaša radovednost,
kakšna je iena na vasi,
kakšna je šola za zakon,
zakaj ženske moških ne potrebujejo več,
zakaj je moški pod copato,
in še sto drugih podobnih nasvetov, ki so na 128
straneh pregledno razvrščeni, potem si oglejte Koledar <žene in doma».
Vam ga pošljemo za Božič za Din 20-—. Naročnice «Žene in domas ga dobe za polovično ceno.
Naroča se pri upravi cžene in doma», Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 10/D.
rišče in v bližino hiše do prihoda orožnikov, da ne bi se uničile morebitne sledi.
Kmalu nato so se pripeljali z avtobusom orožniki s Senovega. Orožniki so storili vse, da ni bilo v bližino hiše nobenga nepoklicanega in da so obvarovali pred dotikom zlasti okno, skozi katero je prišel morilec v stanovanje. Skozi odprta kuhinjska vrata so dospeli v kuhinjo, ki je bila vsa razmetana in je takoj potrdila domnevo, da je tu nekdo stikal za plenom. Prav tako sliko je pokazala jedilnica, v kateri so bili vsi predali prevrnjeni in prebrskani. Ko so prestopili prag spalnice, se jim je nudil strašen prizor: Na levi strani spalnice je blizu okna v klečečem položaju slonela na pletenem stolu pokojnica z veliko rano ob levem ušesu in s prerezanim licem. Z okrvavljeno levico se je nekako opirala ob tla. Vsa okolica je bila okrvavljena. Da se je vršila med morilcem in njegovo žrtvijo borba na življenje in smrt, se vidi iz tega, ker je morilec pokojnici iztrgal šop las, ki so ga našli tik umorjenke. Grozoten je bil pogled na velik kuhinjski nož z rjavim ročajem in ostrim rezilom. S tem nožem je
ropar izvršil zločin in potem nož hladnokrvno položil na stol poleg pokojničine glave.
Pripominjamo, da je bilo letošnjo pomlad v času odsotnosti pokojnice vlomljeno v njeno stanovanje in da so ji tatovi odnesli zlatnino in razne druge dragocenosti. Vlomilcev niso izsledili. Izključeno ni, da je morilec morda eden tistih vlomilcev. Glede umora samega domnevajo, da je bil izvršen podnevi in skoro gotovo dopoldne, ko se je pokojnica pripravljala, da odpotuje v Brežice. To sklepajo iz dejstva, da so našli v kuhinji pristavljeno samo vodo za čaj. Obleka pokojnice je bila v spalnici lepo zložena in pripravljena za odhod. Tudi okenski zastori so bili dvignjeni, kar da slutiti, da je bil že dan za časa umora. Pokojnico so našli napravljeno v dnevni obleki.
Pokojna Juvančičeva je bila precej ugledna žena in je imela nekaj gotovine Lani je prodala posestvo na Bizeljskem.
Preiskava je v polnem teku. Orožniki so sicer aretirali tri osumljence, ki pa bržkone niso krivci. V nedeljo popoldne se je vršilo raztelesenje trupla pokojne Juvančičeve, ki je pokazalo, da je bila Juvančičeva ranjena z nožem v desno sence. Sunek je bil tako silen, da je bilo tudi desno uho prerezano; zareza se je poznala še na licu. Nesrečna žrtev je imela tudi obrezano roko, kar je dokaz, da se je starka z morilcem borila. Med borbo je najbrž zagrabila nož, pri čemer si je prerezala dlan. Zdravnika sta nadalje ugotovila močno zarezo nad desnim očesom in sunek z nožem v levo prsno bradavico, a ranjena je bila tudi v sredino leve nadlehti. Te poškodbe same na sebi niso bile smrtne, pač pa je povzročil njeno smrt sunek z nožem v sredino srca. Sunek je bil tako močan, da je prerezal srce in je zaradi iz-krvavitve takoj nastopila smrt.
V ponedeljek se je vršil pogreb pokojne Juvančičeve. Čeprav je bilo izredno slabo vreme, se je zbralo mnogo ljudi iz bližnje in daljne okolice, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. V žalnem sprevodu je gasilska godba iz Krškega in Vidma igrala vso pot žalostinke. Pogreba so se udeležili tudi zastopniki raznih društev iz Vidma, Krškega in Kostanjevice. Pred domom, v cerkvi in na pokopališču je pevsko društvo «Videmski zvon» zapelo več žalostink.
Jugoslovenskega delavskega podpornega društva v Erkenschvvicku in član pogrebne blagajne, iz katere je bil denar njegovi ženi točno izplačati. Vdova Frančiška Hitijeva se najlepše zahvaljuje za pomoč kakor tudi vsem rojakom, ki so pokojnika spremili do groba in mu položili lep venec na grob. Naj mu bo lahka tuja zemlja, žalujočim pa naše sožalje! ___
Iz Erkensclivvicka (Nemčija) nam pišejo: V ^Domovini* št. 46 se je pripetila tiskovna pomota. Umrli rojak Ludovik Horvatič je štel 15 let, ne pa 15, kakor je bilo natisnjeno.
15, Rue Lafayette, PARIŠ
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle naj-kulnntneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, llolan-diji in l ukseinburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3of>4 H4. Bruxelles; Francija: št 1117-94 Pariš: Holamli ja: št 14>« bb; Ned. Dienst; I uksemburg: št V*>7, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice	v>
Drzen rop pri belem d >evu. Ta mesec so se začeli vračati v Prekmurje delavci iz Francije. Ker je tam zaslužek še precej dober, prinašajo mnogi lepe zneske domov. Tako sta se vrnili tudi dve delavki, doma iz Goričkega. Bili sta že več let na Francoskem in tako sta si zaslužili precej denarja. Ko sta na postaji v Bratoncih izstopili in se nekoliko oddaljili od vasi. se jima je pridružil neznan moški, ki se je nekaj časa zaupno raz-govarjal z njima o vsakdanjih rečeh Medtem pa je zločinec svoji žrtvi omamil z nekim praškom in se polastil ročnih torbic, kjer sta imeli ves denar v znesku 35.000 Din. Ko sta se nesrečnici zavedli in videli, da sta okradeni, sta se vrnili nazaj na postajo, toda o zločincu ni bilo sledu.
Prehodna dekliška doba je med 12. in 17. letom. To je doba. ko mora imeti vsaka mladenka močno in zdravo kri, močne in zdrave živce, izvrsten tek. To daje *Ehergin» za jačenje krvi, živcev in teka. «Energin» se dobiva v lekarnah. 1 originalna steklenica pol liira Din 35-—.
SMRT MESTFALSKEGA ROJAKA.
E r k e n s c h w i c k, novembra.
Ni še dolgo, ko smo položili v grob mladega rojaka. Ze je spet zapel mrtvaški zvon, to pot Janezu Hitiju, rojenemu dne 24. decembra leta 1876. v Št. Petru pri Novem mestu. Pokojnik zapušča ženo in tri nedorasle otroke. Bil je član
KAKO OSVEŽIMO MOŠKO OBLEKO ALI DAMSKI KOSTUM.
Moško obleko, ki je že precej zanošena, made-žasta in zmečkana, lahko spet osvežimo in osisa-žimo, da je videti kakor nova. Najprej je treba obleko dobro iztepsti s palico, da se temeljito odstrani prah, nato pa skrtačiti. Madeže osnažimo z vročo vodo ali bencinom, pa tudi s ter-pentinom. Če je kaj strgana, jo še poprej pošljemo, preden jo zlikamo.
Likamo obleko tako, da jo položimo lepo gladko na desko za likanje, čez pogrnemo mekro krpo in z vročim likalem hitro polikamo po krpi, da se tvori sopara, ki se vleze v blago. Zdaj hitro odstranimo krpo in s ščetjo krtačimo polikano mesto, in sicer proti ležečim dlačicam blaga, ker jih s tem osvežimo. Mesta na komolcih, na hlačah zadaj in na kolenih ali pa krilo zadaj je posebno potrebno tega osveženja, zato ponovimo likanje z vlažno krpo in krtačenje, da tudi tod osvežimo obleko, oziroma odstranimo blesk.
Da pa osvežimo barvo blaga, skrtačimo obleko, preden jo likamo, v salmijakovi vodi (10 delov vode in en del salmijaka), ker ta osveži barvo. Prav zelo bleščeča mesta, zlasti ovratnik, pa lahko zdrgnemo narahlo s prav finim steklenim papirjem št. 60 in šele potem ravnamo, kakor je zgoraj povedano.	____
Za kuhinjo
Mandeljnov kipnik. Dobro zmešaj 7 dek moke, pol litra mleka, 6 dek stoičen ega, vročega sirovega masla, 9 dek sladkorja, tri rumenjake in 10 dek poparjenih in olupljenih mandeljnov (namesto mandeljnov vzameš laliko tudi orehe ali lešnike). To zmes tolci na sopari (lonec postavi v krop), da se zgosti. Ko je zmes gosta, jo odstavi in mešaj dalje, da se popolnoma sliladi. Nato primešaj še dva rumenjaka, dve rebri zribane čokolade, dve žlici ruma ali vanilije ln nazadnje še trdo stolčeni sneg petih beljakov. Skledo, varno od ognja, ali pa kozo dobro namaši, potresi z drobtinami in stresi vanjo testo. (Skleda ali koza mora biti precej velika; testo sme segati samo do polovice, ker zelo naraste.) Peci približno dvajset minut. Ko je pečeno, daj hitro na mizo, zakaj če stoji, se ta kipnik rad sesede. Zraven daš malo segretega malinovega soka ali pa sok kakega drugega sadja.	____
Praktični nasveti
Sobna lipa (okrasna cvetlica) potrebuje dosti svetlobe in poleti dosti solnca. Ako jo imamo pozimi v zakurjeni sobi, jo je treba enkrat na teden poškropiti s prestano vodo.
PROGRAM RADIA LJUBLJANE od 3. do 10. decembra.
Nedelja, 3. decembra: ob 7.45: Naiht;^ .ciuš-njih kmetijskih predavanj v radiu (inž. Josip Zidanšek); 8.15: poročila; 8.30. gimnastika (Ivko Pustišek); 9.C0: Naši izseljenci (p. Zakrajšek); 9.30: religiozna reproducirana glasba; 10.00: orgelski koncert (Blaž Arnič), vmes vokalni soli; 11.15: slovenska glasba (radijski orkester); 12.00: čas, operetni in šlagerski venčki v reproducirani glasbi; 16.00: Važna vprašanja iz pridelovanja krompirja (inženjer Vinko Sadar); 16.30: izseljenska nedelja: petje, deklaniacije in igra v treh dejanjih «Za srečo v nesrečo* (p. Zakrajšek); 17.30: reproducirana lahka narodna glasba; 20.00: radijski orkester (lahka glasba); 20.30: samospevi Josipine Sivčeve; 21.00: slovenske narodne v tercetu (sestre Sitarjeve); 21.30: čas, poročila; 21.50: radijski jazz.
Ponedeljek, 4. decembra: ob 12.15: reprodu-ciran instrumentalni koncert (serenade); 12.45: poročila; 13.00: čas, reproduciran vokalni koncert (ruske pesmi); 18.00: gospodinjska ura: drobno pecivo za Miklavža in božič (ga. Svetlova); 18.30: o univerzitetni knjižnici (Novak); 19.00: reprodukcija Straussovih valčkov; 19.30: Pojdimo na naš jug (dr. Oblak); 20.30: reproducirana češka plesna glasba; 20.30: prenos opere iz Beograda, v odmoru čas in poročila.
Torek, 5. decembra: ob 11.00: šolska ura: pravljice (Minka Kusova); 12.15: reproduciran vokalni koncert (naši operni pevci); 12.45: poročila; 13.00: čas, reprodukcija Čajkovskega glasbe; 18.00: otroški kotiček (Marija Kusova); 18.30: Po naših dolih in planinah (.plošče); 19.00: francoščina (profesor Prezelj); 19.30: Moja pot po Norveški (dr. Škerl); 20.00: Glasbeno obliko-islovje (dr. Dolinar); 20.30: prizori iz narave (radijski orkester); 21.30: čas, poročila; 21.50: vokalni koncert Mire Gnusove; 22.30: angleške plošče.
Sreda, 6. decembra: ob 12.15: Bodimo danes dobre volje (revija plošč); 12.45: poročila; 13.00: čas, Bodimo danes dobre volje (revija plošč); 18.00: komorna glasba (radijski kvintet); 18.30: radijski orkester; 19.00: Vloga dobrovoljcev na solunski fronti (dr. Ernest Turk); 19.30 literarno predavanje o Almi Kalinovi; 20.00: Thierrv-Kavčnikova bo pela operne arije s spremljeva-njem radijskega orkestra; 20.45: koncert ruskega cerkvenega zbora; 21.30: Fantje na vasi; 22.00: čas, poročila, radijski jazz.
Četrtek, 7. decembra: ob 12.15: reproduciran instrumentalni koncert: klavirski soli; 12.45: poročila; 13.00: čas, Richard Tauber bo pel na ploščah; 18.00: O prehrani otroka (dr. Konvalinka-Tavčarjeva); 18.30: pogovor s poslušalci (profesor Prezelj); 19.00: srbohrvaščina (dr. Rupel); 19.30: plošče po željah; 20.00: prenos koncerta Narodne odbrane iz Uniona; 22.00: čas, poročila, reproducirana glasba.
Petek, 8. decembra: ob 7.45: Zadružna nabava in vnovčevanje kmetijskih pridelkov (inženjer Bogdan Ferlinc); 8.15: poročila; 8.30: smučarska gimnastika (Drago Ulaga); 9.00: predavanje ZKD; 9.30: versko predavanje; 10.00: prenos iz stolnice; 11.00: slovenska glasba (radijski orkester); 12.00: čas, reproduciran koncert bala-lajk); 16.00: Mlekarstvo za gospodinje (Franjo Pavlica); 16.30: fantovski sekstet z Javornika, vmes harmonika in citre na ploščah; 17.30: re-producirane solistične točke: violončelo; 20.30: internacionalni prenos z Dunaja; 22.30: čas, poročila.
Sobota, 9. decembra: ob 12.15: reproducirana moderna plesna glasba; 12.45: poročila; 13.C0: čas, reproduciran koncert (kino-orgle, havajske kitare in ksilofon); 18.00: reproducirane vesele slovenske pesmi, stanje cest; 18.30: zabavno predavanje (profesor Osip Šest); 19.00: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber); 19.30: zunanji politični pregled (dr. Jug); 20.00: lahka glasba (radijski orkester), vmes flavta solo (Trost); 21.00: citre in harmonika menjaje se s ploščami (slov. pesmi); 22.00: čas, poročila; 22.20: radijski jazz.
t
X Pretresljiva rodbinska žaloigra. V severno-moravški vasi Zetebovicah se je odigrala pretresljiva rodbinska žaloigra. 621etni kmet Alojz Šole
držav in Avstralije, ki doslej tako rekoč niti obdelana niso, je jasno, da bo zemlja še dolgo let mogla preživljati svoje prebivalstvo, čeprav bi njeno prebivalstvo še tako naraščalo. V Evropi je posebno Španija tista dežela, kjer je še zelo mnogo neobdelanih zemljišč. Na podlagi teh podatkov je izračunano, da bo zemlja lahko še 20.000 let redila svoje prebivalstvo, četudi bi se
to v tej meri množilo, kakor se je doslej. Uvaže-vati pa je še treba, da bo kemija v prihodnjih stoletjih brez dvoma našla še sredstev, kako bi materi zemlji to njeno nalogo olajšaia.
X Divjaki so požrli dva letalca. Pariški list «Petit Journal) poroča iz Dakara, da sta meseca junija dva francoska vojaška letalca zašla v hud vihar, ki ju je zanesel nad portugalsko Gvinejo. Tam sta bila prisiljena pristati. Domačini, ki so še vdani fjudožrstvu, so ju umerili in požrli. Francoski oficir je v zvezi s portugalskimi oblastvi natančno preiskoval sled za obema pogrešanima letalcema. Preiskava je ugotovila, da sta oba letalca še živela, ko sta pristala na močvirnih tleh portugalske Gvineje. Nato so zaslišali tam prebivajoče domačine, ki pa niso hoteli o obeh letalcih dati nobenih pojasnil. Zato je skoro gotovo, da so ju divjaki požrli.
X Dvanajst zapovedi Benjamina Franklina.
je bil prvotno zelo bogat in več let župan, zadnja čase ga je pa neprestano preganjala nesreča. 1 Imel je dva sina. Starejši je obiskoval v Brnu tehniko, mlajši je pa hodil v meščansko šolo. Starejši je bil ljubljenec rodbine, česar ni zaslužil, ker je očetu lagal in ga spravil naposled celo v obup. Celih 12 let je študiral, pa ni opravil nobenega izpita. Zapravil je mnogo denarja v slabi družbi, nedavno je pa prišel domov in izjavil, da je postal inženjer. Oče mu jt, verjel in pripravljal ga je na poroko. Oženil naj bi se bil s sosedovo hčerko. Tik pred poroko je pa prišlo sleparstve na dan in fanta je bilo tako sram, da je skočil pod vlak. Sinova žaloigra je očeta silno pretresla. Postal je otožen, pred kratkim zgodaj zjutraj je pa vstal, vzel iz predalčka revolver, stopil k postelji svoje 551etne žene Ane, ki je še spala, in ji pognal kroglo v glavo. Potem je odšel k postelji svojega mlajšega sina, ki se je bil pa že zbudil. Nanj je streljal trikrat, ena krogla ga je zadela v čelo, dve pa v desno ramo. Fant je bil živ, pa se Benjamin Franklin iz Bostona ni bil samo zna-* je potuhnil, kaker da je mrtev. Oče ga je na po-! menit državnik, soustanovitelj neodvisnih Zedi-stelji se trikrat obrnil, da bi se prepričal, ali je njenih držav, temveč tudi naravoslovec in mož, mrtev, potem je pa legel v posteljo in si pognal i ki je izumel strelovod. Prav posebno se je pa kroglo v glavo. Šele nato je hudo ranioni sin ' odlikoval kot spreten tiskarnar, izdajatelj in pisec vstal in se priplazil do kuhinje, kjer je prebudil! resnične modrosti in pravega dovtipa. V nasled-služkinjo, da je odšla po zdravnika. Sina so pre- njem navajamo Franklinovih dvanajst modrih napeljali v bolnišnico, mater in očeta pa v mrtvaš-! vodil za življenje: 1. B o d i zmeren. Ne jej nico.	| toliko, da bi čutil po jedi utrujenost. 2. Bodi
X Nesreča največjega ruskega letala. Iz Mo-! m o 1 č e. č. Govori satno to, kar more biti ko-skve poročajo, da se je te dni ponesrečilo na leta-: ristno tebi ali drugim. 3. Bodi odločen, lišču v Harkovu največje rusko letalo «K 7». ki Odloči se hitro storiti to, kar si spoznal za do-so ga nameravali uporabljati za prevažanje manj- b™, in nikar ne oklevaj v rečeh, za katere si se Sih oddelkov vr jnških čet. V letalu je bilo 13 pot- že odločil. 4. L j u b i red. Vsaka reč ima svoje nikov, ki so se vsi ubiii. Bili so po večini gojenci mesto in vsak izmed tvojih poklicev svoj cas. j ruske vojaške letalske šole. Letrlo je bilo zgra- 5. B o d i varče.n. Ne zapravljaj po nepotreb-jeno povsem iz kovine in je imelo šest motorjev, nem denarja, ne bodi nikoli nikjer potraten, toda V njem je bilo prostora Va 120 Hudi. Posebna ne odrec> se P° nepotrebnem ničemur, kar more komisija bo preiskala vzroke nesreče.	koristiti tebi ali drugim. 6. Ne drzi rok
w c . , . , r, , ■ ■ . . ,	križem. Ne izgubljaj časa. Delaj vedno kaj
X Svojo smrt ,e slutd. Zadnje d« oktobra se korjst ? Bodi jskren. Ne zvijaj Se,
je pripetila na pr me nem kr,z,s,u v New \orku , — brez zy jn §tenQ	tem se tudi
huda nesreča, čez ccsto je hitel 11 etm _ita hjr.nsk, r 8. B o d i p r a v i č e n. Nikomur ne ško-lzseljenec Nicola Mar;am iz Cossile pri Vercelh, | duJ njkomi]r ng odred dobrega dela alj užitka> I pa je pridrvel tovorni avto in ga povozil Vest o	mu ga dolžan 9. Bodi preudaren.:
smrti mladega izseljenca je dospela kmalu v nje- y se skrajnosti in pretiranosti, ne jemlji si k i govo rojstno vas, kjer je vzbudila splošno sočutje.! srcu žalitey bo,. kakor zaslužija 10. Bodi kajti vas-m. so se se dobro spcminjnli kako sesnažen Ne trpi nesnage ne na telesu ne na je ubogi de- ek krčevito branil zapustiti domovino j obIekj ng y hj§i ng y duži_ u. B o d i h 1 a d n 0-
a *a -le slutn^a' da n'koH ve? ne b0 videl krven. Ne razburjaj se zaradi malenkosti, pa rojstre-a kraja. Zadnje dni pred odhodom v tudi večjjh neprijetnesti si ne jemlji preveč k
Amer ko je neprestano zatrjeval, da ga čaka v	srcu 12. B o d i p o n i ž e n. Posnemaj Kristusa i
tujini neizogibna smrt. Ganljivo je bilo njegovo	jn Sokrata
slovo od znancev in domače vasi. Deček je vroče x Lete'-j peS Med r'aznimi varnostnimi na-
JjuMl svoje starše in vedno jih je ubogal, vendar	pravami na letališčih ie znana tudi določba,1 se je pa branil odpotovati v Ameriko, kjer je nje- da psi ne smejo na prostor. preden se letalo gov oce ralel skromen z-služ-k Neprestano je odpravi na pot. se mora službujoči organ na
Zopet znižane
cene!
Vaša bo korist, če si nabavite zimske obleke v tvomici konfekcije
f Trgovski dom j» ^
tcrmccki*
Tovarna perila in oblek
Celje št 97
Bombažasta obleka Din	170,	200,
Stiknena obleka. . .	200,	300,
Kam^arnasta obleka ,	500,	600,
Površnik, kratek . .	240,	280,
Površnik, dolg . . ,	350,	400
Dežne jope ....	170,	250'
D žni plašči ....	205,	360'
Hubcrtus-plašči . . .	29 »,	365'
Fantovske obleke . .	70,	80
300 400 650 350 500 360 442
90
plakal in hodil po okolici, k^krr da bi si hotel iefaligču prepričati, ali ni v neposredni bližini vtisniti v spomin kraje, ki jih ne bo nikoli več	ki bi ne b)li priveznni. Kadar namreč
videl. In res ga slutnja ni varala. Komaj je prišel pasje mrcine zaslišijo ropot vijaka, planejo v Ameriko, že ga je dotelela smrt.	i kot 0bsedene naravnost proti vijaku in skoraj
X Še 20 000 let bo mogla zemlja preživljati zmerom se ta napad konča s tem, da vijak raz-fl.ovc-štvo. Pariška akademija znanosti se je pre- mesari psa, včasih pa gre tudi vijak zaradi teki i teden pečala s predavanjem vseučiliškega tega v kose. Na letališču v Budimpešti, ki ni profesorja Matignona. ki je skušal odgovoriti na ograjeno, je dala pasja nadlega letališkim usluž-vprašanje. koliko časa bo zemlja še mogla svoje bencem že neštetokrat mnogo opravka. Sicer pa prebivalstvo preživljati. Matigncn je na podlagi so imeli tamkaj tudi mnogo psov, ki so bili podatkov iz leta 1929. ugotovil, da ima zemlja i ^ravi ljubitelji zračnih višav. Tehnični.vodja zdaj kaki dve milijardi prebivalcev. Te dve mili- letališča, ki je bil sam velik prijatelj pasjega jardi porabita vsako leto za 20 milijard frankov 1 plemena, je rad proučeval «pasjo dušo» in se živeža. 60 odstotkov te ogromne porabe živil stalno Lavi] z mislijo, kako bi kosmatince pri-pride na Evropo, čeprav ima Evropa samo 500 učil. da vijak na letalu ni tako nenavadna na-milijonov ljudi. Ker pa število prebivalstva vsako prava, da iti jo moral pes napasti. Pri tem si je leto rase (samo v Evropi znaša prirastek tri mili-' pomagal tako, da je vzel psa, ki ga je hotel jone ljudi na leto), bi iz ter-a sledilo da bo na dresirati na zračna vozila, na poskusne polete, svetu k'va!u zmanjkalo živeža za vse. To se pravi, Uspeh teh poskusov je bil odličen. Prvič je da zemlja ne bo m^gla več preživljati svojega bilo treba psa na rokah prenesti v kabino ali prebivalstva, Če na upoštevamo ogromna 07emlja poleg pilotovega sedeža: srce mu je sicer utri-Rusije, Mehike, Brazilije in drugih južnoameriških palo hitreje, toda posebnega strahu ni kazal
Zahtevajte novi veliki ilustrirani cenik, kateri je pravkar izšel. Kar ne ustreza, se zamsnja ali pa vrne denar. Cenik zastonj.
nobeden. Po desetih minutah zračne vožnje pa se je zdelo, da se je pes že sprijaznil z novo okolico; prijazno je mahal z repom in v znak posebne hvaležnosti je celo lizal «dobrotniku» roke. Po končanem poskusnem poletu se noben pes ni več brigal za vijak, temveč je skoraj vsak sam našel pot v zračni avto. Vodja praškega letališča je imel psa, ki se je prevažal z letali do vseh inozemskih postaj in je nekoč s svojim zadovoljstvom v kabini tako navdušil tri ameriške potnike, da so ga hoteli kupiti. Lastnik pa je za vsako ceno odklonil prodajo in leteči pes se še zmerom prevaža po sinjih višavah, odkoder ga na povratku čakajo povsod posebno mastni prigrizki. Zanje mu je kajpada največ in prav zaradi njih mu vožnja po zraku posebno ugaja.
X Najgloblja izvrtiiia v zemljo. Iz Caolinge v Kaliforniji poročajo, da so na petrolejskem polju v Lillis Welsh'J napravili doslej najglobljo iz-vrtino 3243 metrov globoko v zelo trd škriljevec, preden so dosegli plasti, ki so prepojene z nafto. Izvrtina je že zdaj za 15 metrov globlja kakor tista v Jardinu v Mehiki, ki je imela do nedavnega prvenstvo. V Lillis Welshu pa bodo morali vrtati še globlje, najmanj do 3555 metrov, ker pritisk nafte v vrhnjih plasteh, kakor se je pokazalo, ni dovoij močan, da bi tekočina z zadostno silo 1 vrela na površje.
i X Japonski stražnik na Formozi obglavljen.
Z otoka Formoze, ki je pod japonsko oblastjo, poročajo: Nedavno so v okraju Otakeju domačini obglavili japonskega policista, njegove tri otroke pa umorili. Ta zločin je maščevanje domačinov. Več vaščanov je bilo namreč od japonskih ob-lastev prijetih in zaprtih, ker so tihotapili soliter za izdelovanje smodnika. Japonska oblast se boji, da ne bi še več drugih japonskih organov javne varnosti prišlo ob svoje glave. Zato so vse vasi zasedli z močnimi policijskimi četami in uredili tudi dobro poročevalsko službo, da bi si posadke lahko druga drugi pomagale, ako bi se domačini . spet hoteli upreti.
Uspeh zdravljenja
zavisi v prvi vrsti v prepoznanju pravega vzroka bolezni, kakor nas opozarja prav za prav že sama pri-roda s tem, da nam da čutiti bolezen, da je zdravje porušeno. Pri revma-
tičnih bolečinah, prehladu, za masažo, pri trganju v sklepih, bolečinah v križu, obrazu in po vsem životu imajo radi doma pravi Fellerjev Elsa-fluid, ki je že preko 36 let v rabi Fellerjev Elsa-fluid se dobiva v lekarnah in trgovinah te stroke po 6 Din, 9 Din in 26 Din. Po pošti najmanj 1 zavojček (9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici) 58 Din,
3 zavojčki samo 139 Din od lekarnarja Evgena V. Fellerja, Stubica Donja, Elsa-trg 360 (savska banovina).
Odobrilo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravja Sp. br. 509 z dne 24 marca 1932.
Pomnite! Elsa-fluid ostane Elsa-fluid!
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
V gostilni.
Gost: «Natekar! Tale jedilni list je pa že deset dni star.)
Natakar: «Nič za to, saj so še vse jedi tu >
Na počitnicah.
Gost: «Čujte, gospod krčmar, kaj pri vas \edno curlja skozi strop?»
Krčmar: «Ne, gospod, samo kadar dežuje in pa nekaj časa po dežju .. .>
Tudi sodba.
A: «Kako je vaai všeč moj novi slamnik?>
B: <K rasno vam pristoja; človek bi dejal, da je vam zrasel iz glave ...»
Usoda zakonca.
A: «Odkar sem poročen, sem shujšal za dva kilograma.*
B: «To ni nič hudega. Toliko je menda tehtal vežni ključ, ki si ga moral dati ženi.>
Sumljiv zdravnik.
Zdravnik: «Gospod, nikakor ne smete piti, kaditi in preveč jesti.>
Bolnik: «Kar priznajte, gospod doktor, da je bila moja žena pri vas..
Pri kosilu.
Mlada žena (joče):" <Menca si že vse pozabil, kaj nama je župnik govoril pri poroki. Rekel je: ,Ljubezen vse veruje, ljubezen vse upa, ljubezen se veže.'»
Mož: «To je res! Ni pa rekel, da ljubezen vse
oje.)
To še nič ni.
Prvi gost (v restavraciji svojemu sosedu): Vam pa jed imenitno tekne, gospod, človek kar
s[rmi.»
Drugi gost: «To še nič ni — morali bi me videti, če sem kam povabljen ...)
Imeniten gospod.
Ječar: «Gospod državni tožilec hoče govoriti z vami.»
Jetnik (samozavestno): «Povejte mu, da me ni doma.»
Žepne ure od Din 35— naprej.
Zapestne ure od Din 66'— naprej.
Žepne in zapestne' ure, budilke, kukavice, stenske ure, zlatnino in sre-brnino kupite dobro in po nizkih cenah pri
H. SUTTNER, Ljubljana 6
PREŠERNOVA ULICA 4, poleg frančiškanske cerkve.
Cenik zastonj in franko.
Cenik zastonj in franko.
muci
v« g
ni!
«
Din
Kdor pr»ej pride
Najceneje prodaja vse najboljše potrebščine za zimski šport in >	alpinistiko
— AlLiJPINA^-2
LJUBLJANA, Tyrševa c. 7. prej — s m u č a!
Trdovraten samec.
A: «Tvoji upniki potrebujejo denar. Moraš se poročiti z bogato žensko.)
B: «Če potrebujejo denar, naj se kar sami oženijo.)
Spomin.
Zenka: «Glej, Lojzek, tamle na tistem oglu si vedno čakal mene.)
Možek: cDa, saj že spet stoji tam neki tepec in čaka )
Izpodbuda k pogumu.
Ona: «Gospod, če me poljubite, bom kričala.)
On: «Kaj pa, če vas ne poljubim?)
Ona: «No, za takega bi vas pa ne smatrala.)
Najlažje delo.
Gospodar: «Odkrito povedano, za vas nimam nobenega dela.)
Brezposelni: cTo je kaker nalašč zame, saj iščem prav tako mirno zaposlitev ...»
v današnjih hudih časih si preskrbi še najlaže vsakdo s tem, da si uredi doma nekako domačo pletilnico. Mi nudimo delo vsakomur na ta način, i ^inra—-k da odvzemamo izdelane pletemne. BiBtUiMLjuMJd, dobavljamo prejo in izplačujemo mezdo za pletenje. To potrjuje mnogo zalival. Če želite tudi Vi dela in zaslužka, pišite zaupno po brezplačna navodila tvrilki: Domača pletarska industrija Josip Tomažič, Maribor, Krekova ulica št. Ifc.

PLJUČNE BOLEZNI SO OZDRAVLJIVE!
Pljučna tuberkuloza, sušica, kašelj, sulii kašelj, sliiznati kašelj, nočno potenje, bronhija!ni katar, katar v grlu, zaslinjevanje, bruhanje krvi, naduha, astmatično hropenje, bodljaji itd.
se dajo ozdraviti!
NA TISOČE OZDRAVLJENIH!
Pred uporabo
Po uporabi
Zahtevajte takoj mojo knjigo «Nova umetnost hranjenja«, ki je že mnoge rešila.
POPOLNOMA ZASTONJ
dobite mojo knjigo, iz katere lahko črpate mnogo potrebnega. Kogar torej mučijo bolečine, kdor se lioče na nagel način temeljito in brez nevarnosti iznebiti svojih bolezni, naj piše še danes! Ponovno naglašam, da dobite moje pojasnilo povsem brezplačno, brez vsake obveznosti z vaše strani, in bo vaš zdravnik gotovo pristal na ta od prvovrstnih profesorjev kot odlično priznan NOVI NAČIN HRANJENJA.
Zaradi tega je v vašem interesu, da takoj pišete, pa vam bo naše tuinošnje zastopništvo takoj postreglo.
Črpajte pouk in okrepljeno voljo do življenja iz knjige izkušenega zdravnika. Ona vsebuje okrepilo in življenjsko uteho ter se obrača na v se bolnike, ki se zanimajo za sedanje stalijo znanstvenega zdravljenja pljuč. Poštno nabiralno mesto:
GEORG FULGNER, BERLIN-NEUKGLLN, Ringbahnstrasse Nr. 24, Abt. 491.
Najboljše nogavice
MALI OGLASI
Naše cene Vam priporočajo obi^k naših trgovin
Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. — Nakup jajc, masla, suhih gob. svinjskih kož, vinskega kamna in vseli deželnih pridelkov. Stalna zamenjava bučiiic in solnčnic za olje ter zrnja za moko.	285
Listnica uredništva
Muta ob Dravi. Izkužali bomo dol iti šleulke. Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. Mnogo preveč osebno!
Izdaja za koLzorcij »Domovine« A.lolf R i b n i k a r.
Urejuje Filip 0 mladič.
Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek,