Št. 17 (1292) Leto XXV NOVO MESTO, četrtek, 25. aprila 1974 dobne neumnosti, dili pohlep italijanskih desničarjev Vzgojo in izobraževanje je treba usmeriti v delo, je dejal prosvetnim delavcem v Trebnjem inž. Marko Bulc, ki vodi odbor za pripravo dokumenta za X. kongres ZKJ PLAVJE NA GRIČKU — V soboto dopoldne je bilo pri spomeniku Padlih Belokranjcev na Gričku v Črnomlju mladinsko slavje v Počastitev dneva vstaje slovenskega naroda in delavskega praznika , • tnaja. V mladinsko organizacijo so sprejeli 200 mladih iz Čmom-jja in Zagreba. Na sliki: Dekleta iz zagrebške šole „Miroslav Markša“ so pripenjala nageljčke svojim vrstnikom s črnomaljske °snovne šole „Miran Jarc“ (Foto: S. DOKL) Trebanjska temeljna izobraževalna skupnost je v okviru vrste aktualnih razgovorov za učitelje povabila te dni predsednika odbora za pripravo gradiva o idejnih osnovah vzgoje in izobraževanja za X. kongres ZKJ, člana predsedstva SFRJ inž. Maika Bulca. Dokument X. kongresa obiavnava . izobraževanje in vzgojo kot dva do- polnjujoča se, neločljiva dejavnika. _ it'., Doslej je bil posebno vzgojni faktor i večkrat v podrejenem položaju. Po mmmmmsM- '»s. r&Jf mnenju inž. Marka Bulca pa je treba / 'jšL, socialistično samoupravno zavest ** * tudi privzgajati. To pa ni le naloga šol, ampak vse družbe. _______________ Ko je inž. Bulc govoril o ciljih fc' vzgojno-izobraževaJnega sistema, je ' 4 ' I; omenil tudi nujnost ukinitve dose- f U danje dvojnosti: tisti, ki se je po P osnovni Soli (Klločil za gimnazijo, se J»J » jo s tem že vnaprej odločil za visoke intelektualne poklice. Kdor se je od- __________ * ločil za poklicne šole^ se jc vnaprej - ; odločil za neintelektualno delo. Vzgojo in izobraževanje je treba usmeriti v delo. Ne smemo se zadovoljiti le z izobraževanjem zaradi izobraževanja, saj dosti ljudi zdaj pravi, da hodi v šole, da jim ne bo treba delati. Ljudi je treba najprej usposobiti, da bodo znali dobro delati ne le v tovarnah, temveč na vseh področjih. Da bi to dosegli, bi morali izvesti korenite spremembe od predšolskega izobraževanja dalje. ~ BALETNIKI SPET V NOVEM MESTU V ponedeljek, 29. aprila, bo v Novem mestu vrhunska baletna prireditev. Na odru v Domu kulture bodo gostovali baletni umetniki - solisti Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Predstavi bosta ob 16. in 20. uri. Ves izobraževalni sistem mora tudi izhajati iz dognanj marksizma. Prosvetni delavec bo lahko le tisti, kdor bo deloval v duhu samoupravnega socializma. Kar predlagajo v novem kongresnem dokumentu, ni reforma, temveč le idejna osnova zanjo. A. ŽELEZNIK ry&- 4 u, [mr • Od severa doteka hladnejši zrak, zato bo predvidoma manjše poslabšanje vremena. Ob koncu tedna bo ponovno suho in nekoliko hladnejše Izjemno dobre volitve V Posavju ni bilo volišča z negativnim izidom Medobčinski svet ZK za Posavje' je 17. aprila na seji v Sevnici nadvse ugodno ocenil volitve delegatov v nove občinske skupščine. Kot je dejal namestnik sekretarja medobčinskega sveta ZK in sekretar komiteja občinske konference ZK Sevnica Viktor Auer, gre za najugod-nješe volilne rezultate po letu 1954. Volitve niso izredno dobro uspele le po udeležbi volivcev na volitvah, temveč tudi po velikem številu izvoljenih delegatov. V novem skupščinskem sistemu vseh treh občin bo poslej vključenih 1386 delegatov. Sestav novih delegacij je po oceni medobčinskega sveta ravno tako ugoden: med izvoljenimi delegati je 27.6 odst. žena, mladih je 18,4 odst. Večina izvoljenih delegatov je starih 27 do 35 let. Neposrednih proizvajalcev je kar 89 odst. Med njimi je po posameznih zborih od 15,66 do 26.7 odst. članov ZK. Med nadaljnjimi nalogami bo zato poleg usposabljanja delegatov pomembno tudi politično delo med delegati, da bi jih kar največ vključili tudi v članstvo ZK. Člani sveta so ugodno ocenili tudi odmeve na.minuli VII. kongres slovenskih komunistov tako med članstvom in občani. Ljudje so še s posebnim zanimanjem spremljali kongresne razprave posavskih delegatov. A. Ž. Ob t. maju Prvi maj ima izredno pomembno vlogo v zgodovini borbe delavskega razreda in naprednega človeštva sploh. Njegov pomen ni samo v njegovi zunanji podobi; to je od vseh proslav v drugi polovici 19. stoletja najbolj razgiban nastop delavskih sil, preizkus vsakega posameznika, neizprosno opozorilo razrednemu sovražniku. (Nadaljevanje na 4. str.) f---------------- 'S KOZJANSKI ODRED Prvak - Slavko Hafner. Zmagalo Krško Med posamezniki: Hafner, Čebular, Junkar 56 najboljših pionirjev iz Slovenije, ki so se med 120.000 nastopajočimi uvrstili na nedeljsko sklepno tekmovanje, je pokazalo, koliko vedo o prometu. Zmagovalci tekmovanja „Kaj veš o prometu? “ so bili domačini, mladi Krčani, ki so prehiteli Postojno, Mursko Soboto, Ljubljano in druge. Tudi med posamezniki so bili najuspešnejši domači tekmovalci: prvi je bil Slavko Hafner, drugi Vojko Čebular in tretji Marjan Junkar (vsi iz Krškega). Zanimivo je, daje zmagovalec zbral vse možne točke! V slovenski reprezentanci bo razen treh Krčanov še Postojnčan Lah. Pokrovitelj uspelega tekmovanja je bila tovarna celuloze, prvenstvo pa je odlično organizirala šola „Jurij Dalmatin14 ob pomoči drugih osnovnih šol v občini, podjetij in drugih organizacij. RAZSTAVA V ČATEŠKIH TOPLICAH V avli hotela v Čateških Toplicah bo od 27. aprila do 10. maja razstavljal svoja dela dekorativni slikar Ivan Vrečko iz Šentjurja pri Celju. Vrečko se bo predstavil s slikami, vžganimi v les. Nekatera dela bodo naprodaj. Med prvomajskimi prazniki bo na razstavi tudi avtor. M. F. Aktivisti OF nekdanjega novomeškega okrožja po dolgih letih spet skupaj! Mnogi se od vojne sem niso videli, zato je bilo ponovno srečanje tem bolj prisrčno. (Foto: I. Zoran) smo tu - borci, aktivisti!« so poudarili aktivisti OF nekdanjega novomeškega okrožja, zbrani v soboto v Novem mestu na največjem povojnem zborovanju - Protest Aktivisti nekdanjega novomeškega okrožja, ki jim je novomeška občina leta 1972 podelila domicil, so 20. aprila spet zborovali. V novomeškem Domu JLA se jih je zbralo okoli 120. Med njimi’so bili tudi nekateri organizatorji odporniškega gibanja na Dolenjskem: Mara Rupena — Osolnik, Stane Potočar (načelnik generalštaba JLA), Jože Penca in drugi. Ko je šolski pevski zbor pod vodstvom Jelke Kastelic odpel nekaj partizanskih pesmi, je predsedujoča Mara Rupena-Osolnik predlagala, naj udeleženci počastijo spomin nai vse tovariše, ki so med NOB žrtvovah svoja življenja ah pa so umrli po osvoboditvi: „Naj naša topla misel obišče vse, ki jih ni danes med nami" . Inž. Niko Rihar, podpredsednik novomeške skupščine, je zatem predstavil domicilno občino. Aktivisti so z zanimanjem prisluhnili podatkom, ki kažejo napredek občine oziroma tistega dela domovine, kjer so pred več kot tridesetimi leti sami delovali kot aktivisti in organizatorji vstaje. Aktivisti so zatem sklenili, da se bodo organizirah tako kot med NOB. Izvolili so okrožni odbor, v katerem bodo tudi tri komisije, hkrati pa so na novo vzpostavili tudi podokrožne odbore, ki jih je bilo včasih na območju novomeškega okrožja sedem. Tako organiziranost je predlagala v imenu pripravljalnega odbora inž. Jelka Hočevar. Odbori aktivistov bodo delovali pri Socialistični zvezi. Z zborovanja so aktivisti poslah republiški konferenci SZDL in republiškemu odboru ZZB NOV protestno pismo, v katerem so obso- in iredentistov po našem ozemlju. „Še vedno smo tu - borci, aktivisti, mladina, Slovenci, Hrvati, vsi jugoslovanski narodi in narodnosti in branih bomo in ubranih vsako ped naše zemlje tako kot pred tremi desetletji,14 so poudarili. 30. OBLETNICA VSTAuNOVITVE PROSLAVA KOZJANSKEGA ODREDA Na Silovcu nad Sromljami bo v soboto, 27. aprila ob 10. uri proslava 30. obletnice ustanovitve Kozjanskega odreda. Na slavnostih bo govoril I. komandant Kozjanškega odreda Marjan Jerin. Sledil bo kulturni program. Po proslavi prireja ZB Sromlje tovariško srečanje za borce, aktiviste OF in mladino.. V počastitev praznika OF in 30. obletnice ustanovitve Kozjanskega odreda bo 27. aprila popoldne slovesnost v brežiškem gradu. Posavski muzej in občinska zveza ZB NOV vabita ob 15. uri na otvoritev obnovljene zbirke NOB. Požari na tekočem traku V minulih dneh, ko je močno pihalo, je gorelo na več krajih - Največ dela za mestne gasilce V štirih dneh je gorelo na osmih krajih. Tiste dni, ko je močno pihalo, se je ogenj hitro širil. Krivci? Odvržen cigaretni ogorek, kurjenje kar tako in po- 17. aprila je najprej zagorelo v Kačjih ridah ob železniški progi. Tu je ogenj zajel 20 arov grmičja, vendar ga je pogasil sam lastnik parcele Anton Slak- z Malega vrha. Ta DBH NOVO MESTO JE VAŠA BANKA GOZDNI POŽAR NA BREZOVICI — V soboto proti popoldnevu je zagorelo v Brezoviškem gozdu med Karteljevim in Mačkovcem. Hitremu posegu gasilcev se moramo zahvaliti, da se ogenj ni razširil, vendar je vseeno prizadetega več kot 3 hektaije mešanega gozda. Na sliki: gasilci dušijo ognjena gnezda. (Foto: S. DOKL) BREŽICE - Nocoj ob 20. uri bo v prosvetnem domu koncert zamejskih in domačih pevskih zborov v počastitev dneva mladosti in 1. maja. NOVO MESTO - Danes bo skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada ponovila sejo. Prejšnji teden se sklic ni posrečil METLIKA - Na današnji, zadnji seji „odbomiške" občinske skupščine bodo odborniki med drugim spregovorili o letošnjem proračunu občine, poslušali pa bodo tudi informacijo o dogovarjanju pri načrtovanju letošnje splošne in skupne porabe. GRADAC - Včeraj so obiskali ta kraj gojenci kadrovske šole iz Tacna pri Ljubljani. Ob spominski plošci VOS v gradu so skupaj s pionirji priredili kulturni program. TREBNJE - Jutri bodo predstavniki interesnih skupnosti, gospodarstva in vseh drugih delovnih organizacij v občini podpisali samoupravni sporazum o financiranju interesnih dejavnosti. NOVO MESTO - Od torka do jutri bodo tu seminarji za člane delegacij, izvoljenih v novomeški občini. Obravnavajo ustavno ureditev, samoupravljanje in delegatski sistem. METLIKA - Clan izvršnega komiteja predsedstva ZKS Lud: vik Golob se je v ponedeljek s člani širšega političnega aktiva pogovarjal o nalogah komunistov po njihovem republiškem kongresu. METLIKA'- V ponedeljek se bodo vrste komunistov v občini pomnožile. Na svečani seji bodo sprejeli v ZKS dvajset novih mladih članov. ČRNOMELJ - V ponedeljek se bodo v sejni dvorani občinske skupščine prvič sestali delegati vseh zborov občinske skupščine. Med drugim bodo sprejeli poslovnik skupščine ter izvolili njeno vodstvo. JESENICE NA DOLENJSKEM - Kolektiv Kovino-plasta bo v torek, 30. aprila, slavil 10-letnico obstoja podjetja. Delavcem, ki so zaposleni v pod-, jetju vseh 10 let, bodo ha prosl&-vi poklonih spominska danla. S^HOR - V sredo, prvega maja, bo gasilsko društvo odprlo prenovljen gasilski dom, v katerem bo dobila prostor tudi pošta z avtomatsko telefonsko centralo. Vabljeni! DRŽAVNO PRVENSTVO V DRAGOVANJI VASI Pripravljalni odbor AMD Črnomelj bo za letošnji 1. maj organiziral tekmovanje v motokrosu, ki bo veljalo za državno prvenstvo. Tekmovalci iz Italjje, Avstrije, Madžarske in Jugoslavije se bodo pomerili z motorji do 50 ccm in do 125 ccm. Obe tekmovanji bosta na novi tekmovalni stezi v Dragovanji vasi, proga pa je že preizkušena in pripravljena za tekme. Ni izobraževanje zaradi izobraževanja tedenski mozaik Odnosi med Libijo in Egiptom, ki so šli zadnjih nekaj let skozi zares izjemne preizkušnje, so znova na nevarni točki krhkega ravnovesja. Nedavno tega izveden napad na vojaško tehnično akademijo v Kairu, med katerim je izgubilo življenje 13 oseb, še več pa jih je bilo ranjenih, je sicer še vedno zavit v meglo, toda vse kaže, da so vanj vpleteni Libijci. Kako in zakaj, ostaja v tem trenutku še vedno nejasno, toda nekatere izjave uradnih kairskih krogov kažejo, da vsaj posredno dolžijo Libijo. To utegne biti nov zaplet v odnosih med dvema arabskima državama, pri čemer je širši javnosti ta trenutek še vedno malo znana usoda libijskega voditelja Gadafija še dodaten element za ugibanja najrazličnejših vrst... skrivnost v stilu tradicije... Medtem pa hrani svojo skrivnost tudi predsednik ZDA Richard Nixon, ki je po mnenju večine na pragu odločilnega razdobja v aferi Watergate. Potem ko je brez besed pristal, da plača več kot 430.000 dolarjev (toliko so mu izračunali zaostalih davkov), je odklonil, da bi posebnemu senatnemu komiteju izročil trideset magnetofonskih trakov s posnetki zaupnih govorov. Sedaj je po mnenju mnogih opazovalcev na potezi nasprotna stran in od tega, kako se bo odločila, je odvisna nadaljnja kariera prvega državljana ZDA. Če se bodo preiskovalci upognili (predvsem v želji, da ne škodujejo instituciji predsednika ZDA nasploh), potem utegne Nixon afero preživeti, če pa se ne bodo (če bodo namreč brezkompromisno vztrajali na svojem ne glede na posledice, ki bi se utegnile poroditi iz odstopa predsednika), pa lahko pričakujemo marsikaj. .. kar bo, pa bo... Tačas pa je eden izmed najbolj znanih politkov ZDA, Edward Kennedy, ki je bil pred tem na obisku tudi pri nas, že skoraj končal svoje potovanje po Sovjetski zvezi, med katerim se je sestal tudi z najvišjimi sovjetskimi predstavniki. Kot zanimivost omenjajo njegov nastop (imel ga je izven prej določenega programa in na lastno željo) pred moskovskimi študenti. Ravnanje dobrega gospodarja i . Zaradi slabega gospodarjenja gredo v nič mili-~ jarde - Odgovornost večja, če je višji položaj * Naša ustava je uveljavila marksistično spoznanje, da sredstva za zaposlovanje pripadajo tistim, ki s svojim delom prispevajo k povečanju družbenega bogastva. Vendar — ta pravica upravljanja s sredstvi mora veliko bolj kot do zdaj v življenju pomeniti tudi odgovornost za ravnanje s temi sredstvi tako kot dober gospodar, še več, kot najboljši gospodar. Vemo, da je ta odgovornost še premalo vkoreninjena v našem vsakdanjem obnašanju. In vemo, da gre v največji meri za zadevo, odvisno od subjektiv nega ravnanja in zavesti. Odgo vomost je tem večja, čim po membnejši položaj so v raznih oblikah združenega dela delavc zaupali posamezniku. Med premalo skrbno ravnanje z družbenimi sredstvi lahko uvrstimo tudi to, da so industrijske zmogljivosti v povprečju izkoriščene le okrog 70 TELEGRAMI BUKAREŠTA - Predsednik Kostarike Jose Figueres Ferrer je dopotoval na uradni prijateljski obisk v Romunijo. Na mednarodnem letališču Otopen ga je z najvišjimi državnimi častmi sprejel romunski predsednik Nicolae Ceausescu s svojimi sodelavci. Kostariški predsednik bo v Romuniji ostal do četrtka, potem pa bo prišel na obisk v našo državo. BONN - Vodstvo opozicijske krščansko-demokratske stranke CDU je predlagalo, naj bi za predsedniškega kandidata ZRN imenovali dr. Richarda von Weizsaeckeija. Za zdaj je ta edini protikandidat zunanjega ministra Walterja Scheela, kandidata vladajoče koalicije kanclerja Brandta. Predsedniške volitve v ZRN bodo 15. maia. '• odstotno. Marsikje gre za objektivne težave, marsikje pa bi lahko z boljšo organizacijo zmogljivosti bolje izkoristili, ustvarili tako nova delovna mesta in povečali nacionalni dohodek. Med slabo ravnanje z družbenimi sredstvi lahko štejemo, če hoče občinsko komunalno podjetje na vsak način samo zgraditi nov vodovod, za katerega so zbrali denar občani. Samo da gre brez licitacije. Zato pa leži denar pol leta neizkoriščen in ob inflaciji kopni njegova vrednost. Tudi to je eden izmed vzrokov, da ob takih investicijah iščemo na koncu kritje za prekoračenje njihove vrednosti. Sem lahko vpišemo tudi na videz nepomembne in kratkotrajne zastoje zaradi slabega vzdrževanja strojev. Ali pa, da uvažamo letno okoli 50.000 ton starega papirja, pri tem pa vemo, da vsak Jugoslovan potroši na leto okrog 34 kg papirja. Zbiranje teh odpadkov za to zadolžena podjetja slabo organizirajo ali pa sploh ne. Podobno je z vrsto drugih odpadnih surovin. Sem sodi okvara na stroju, sem sodi vsaka WINCHESTER — Na tekmovanju, ki je štelo za ameriško prvenstvo, se je v VVinchestru, ZDA, zgodila ena izmed tistih nesreč, pri katerih se vse srečno izteče. Dirkalni avto se je v polni hitrosti zaletel v zaščitno ograjo in od nje odbil kot žoga nazaj na dirkalno stezo. V tistem trenutku je mimo švignilo dvanajst vozil, pa se kot po čudežu nobeno ni zaletelo vanj. Samo nekaj trenutkov kasneje so že pritekli reševalci in potegnili iz avta povsem nepoškodovanega vozača. Na sliki: prvi reševalec teče proti prevrnjenemu avtu, v katerem se vozniku ni nič zgodilo. Slednje je predvsem posledica zaščitnega okvirja nad vozilom. (Telefoto: UPI) — Kaže, da so oni od službe družbenega knjigovodstva še zmerom verni. Ko so prišli v naše podjetje, so se kar naprej križali... (Iz zadnjega PAVLIHE) prerezana koža, la ne more biti predelana v usnje, vsaka slabo izdelana obleka, ki jo trgovina s konfekcijo zavrne, vsak kilogram gnilega sadja v grosističnih skladiščih. Primere bi lahko navajali v nedogled in prav nič težko jih ni poiskati. Prav gotovo gre predvsem za malomarnost, ki zmanjšuje učinkovitost našega gospodarstva. Še več, neredko lahko take primere imenujemo tudi grdbo izkoriščanje tujega dela in protiustavno prisvajanje, čeprav nekoristno za posameznika ali kolektiv. Prav ustavno organiziranje združenega dela mora nujno okrepiti tudi odgovornost za ravnanje z družbenimi sredstvi na načelih, ki jih spoštuje dober gospodar. Ta odgovornost pa terja tudi boljšo delavsko kontrolo ter večjo aktivnost družbenopolitičnih skupnosti in organizacij. Če se bomo s to malomarnostjo ali vsaj ravnodušnostjo glede ravnanja z druž-beniihi sredstvi temeljito spoprijeli bomo verjetno presenečeni, kako da je mogoče občutno povečati dohodek brez novih naložb in brez pretiranih dodatnih delovnih naporov. TONE KRAŠOVEC tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Slovenski skupščini se enako kot drugim skupščinam v državi v teh dneh izteka mandat sedanjega sklica; naša republiška skupščina bo imela ta teden še eno zasedanje svojih zborov - v četrtek - potem pa se bodo nova skupščinska telesa že konstitui- je zakonodajalec posvetil zaposlenim žen- kot dosedanji predpisi vprašanja našega skam in še zlasti zaposlenim materam. Z gozdnega gospodarstva, seveda tudi skrb za novimi določili so' bolj kot doslej omejena gozdove, in pri tem vnaša več pomembnih nočna delovna mesta za zaposlene ženske, določil, ki se nanašajo tudi na zasebne Zaposlenim materam pa se bo v naši repu- gozdne lastnike. bliki pomembno podaljšalo trajanje porodni- Novi zakon o vodah posebej določa druž- rala po novih načelih, kakor jih postavljajo škega dopusta, ki ga sicer za vso državo beno skrb za to dobrino, ki je pač izrednega ustavna določila. V njej bodo poslej delovali enotno predpisuje že zvezni zakon, repu- skupnega pomena, opredeljuje načine izkori- vseh področij našega bliški predpisi pa ga lahko še dopolnijo (kot ščanje voda in seveda tudi poskrbi za zaščito je to tudi v našem primeru). našega vodnega režima. Nasploh zajema ta novi sistemski zakon Sprejeti zakon o vinu pa ureja vprašanja prav vsa bistvena vprašanja s področja delov- glede proizvodnje in prometa vina oziroma nih razmerij — in med temi, kot že rečeno, drugih proizvodov iz grozdja, določa kako- tudi medsebojna razmerja pri zasebnih delo- vostno razvrščanje vin po posebnih pred- izvoljeni delegati z družbenega življenja. No, ob izteku tega skupščinskega sklica je razumljivo, da se je dejavnost skupščinskih teles v zadnjem času zelo zgostila. Tako je bilo tudi predzadnje zasedanje skupščinskih zborov (prejšnjo sredo) obremenjeno z zelo obširnim dnevnim redom — saj skuša skupščina zaključiti že začete zadeve iz zakonodajne dejavnosti, skuša sprejeti vse tiste nove zakone, ki jih je doslej že pripravila do zaključne faze. Prejšnjo sredo so tako v skupščini sprejeli spet vrsto pomembnih novih republiških predpisov. Posebej na tem mestu samo omenimo štiri nove republiške zakone: zakon o medsebojnih delovnih razmerjih v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci, pa novi zakon o gozdovih in zakon o vodah, in še (med drugim) zakon o vinu in drugih proizvodih iz vina in grozdja. Podrobnejše se v te nove republiške zakonske predpise kajpak ne mu i cm o opuščati v našem okviru - glede zakona o delovnih razmerjih (ki ga je republiški zbor skupščine že sprejel, zbor združenega dela pa ga bo sprejemal še ta teden) samo poudarimo, da gre pri tem za res izredno pomemben nov sistemski zakon, ki celovito področje delovnih razmerij ureja v skladu z novimi ustavnimi določili, hkrati pa tudi zajema vse dosedanje predpise za to področje v eno. Ureditev delovnih razmer dajalcih - poudarja pa (kar je tudi v skladu z novimi ustavnimi določili), da podrobnosti in določne izpeljave teh določil večidel urejajo še samoupravni sporazumi oziroma samoupravni akti znotraj organizacij združenega dela. Neodtujljiva pravica delavcev v združenem delu je, da se v okviru temeljnih zakonskih določil sami dogovorijo o neposrednih vprašanjih medsebojnih razmerij v njihovi organizaciji združenega dela. In če vsaj na kratko še povzamemo ostale od omenjenih novih zakonov, ki jih je tokrat Med novosti, ki jih prinaša ta'pomembnni sprejela republiška skupščina - novi zakon o /akon, samo omenimo še posebno skrb, ki jo gozdovih opredeljuje še boli samoupravno piših, določa geografsko zaščito nekaterih posebnih vin (tako je npr. sedaj končana polemika glede „prave domovine14 cvička) in še in še. Mimogrede omenimo, da z novim zakonom vino ni opredeljeno kot živilo (kar je bilo spočetka predlagano, pa je zbudilo tudi precej kritik), marveč je opredeljeno le kot kmetijski proizvod. Prejšnji teden je tudi republiški izvršni svet (v torek) precejšen del tokratne seje posvetil novi zakonodaji - še posebej je usmeril pozornost dogovarjanju glede novih delitvenih sporazumov. IzvriSni svet je poudaril, naj skupne komisije čim-prej pripravijo ustrezne nove samoupravne sporazume glede delitve dohodka v skladu z ustavo in novim zakonom. IS pa je tokrat • - poleg drugega - sprejel tudi več odlokov, s katerimi se zvišujejo nekatere denarne pomoči. Tako so npr. zvišane letošnje denarne pomoči žrtvam vojne oziroma fašističnega nasilja za 20 %, zvišana pa je tudi meja letnega OD iz kmetijske dejavnosti, ki je osnova za pravico do dodatne denarne pomoči. Kot je sedaj določeno, znaša gornja meja mesečnega OD iz kmetijske dejavnosti 400 dinarjev, drugih rednih dohodkov pa 255 dinarjev mesečno na družinskega člana - kar je meja, ki daje prosilcem pravico do dodatne družbene denarne pomoči. Omenimo še, da je republiški izvršni svet s sprejetim odlokom zvišal tudi pomoč upravičenim družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi; tudi ta denarna pomoč je sedaj zvišana za 20 %. tedenski zunanjepolitični pregled Najnovejše zaostrovanje in ponavljajoče se italijanske ozemeljske zahteve so dobile nov dodaten element, ki v mnogo-čem pojasnjuje marsikaj, kar je doslej pri nekaterih vzbujalo začudenje. Govor vodje italijanskih neofašistov Almiranteja je naposled v vsej svoji krutosti razkril del tistega, kar doslej ni bilo tako jasno rečeno, čeprav je bilo mogoče čutiti. Vodja neofašistov Almirante je namreč na zborovanju v Trstu (pod zaščito mogočnega oddelka tržaške policije) izjavil, da Slovenci nimajo kaj iskati v Italiji in da predstavljajo breme, ki se ga je treba čimprej znebiti. Ta izjava, od katere se italijanska vlada ni ogradila, je vnesla v položaj na meji, oziroma odnose med Italijo in Jugoslavijo, nove razsežnosti. Predvsem je mogoče ugotoviti, da je ta izjava zares nenavadna, saj že dolgo časa (praktično od medvojnih dni nacizma in fašizma) nismo imeli priložnosti slišati tako očitno in neprikrito poudarjanje rasističnih načel. Kdorkoli ie doslej vsaj še trohico zatiskal oči pred sicer že leta se ponavljajočimi izgredi nove fašistične stranke v Italiji, tega ne more več. Cilji in nameni so tako očitni, da jih je mogoče samo še postaviti v neki širši okvir. Fašizem v Italiji je namreč sestavni del tistih svetovnih nazadnjaških sil, ki so v zadnjih letih zdaj tu in zdaj tam in zdaj manj in zdaj bolj uspešno, dvigovale svoj g}as. Te sile so se dvignile v Čilu, se držijo v Vietnamu, kraljujejo na rasističnem jugu Afrike, imajo svojo podporo v Portuga-liji - in še kje. Tako gledano predstavljajo bistveno večjo nevarnost kot bi jo utegnil imeti zgolj glas nekega osamljenega voditelja ■ neofašistične stranke v Italiji, pa bi utegnili pričakovati, da se jim bodo prav zaradi te širše nevarnosti postavili po robu predvsem v Italiji, na domačih tleh. To pa se doslej ni zgodilo in kot kaže, se tudi ne bo tako kmalu. Res je, da se je demokratična javnost Italije ogradila od izjav, izreženih na zborovanju neofašistov v Trstu, toda uradni Rim, ki je pred dnevi znova ponovil svoje ozemeljske zahteve, še vedno molči. To pa je tudi tisto, kar vzbuja pri neposredno prizadetih upravičeno zaskrbljenost. BOJI NA GOLANU Medtem pa se boji na golanski fronti med sirskimi in izraelskimi enotami nadaljujejo z nezmanjšano močjo. Na obeh straneh sodelujejo tanki, letala in topništvo, pri čemer se utegne spopad vsak trenutek raz- rasti v odkrito vojno, v katero bi lahko posegli tudi Egipčani in drugi. To bi pomenilo resen udarec mirovnim prizadevanjem na Bližnjem vzhodu. Res so se sicer sirsjd in iz-raelski predstavniki v skladu s poprej doseženim dogovorom sestali minuli teden v Washing-tonu, da bi nekako našli začetek poti k ustavitvi sovražnosti (namreč z uveljavitvijo razmejitvene črte, podobne tisti, ki je med Egipčani in Izraelci na Si- Almirante presegel vse meje naju), toda izgledi za kaj takega sobolj slabi. . Napovedujejo, da se bo Henry Kissinger znova podal na Bližnji vzhod, toda kaj naj bi dosegel, je v trenutnem ozračju vojaškega spopada na golanski fronti vse prej kot jasno. Med stališči Damaska in Je* ruzalema so namreč sleikoprej še vedno zelo velike razlike, ki jih ni mogoče uskladiti brez obojestranske pripravljenosti na 'kompromis. Kako ta kompromis doseči, je zdaj še vedno tako veliko vprašanje, kot je bilo pred meseci. Brez tega p* ni mogoče niti zamisliti nadalj* njih mirovnih razgovorov, za katere je razmik obeh vojsk zgolj tehnični predpogoj. Tudi obisk Willyja Brandta v nekaterih arabskih deželah nima nobene možnosti, da bi kaj koristnega prispeval k pomiritvi, kajti stališče Zahodne Nemčije, ki je obremenjena s preteklostjo (in šestimi milijoni Zidov, ki so izgubili življenja v nacističnih koncentracijskih taboriščih), je v tem primeru izrazito neutralno. Pot iz zagate bodo morali torej poiskati prizadeti sami (oh nedvomni prisotnosti dveh supentil) in to, kmalu, kaj*1 bombe in granate, ki se križajo nad golansko fronto, se utegnejo razviti v odkrit spopad večjih razsežnosti, katerega hi bilo zelo težko ustaviti. TELEGRAM ATENE - Grški’svet za ponj«^ stitev jc zamenjal smrtne kazni Palc' stincema El Safiku in Kanturan Palalu z dosmrtno ječo. Oba P«®' stinca so januarja letos obsodili n smrt zaradi atentata avgusta lanf n® atenskem letališču, ko sta 5 ljutl ubila, 55 pa ranila. mumuMMtim V petek, 19. aprila, so predstavniki organizacij v sejni sobi delavske univerze v Krškem podpisovali Sporazume za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti v 1974, letu. Odzvalo se je nad 70 podpisnikov. (Foto: Rezi Pirc) Novo gradbišče v Čateških Toplicah. Pionir gradi tam štiri bazene in sedemstezno avtomatsko kegljišče. Bazeni segajo do igrišča minigolfa in ga vključujejo v objekte za rekreacijo. Še dober mesec in delo bo opravljeno. Kopalcem se obeta v sezoni več prostora. (Foto: J. T.) Občinskega tekmovanja v znanju „Vesele šole“, ki je bilo pred kratkim v Kočevju, seje udeležilo 36 tekmovalcev iz Kočevja, Vasi-Fare in Strug. Na sliki so zmagovalci posameznih razredov, ki so prejeli diplome in nagrade Pionirskega lista. (Fotd: Brus) Sekretar metliške občinske konference ZKS Jože Mozetič je zadnji petek, ko se je končala politična šola v občim, podelil spričevala osemnajstim mladim slušateljem, ki so šolo uspešno opravili. Vsi pa so menili, da so si pridobili zelo potrebno znanje. (Foto: B. Podobnik) V GOZDU KORAK S ČASOM Minuli teden je brežiško Gozdno gospodarstvo priredilo trodnevni seminar na svojem gozdnem obratu v Kostanjevici za gozdarje-organizatoije proizvodnje. Gozdarjem so najprej teoretično, zatem pa tudi praktično ponazorili izpopolnjeno tehnologijo pridobivanja lesa. Seminar so pripravili skupno s katedro za izkoriščanje gozdov pri ljubljanski biotehnični fakulteti, vodil pa ga je priznani strokovnjak za ta vprašanja prof. dr. Krivic. Nekatere izmed teh sodobnih strojnih naprav v podjetju že imajo, drugo pa bodo še dobili. S tem nazornim posvetovanjem so želeli svoje kadre pravočasno usposobiti. Iz 6 obratov se je posvetovanja udeležilo 40 gozdarjev. s------------------------------' Sejmišča ; NOVO MESTO - Na zadnji sejem so prašičerejci pripeljali 484 do Z roko v roki s predelovalno industrijo Ob zadnjih razpravah o družbenem dogovoru za uresničevanje dolgoročnega razvoja kmetijstva v republiki do leta 1980 in sporazumu o združevanju v kmetijske razvojne skupnosti v trebanjski občini ni razhajanj o tem, ali v teh programih podpirati le kmetijsko proizvodnjo ali tudi kmetijsko predelovalno industrijo. 12 tednov starih prašičev in 48 pra-Sčev, starih do 5 mesecev. Skupaj so jih prodali 322. Za mlajše so iztržili od 500 do 650 din, za starejše Pa od 660.do 800 dinaijev. Cene se od zadnjega sejma niso spremenile. BREŽICE - Tu so lastniki na sejmu ponujali 557 do tri mesece *tarih prašičev in 24 starejših. Prvih so prodali 423 in iztržili za kilogram Žive teže do 27 dinaijev, drugih pa 17, „njihov*4 kilogram žive teže pa # veljal do 17 dinarjev,- Inž. Slavko Nemanič: „Ni dileme. Sredstva je treba deliti tudi s kmetijsko predelovalno industrijo, seveda v skladu s pro-jrrami!“ Direktor trebanjske zadruge inž. Slavko Nemanič meni, da eni ne morejo brez drugih. O tem imajo že lepe izkušnje iz sodelovanja s Kolinsko pri odkupu krompirja (trebanjska zadruga je edina izpolnila pogodbene obveznosti!), Ljubljanski- mi mlekarnami, kamniško Eto, ljubljansko Semenarno, Kmetijskim gospodarstvom Škofja Loka. Ta industrija je namreč zanesljiv odkupovalec tržnih presežkov, v mnogočem pa tudi pomemben nosilec pri iskanju kreditnih virov za strojno opremljanje kmetij. Razumljivo je, da sta zato oba dokumenta žela odobravanje kmetov in delavcev na občnem zboru zadruge. Gre namreč za urejanje bodočnosti 12 kmetijskih proizvodnih vej v Sloveniji. Trebnje je nosilec programa za pridelovanje krompirja. Na osnovi teh programov se pred videva, tudi financiranje. Zaradi tega v Trebnjem menijo, da bi bilo treba oba dokumenta kar najhitreje sprejeti, še posebno ker ni posebnih pripomb glede vsebine. V bodoče naj bi namreč šlo tudi za delitev denarja iz tako imenovanega državnega kapitala. A Ž. koliko zažgemo, četudi bi ga lahko — tehnološki postopek to omogoča - predelali v novega! Ne pozabimo, da Jugoslavija uvozi na leto 50.000 ton odpadnega papirja za dragocene devize, ki jih tako primanjkuje. Zato je nujno, da bolje poskrbimo za zbiranje starega papirja, da povečamo odstotek zbranega v primerjavi s proizvedenim papirjev (v Jugoslaviji znaša zdaj le 29,7 odst., v mnogo bogatejši ZRN pa skoraj 50 odst). Pri nas nabiramo star papir in druge odpadke ponavadi kampanjsko, mnogo večji uspeh pa bi dosegli z bolje organizirano nabiralno akcijo. Da je to možno, je pokazala nabiralna akcija za boj proti raku. Zakaj ne bi tega nadaljevali? Vprašanje je posebno primerno zdaj, ko se bliža konec šolskega leta. J. PEZELJ higieno in nego, pomen oblačenja in nego otroka. Napotke za vsa ta opravila iščejo žene po raznih družinskih kotičkih v časopisih in revijah, vendar bi bilo mnogo uspešnejše izobraževanje v gospodinjskem tečaju. Novomeški šolski center za gostinstvo ima pripravljen načrt za tak tečaj, v katerem bi trajal teoretični pouk 30 ur, praktični del pa bi obdelali v 6 vajah iz kuhanja, pri čemer bi bil poudarek na hitri pripravi hrane in domačih jedi. Predlog programa za tak tečaj je že izdelan, manjka samo organizatorjev. R. B. Kmetijski l J^nože. Pri močno zapleveljenih njihvah pa je ponovno sejanje koruze pravzaprav izhod, saj druge poljščine slabše uspevajo, če *** primer njivo razplevelimo z večjo koncentracijo simazina. Za uspeh je odločilno tudi gnojenje. Ugotovili so, da že skrojen pridelek 23 stotov na hektar izžme iz zemlje 60 kg čistega jto&ka, 61 kg kalija in 22 kg fosforja. Koruza potrebuje največ hranij Sele julija, avgusta in septembra, zato jih je treba ob kovnem gnojenju (jeseni ali spomladi ob oranju) dodajati, in jo takrat, ko koruza razvije tri do štiri liste, najkasneje pa, ko ^la metlico. Hlevski gnoj, ki je za okopavine tako nujno potreben, za ^Čje pridelke ne zadošča. Pravijo, da je treba pognojiti še s Približno ISO kg čistega dušika, 100 kg fosfoija in 140 kg duši-**> Če naj računamo na pridelek 70 stotov zrnja na hektar. Na so na voljo naslednja kompleksna umetna gnojila, ki vsebujejo vse tri poglavitne sestavine (NPK) 11:11:16, 8:16:22, *2:12:12 in še nekatera. Najbolje bo svetoval strokovnjak, ki bo upošteval tudi razmere hranil v tleh; ugotovimo jih s preiskavo ^orca zemlje v laboratoriju kmetijskega zavoda. Seveda ne smemo pozabiti na obdelavo, na boj s pleveli (širo-*olistne uničujemo s simazinom, gesaprimom, travnate pa z lIl*korom ali agcIonom) in škodljivci — strunami in sovkami. Inž. M. L. Koliko odpadnih surovin gre v nič na naših smetiščih, koliko jih pogoltnejo reke in koliko jih zgori v pečeh? Na to vprašanje ne more nihče odgovoriti, dejstvo pa je, da so surovine iz dneva v dan dražje. Toda nadaljuje se propadanje odpadnih surovin, čeprav bi jih lahko koristno porabili. Odpadni papir je najbolj značilen primer. Koliko papirja zavržemo, Znanje v službi, znanje doma Tri vogale Ze od nekdaj je znano, da gospodinja in mati podpira v hiši tri voga: le, toda tudi na tem področju je veliko sprememb. Danes, ko imajo zlasti žene zaradi zaposlitve vse večjo bitko s časom, je njihova naloga v domačem gospodinjstvu tem težja. Vsaka žena je kot gospodinja odgovorna za zdravje članov družine, v največ primerih pa je na njenih ramah tudi skrb za bojjše življenje. Zaradi vsega tega tudi gospodinjstva ni mogoče več voditi z znanjem, ki so ga dekleta podedovale od mam in babic. Danes v mestu in na vasi poudaijamo pomen prijetnega doma in stanovanjske kulture, reda in čistoče. Poudaijamo, kako pomembna je pravilna prehrana za zdravje otrok in odraslih. Danes mora biti gospodinja vešča nakupov vseh vrst, od živil do tekstila. Razen vsega tega pa mora sodobna žena in dekle poznati osebno Ko ni elektrike Rešitev: stolpi Po zadnjih vesteh se bodo v Krškem začela zemeljska in gradbena dela za prvo jedrsko elektrarno v Jugoslaviji že to jesen. Glavni del opreme je naročen, ameriška tvrdka Westinghouse, ki je na licitaciji dobila to veliko delo, bo dobavila parne generatoije in še nekatere- pomembne sestavne dele elektrarne. Znano je, da ni bilo dolgo časa razjasnjeno, na kak način naj bi hladili jedrsko elektrarno, v kateri se bo sproščala ob cepitvi jeder silna toplota. Po mnogih razpravah in preučevanjih so strokovnjaki sklenili, da bo najboljša rešitev elektrarno hladiti pretočno, to je neposredno z vodo iz bližnje Save. Na zahtevo vodnih gospodarstev Slovenije in Hrvaške, ki varujeta interese vodnega gospodarstva, ter predstavnikov varstva narave bodo zgradili hladilne stolpe, katerih učinek bodo povečali še z vgraditvijo dodatnih hladilnih ventilatorjev. Zagotavljajo, da bodo na ta način lahko zadostili zahtevam, po katerih se Sava nikoh ne bo smela segreti* nad 28 stopinj C in izgubiti več kot eno četrtino svojega pretoka. - Tovariši iz gospodarstva so pnsu na prakso .. (Karikatura: Marjan Bregar) vredno ji* saplsut« rila 1974 Stran uredil: MARJAN LEGAN ••• „ Vinogradi razdeljeni. “ V majhni notici s tem naslovom smo prejšnji teden zapisali veliko dejanje. Na Plešivici v Beli krajini je množica lastnikov združila svojih 400 parcel, bolje rečeno parcelic, v en, 30 hektarjev velik vinograd, zasnovan na sodobnih strokovnih načelih. ,J3ili smo presenečeni, česa takega nismo pričakovali. Zadovoljni kmetje so dali celo posebno nagrado načrtovalcu, ki je zasnoval nov vinogradniški kompleks, tako da ima vsaka parcela dostop s traktorjem. Čaka le še težko delo: raz-parceliranje, po katerem bo vsak lastnik namesto prejšnjih parcelic (nekateri so jim imeli tudi 12) dobil vinograd v enem kosu. Upamo in verjamemo v strpnost ljudi, “ je poročal na zboru vinogradnikov sredi marca na Otočcu inž. Julij Nemanič iz KZ Metlika, ki je nudila strokovno pomoč. Plešivica Zdaj-so vinogradi vnovič že razdeljeni. Ne po strmini kot nekdaj, temveč vodoravno. To pa pomeni, da je mogoče težko vinogradniško motiko zamenjati s plugom, mišice vinogradnikovih rok nadomestiti s strojem. Kdor se leto in dan znoji v prisojnih vinogradniških pobočjih, zna ceniti ta napredek. Zložba zemljišč - eden prvih takih primerov pri nas je Plešivica - je veliko dejanje, tako smo zapisali v začetku. Upravičeno. Zložba zemlje je zahteven, daljnosežen, drag, zaradi pohoda kmetijske, mehanizacije vse bolj nujen agrotehnični ukrep. Pridelovalne stroške zmanjšuje do ene tretjine, povečuje pridelke in izrabo zemlje, manjša porabo strojnega dela na enoto pridelka. V vinogradništvu računajo, da razdrobljene parcele dajejo do enkrat dražje vino. Strokovnjaki trdijo, da je Danska predvsem po zaslugi arondacij in komasacij, torej zložbe zemljišč, katero je začela pred 200 leti (in že končala), postala kmetijsko najbolj razvita dežela na svetu. Zato naj bi tudi drugod sledili Plešivici, svetilniku, ki mu bleščavo daje dejanje, ne besede. M. LEGAN^ DOLENJSKI LIST Ob 1. maju (Nadaljevanje s 1. str.) Zgodovina delavskega gibanja dokazuje, kako so se delavci 1. maja združevali v armado borcev za svoje pravice in za socializem. Z mednarodnim pomenom, z velikansko močjo, kakršne do tedaj ni imela nobena armada, z vzvišenimi cilji, simbolično izraženimi v prazniku dela, so zlahka premostili jezikovne razlike, barvo kože, običaje in navade narodov in posameznikov. Letos delavski razred pet-inosemdesetič proslavlja ta svoj največji praznik. Spet se bodo milijoni delavcev zbrali v veličasten prvomajski sprevod, da bi izpovedali svoje zahteve po samoupravnem, demokratičnem socializmu, da bi zahtevali mir na svetu, enakopravnost med narodi, da bi pomagali odpraviti blokovsko razdelitev sveta ter osvoboditi narode, ki jih še tlači kolonialni jarem. Jugoslovanski delavski razred ponosno ugotavlja, da je bil vedno v prvih vrstah borbe za demokratični samoupravni socializem. Pod vodstvom tovariša Tita in ZK je iz leta v leto dosegal pomembne rezultate, ko je obračunaval s težnjami, ki so zavirale naš razvoj. Pri nas smo bili prvi, ki smo z razvojem samoupravnega socializma začeli uresničevati tudi Marxovo oporoko, naj podjetja upravljajo delavci. Ko letos proslavljamo prvi maj, prevzemamo nase zgodovinske obveznosti za nadaljnji razvoj socialističnih odnosov, zasnovanih na svobodnem združevanju dela, samoupravljanju delavcev in delitvi družbenih proizvodov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Zato je nujno dosledno uresničevati novo ustavo in onemogočiti delovanje vsem tistim silam, ki skušajo zaradi osebnih interesov prikrito okrniti samoupravne pravice delavcev. Imamo torej zgodovinsko nalogo, da preobrazimo družbenoekonomske in idej-no-politične odnose v naši družbi. Ti morajo temeljiti na resničnem upravljanju delavcev s presežnim delom ter na delavskem upravljanju celotnega gospodarstva in družbenih procesov. (Iz prvomajske številke Kurirja, časopisa IM V Novo mesto) OBISK IZ ZDRUZENIH DRŽAV AMERIKE 23. aprila je obiskal novomeško KRKO g. Ledder, predsednik znane ameriške firme Abbott, skupaj s svojimi najožjimi sodelavci. Ta ameriška tvrdka je vodilno podjetje za farmacevtiko, veterino in proizvodnjo za bolnišnice. KRKA že dalj časa sodeluje s firmo Abbott, čeprav doslej le v manjšem obsegu, zlasti na področju veterine. Namen obiska je bil poiskati nadaljnje pogoje za poglobitev poslovanja in tehničnega sodelovanja, pri čemer sta partnerja poudarjala zlasti pomen dolgoročnih načrtov. Zdraviti tudi v delovnem okolju Boj proti alkoholizmu je sestavni del naporov družbe za napredek oblem alkoholika ni več problem posameznika, ampak vse bi bilo, da tudi ostale občine Problem alkoholika ni več problem posameznika, ampak vse družbe. Ta premik postaja toliko močnejši, kolikor večjo in močnejšo vlogo v družbenem odločanju in upravljanju ima posameznik. Zatorej mora postati boj proti alkoholizmu sestavni del naporov družbe za večjo gospodarsko moč, rast standarda in humaniziranja. V obravnavanju alkoholizma so opazni premiki v tej smeri, čeprav moramo še ugotavljati, da bi bilo potrebno storiti odločilne korake in prenesti težišče boja v delovne organizacije. Na 2. letni skupščini medobčinskega Kluba zdravljenih alkoholikov v Novem mestu, kije bira 18. aprila, so temu vprašanju posvetili veliko DANES NA OTOČCU PODPIS SPORAZUMOV V gami hoteli na Otočcu bodo. danes ob 9. uri pooblaščeni delegati iz TOZD in drugi'i organizacij združenega dela v novomeški občini podpisali samoupravne sporazume o programih in sredstvih samoupravnih interesnih skupnosti. RIBNICA - Občinski proračun so sprejeli na torkovi seji občinske skupščine. NOVO MESTO - Jutri bo imela tu samostojni koncert godba na pihala podjetja Novoles iz KOČEVJE - Priznanja AMZ Slovenije so podelili zaslužnim članom AMD Kočevje na seji v ponedeljek zvečer. TREBNJE - V torek so člani temeljne izobraževalne skupščine sprejeli poročilo o delu in poslovanju v minulem letu,'sprejeli so tudi družbeni dogovor o financiranju vzgoje in izobraževanja v občini. SEVNICA - Jutri bo v Sevnici celodnevno posvetovanje sekretarjev osnovne organizacije ZK v občini. Ocenili bodo delo ob volitvah, izpeljavo drugih nalog in sc dogovorili za akcije v bodoče. KRMELJ - Včeraj je bilo v Krmelju osrednje srečanje pio-niijev iz vse občine ob sprejemu Kurirčkove pošte. SEVNICA - Jutri ob 18. uri bo v dvorani TVD Partizan slavnostna akademija v počastitev praznika OF in 1. maja, na kateri bodo podelili 6 družbenopolitičnim delavcem občine letošnja priznanja OF. pozornosti. Ugotovili so, da klub, v katerega je včlanjenih že 63 zdravljenih alkoholikov, njihovih svojcev, terapevtov in predstavnikov delovnih organizacij, ne more učinkovito opravljati svojega dela, ker je narava dela v klubu taka, da ne dopušča prevelikega števila članov. Potrebno NOVOTEKSU PRIZNANJE NAMODEFESTU 1974 Na jugoslovanskem festivalu mode, znanim kot Modefest 74, je v skupini težke konfekcije dobila prvo nagrado tekstilna tovarna Novoteks iz Novega mesta. Nagrajence je z glasovanjem izbralo občinstvo v 20 festivalskih mestih v Jugoslaviji. Darilo šolarjem »Jugotehnika« pomaga Podzemlju Mnogo generacij mladih radovednežev sije osnovno znanje pridobilo v 120 let stari šoli v Podzemlju. Sedaj obiskujejo to šolo učenci iz šestnajstih vasi, ki pa so v primerjavi z učenci v mestih, ki obiskujejo moderno opremljene šole, v slabšem položaju. Zato je odločitev kolektiva „Jugotehnike", ki je prevzela patronat nad to šolo, vredna pohvale. 19. aprila so se učenci iz Podzemlja vselili v lepo opremljen razred v stari šoli. Vse, kar je bilo potrebno za opremo tega razreda, je poklonila „Jugotehnika1*. Toda opremljanje učilnic ne l>o edina skrb „Jugotehni-ke“, patronat, ki gaje njen kolektiv prevzel nad to belokranjsko šolo, vključuje tudi nadaljnje povezovanje. Učenci iz Podzemlja bodo večkrat obiskali ta kolektiv, ki bo nekaterim dodelil tudi štipendije za nadaljnje šolanje. Šolaiji iz Podzemlja in občani so toplo sprejeli predstavnike trgovskega podjetja JUGOTEHNIKA iz Ljubljane. (Foto: M. Vesel) bi bilo, da tudi ostale občine na Dolenjskem ustanove podobne klube. K temu pa je nujno pritegniti delovne organizacije, ki naj bi ustanovile interne skupine zdravljenih alkoholikov kot osnove za bodoče klube. Predavanje psihologinje Vlaste Graber je pokazalo, da ravno delovne organizacije, ki bi morale biti najbolj zainteresirane zaboj proti alkoholizmu, še vedno ne obravnavajo alkoholikov tako kot bi to bilo potrebno. Zdravljeni alkoholiki dostikrat zaidejo na staro pot zaradi omalovaževanja in napačnega odnosa do alkoholizma, ki vlada v delovnih organizacijah. Poudarila je, da bo boj proti alkoholizmu uspešen le, če bomo širili znanje o alkoholizmu in če bodo kadrovske, socialne in zdravstvene službe delale povezano. 6 PRIZNANJ OF V BREŽICAH Izvršni odbor občinske konference SZDL v Brežicah je na seji 22. aprila potrdil predloge žirije za podelitev priznanj OF slovenskega naroda. Prejeli jih bodo Ivan Bogovič iz Dobove, Olga Drobnič iz Cerkelj, Ivan Starman in Krešo Tom in iz Brežic ter Anka Zorko iz Artič. Kolektivno priznanje bodo podelili radiu Brežice. DANES O PRIZNANJIH OF Občinska konferenca Socialistične zveze v Novem mestu bo danes ocenila minule volitve in obravnavala predloge kandidatov za vodstvo občinske skupščine, občinskega izvršnega sveta, zbor republik in pokrajin ter kandidatov za vodstvo republiške skupščine. Izrekla se bo tudi o 16 priznanjih OF, kijih bodo podelili letos. NOVOMEŠKI PRORAČUN SPREJET V TOREK Proračun novomeške občine z.a leto 1974 je „pod streho". Predvideva 41 milijonov din dohodkov, največji priliv pa’bo imel od najrazličnejših davkov. Za dejavnost družbeno-političnih skupnosti bo šlo iz proračuna nad 16,7 milijona din, za komunalno dejavnost okoli 3,9 milijona, krajevne skupnosti bodo dobile 700.000, socialno skrbstvo 4,2 milijona, za negospodarske investicijo (z vračanjem dolgov) pa bo šlo 8,4 milijona din. Za tako razporeditev proračunskega denarja so v torek glasovali odborniki na poslovilni seji občinske skupščine. Na tej seji so sklenili podpisati nekatere družbene dogovore in samoupravne sporazume. NOVA ZDRAVSTVENA POSTAJA V Bregani so 19. aprila slovesno odprli prostore nove splošne ambulante brežiškega zdravstvenega doma. V njej bodo iskali zdravniško pomoč delavci Remontnega zavoda, pa tudi člani njihovih družin in drugi prcbivalci krajevnih skupnosti Velika Dolina in Jesenice - Obrežje. ZAHVALA ZAHVALA Ob prerani smrti naše sestre Ob prerani smrti naše mame, stare mame PEPI KUHELJ z Dvora pri Žbk. NEŽE GREGORČIČ iz Mokronoga se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnico spremili na zadnji poti in ji darovali cvetje in vence. Iskreno se zahvaljujemo internemu oddelku novomeške bolnice, zdravnikom in strežnemu osebju, Ivanu Božiču za poslovilne besede, župniku za opravljeni obred in poslovilne besede ter sosedom za pomoč. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, vsem, ki so z nami na kakršenkoli način sočustvovali in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala sindikalni podružnici in sodelavcem IM V ter • vsem, ki so darovali vence in cvetje ter spremljali pokojnico na zadnji poti. Posebna zahvala župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, gasilskemu društvu iz Mokronoga za opravljeni obred. Sc enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sestra Ana, brat Franc z družino, nečaka Rado in Anica in drugo sorodstvo. Žalujoči: sin Franci z družino, hčerka Vida z družino, Marica s sinom Maijom in drugo sorodstvo Josip Broz Tito: Nekoč je bila cona B, danes je to socialistična Jugoslavija Ko bi bili danes v Sarajevu in vse to videli, bi drugače mislili. Toda takšni nenehno čakajo, da bi v Jugoslaviji do česa prišlo, da bi se razcepila, razpadla, in bi morda sami kaj dobili. Tudi ta reč v Italiji je pomenila prav tak poskus. Že so začeli govoričiti o nekakšni svoji pravici in suverenosti nad cono B. Toda odgovor našega ljudstva je bil tak, da so lahko videli, da v Jugoslaviji različnih mnenj ni, da tudi tisti Makedonec tam pri Djevdjeliji prav tako misli na ta del našega ozemlja. Kajti nobene cone B ni več, to je naše ozemlje in konec! Nekoč je bila to cona B, danes je to Jugoslavija. O tem se z njimi nimamo več kaj meniti. To je del republike Slovenije, to je del Jugoslavije. Z njimi se o tem ne bomo nikoli več pogovarjali, to je končno veljavno. Če se bomo kdaj kaj pogovarjali, potem se lahko pogovarjamo kvečjemu o kakšnih konkretnih vjprašanjih na meji, v naš ali njihov prid — če bodo to hoteli. Ce ne, smo zadovoljni s tem, kar zdaj imamo. Kajti ko gre za ti dve coni, smo žrtovali mi, ne pa oni. i ^ (Predsednik republike v govoru v Sarajevu) Sergej Kraigher Presegli dilemo - trg ali plan Za naše planiranje, ki sloni na upoštevanju delovanja zakona vrednosti, sta bistvena tako trg kot svobodna menjava dela. Dosedanji razvoj pri nas je presegel dilemo — trg ali plan. Za nas ni poglavitno vprašanje, ali hočemo več trga ali manj. plana ali obratno. Takšne in podobne dileme so potrebne v kapitalizmu, ki išče izhod iz slepe ulice lastnih protislovij. Je pa naše'še kako aktualno vprašanje: kako organizirati in obvladovati trg in vse tiste odnose, ki se pojavljajo na našem trgu in v katerih se izraža zakon vrednosti. S sistemom samoupravljanja smo nakazali pot iz protislovij, iz totalne odtujenosti človeka od rezultatov njegovega dela, kar sicer povzroča konflikte, ki pretresajo današnji svet. (Predsednik republiške skupščine o programu srednjeročnega razvoja Slovenije) Radovan Gobec: 0 vrednosti partizanske pesmi Očitek, da so partizanske pesmi primitivne, vulgarne in diletantske, dajejo le nepoznavalci naše celotne glasbene bere. Mnoge partizanske skladbe so tudi po zahtevnosti takšne, da pomenijo še danes trd oreh celo za najboljše zbore v urejenih razmerah. Socialistična partizanska pesem je vseskozi na evropski ravni. Podcenjevanje zadeva največ tisto količino najpopularnejših pesmi koračniškega značaja, ki pa so opravile v času NOB največjo nalogo. Če je to‘za kritike, ki naši stvarnosti niso naklonjeni, za nevoščljivce in za ocenjevalce, ki so spremljali naš usodni boj izza sovražnih plotov, primitivizem, potem jim moramo povedati le to, da je ravno v tem odlika teh pesmi, kajti ni težjega, kot resnico in globino - posebno če sta bili tako težki in krvavi kot v naši borbi — povedati s tako preprostimi sredstvi, da jih je lahko dojel in sprejel tudi vsak glasbeno neuk človek-borec, tisti borec, kije nosil največjo težo v boju za našo, pa tudi za njihovo svobodo. (Dirigent in skladatelj ob jubileju partizanskega pevske- • ga zbora) ZAHVALA Ob izgubi drage sestre, tete, svakinje, nečakinje in sestrične MARIJE DUBRAVČIĆ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za darovane vence in cvetje, za izraze sožalja in za spremstvo na pogrebu. Hvala družinam Dukanič, Marin, Kenda in Gačnik za požrtvovalno pomoč. Posebna hvala tovarišu Anžurju, kije nudil pomoč ob vsaki priliki. Hvala dr. Vilfanovi za skrbno zdravljenje, ZB, upokojencem in župniku. Se enkrat vsem in za vse srčna hvala. Hvaležna družina Gospodarič Trebnje, 17. aprila 1974 V SPOMIN 22. aprila 1974 je minilo leto dni velike žalosti, koje ugasnile življenje našega dobrega moža in skrbnega očeta FRANCETA AŠA iz Gor. Straže starega 69 let. Ponovno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali in obsuli z veliko venci in cvetjem njegov prerani grob. Odšel je od nas, nam pa je ostala bolečina in neizmerna žalost. Žalujoči: žena in otroci DOLENJSKI LIST Št. 17 (12921 - 25. aprila 1974 SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1 v Evropi PGP GRADNJA ŽALEC Ne na račun našega podjetja! Odgovor Komunalnega podjetja Krško na reportažo »Izumitelj na mrtvem tiru«, objavljeno v Dolenjskem listu - Ekonomski račun odločil Reportaža v Dolenjskem listu, objavljena 4. aprila pod naslovom „Izumitelj na mrtvem tiru“, je za Komunalno stanovanjsko podjetje Krško in za direktorja podjetja huda žalitev. Javnost naj zatorej sliši še drugo plat zvona: LICITACIJA! Komisija za razprodajo osnovnih sredstev tovarne „BETI" Metlika razpisuje PRODAJO 1. dostavnega vozila IMV-Moris, leto proizvodnje 1970. » Vozilo je v nevoznem stanju, izklicna cena 9.000,00 N din. 2. fakturnega stroja „Soemtron Eta" št. 382/12, leto proizvodnje 1969. Izklicna cena 110.000,00 N din. Licitacija bo za družbeni sektor v tovarni „Beti" Metlika dne 25. 4. 1974. ob 7. uri, od 10. ure dalje pa za ostale interesente. ' . Preden se je tov. Pšeničnik preko Dolenjskega lista lotil ponujanja svojega izuma Komunalnemu podjetju, bi se lahko sam oglasil v podjetju. Zakaj tega ni'storil, nam ni znano. Naj nam ne zameri, ako mu povemo, da se s takšno ponudbo ne strinjamo, ker nam naprava niti ne bi ustrezala. V podjetju nismo toliko zaostali, da ne bi sledili razvoju tehnike, poleg tega pa Pšeničnikov izum ne ustreza našim in splošnim željam ter je celo že zastarel. Patent št. 27737 ne zagotavlja možnosti prečrpavanja vode po dvotarifi, kar želimo doseči z vgraditvijo elektro- signalnega kabla na vodovodnem podaljšku na Kremen. Komunalno stanovanjsko podjetje Krško gospodari na podlagi ekonomskega računa, zato mu ni vseeno, s kakšnimi stroški bo dobavljalo vodo na vodovodne odcepe s trikratnim prečrpavanjem, kakršen je odcep Kremen. Z nočnim črpanjem želimo prihraniti pri ceni električne energije, obenem pa ublažiti energetsko krizo v gospodarstvu. Pomembno je tudi dejstvo, da je v letnem času potrošnja vode v mestu čezmerna in je čez dan težko zagotoviti zadostno količino, najtežje pa višje ležečim vodovodnim odcepom, kot je Kremen. Menimo, daje naše stališče, da se vgradi elektrosignalni sistem vklapljanja črpalk, upravičeno. Na račun malenkostne pocenitve gradnje (največ 5.000 dinarjev) bi ostali pri znatno večjih stroških obratovanja. Izumitelju Pšeničniku ne želimo s tem spodbijati možnosti za plasiranje njegovega patenta. Pri ustvarjalnem delu mu želimo velika uspeha, zamerimo pa mu, da nas po nepotrebnem javno obrekuje. Mar bi ne bilo bolje, ko bi Pšeničnik raje poprosil vodovodni odbor Sromlje, da javno pohvali delovanje njegove naprave? BRANKO VODOPIVEC, direktor podjetja Da bo javnost prav seznanjena Na prispevke v tisku odgovarja delovna skupnost muzeja iz Metlike /7© ljubljanska banka PODRUŽNICA CELJE V znamenju pikapolonice „Postoj, popotnik, in se odkrij otroku, kije prinesel v šolsko pionirsko hranilnico dinar!“ Take in podobne misli so mi rojile po glavi, ko sem prejšnji teden zapuščal osnovno šolo v Dobovi. Ogledal sem si poslovanje ene najmlajših, pa menda najuspešnejših PIONIRSKIH HRANILNIC v Spod. Posavju. Lani v septembru je začela delati, zdaj pa varčuje izmed 318 dobovških šolarjev že 246 pionirjev ali več kot tričetrt vseh učencev. „Ti otroci bodo znali ceniti denar! Učenci z našega šolskega območja imajo sorazmerno precej denaija, ki pa ga prej niso dovolj spoštovali. Zdaj ga vlagajo, načrtno varčujejo, sami si kupujejo trenirke in šolske potrebščine. Učitelji vidimo, kako varčevanje - vzgojno vpliva na mladino ...“ mije pripovedovala tov. Marija Vogrin, šolska upraviteljica, ko sem čakal v zbornici na odmor. Malo kasneje mije predm. učiteljica Cvetka Savnik predstavila male „uslužbence” pionirske hranilnice na šoli: Maja Regovič jih vodi, pomagajo pa ji Damir Blaže-vič, Biserka Kušlin, Darko Ferlan in Irena Vogrinc; vsi so — hkrati s svojo mentorico tov. Savnikovo - tudi na odnji sliki, kjer manjka le tefka Šepec. Vsak dan poslujejo od 7. ure do 7,30 in od 11. do 13. ure; hranilnica ima v veži okusno urejen prostor za „bančne knjige, kartoteke44 in celotno poslovanje je sila resna zadeva. Kotiček za pionirsko hranilnico so si sami uredili in hitro so mi pokazali blagajniško knjigo. Ko me je zapeljalo in sem želel zvedeti nekaj imen o najprizadevnejših varčevalcih, so me poučili: „Tovariš, poslovna tajnost! Nobenih imen - sicer pa so vam vsi drugi podatki na voljo!“ No, pa nekaj podatkov: v svetu pionirske hranilnice dela 5 šolarjev, ki izmenoma dežurajo v „banki41. Svet je izvoljen; med drugim bo tudi odločal, kam bodo dali obresti od vloženega denarja skupne hranilne knjižice. Ni tajnost, če javno povem: 4. aprila je bilo v rdeči knjižici s številko 72000-8025/30, ki jo vodijo kot hranilno knjižico PH osnovne šole Dobova na brežiški ekspozituri Celjske banke, že 32.803,50 dinarjev! To so hranilne vloge dobovških šolarjev, Tei imajo svojo hranilnico šele 8 mesecev! „Tudi do 60 in celo 77 strank na dan smo že imeli,“ mije hitela pripovedovati živahna Maja. „Naši člani lahko vložijo tudi dinar, če nimajo več, pa tudi 80 par smo že vzeli od prvošolčka ...“ je povedala Biserka. Berem: vplačila 11. aprila - 20, 5, 30, 15, 82, 10 in spet 10 di- Zadnje mesece so v Dolenjskem listu in v Delu izpod peresa novinarja Branka Podobnika izšli trije članki: Da spomini ne zbledijo, DL 14. 2. 1974, Ničveč ne bo skladišče, Delo 11.4. 1974, in Prej apno, zdaj kultura, DL 18. 4. 1974, kjer novinar Podobnik dosledno trdi, da Belokranjski muzej še do danes nima svoje zbirke NOB , čeprav bi ga Bela krajina kot zibelka partizanstva, središče NOV itd., morala imeti. , , , ., . Iz vseh navedenih člankov je razvidno, da tov. Podobnik, ki že dalj ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■J časa skrbi za objavo člankov in novic s področja črnomaljske in metliške občine in tudi urejuje njuno komunsko stran, si na žalost doslej še ni utegnil’ogledati razstavnih zbirk Belokranjskega muzeja v Metliki, sicer ne bi objavljal takih neresnic. Zato naj javnosti povemo, da je bil Belokranjski muzej v Metliki odprt že maja 1951 prav z zbirko NOB, ki je bila takrat urejena v da-" na$nji sejni sobi občinske skupščine. Tu je bila do leta 1954, ko smo jo preselili v sedanje prostore v metliškem gradu, kjer sojo naslednje leto' pomagali preurediti strokovnjaki takratnega Muzeja narodne* osvoboditve iz Ljubljane. Tuje zbirka odprta še danes. Razen tega je Belokranjski muzej, odkar obstaja, imel 94 občasnih razstav, od katerih je bilo 39 takih, ki so obravnavale tematiko NOB oziroma revolucionarnega gibanja. Zato je zares neumestno pisati, da Belokranjski muzej vse do danes še nima oddelka NOB, čeprav je dokumentirano, da si ga je do konca lanskega leta ogledalo že blizu 120.000 ljudi. • 130 narjev. Pa izplačila isti dan: din, 15 din, 50-din. Ce je denar pri njih varen, vprašam, oni pa koj: „O, seveda - še isti dan, ko ga stranke vložijo, gre popoldan že naprej na pošto!" Pa če bi se zgubila kartoteka varčevalca, radovedim dalje. „Vsak ima -svojo člansko izkaznico!41 me spet poučijo. In še zvem, da je Stanko kot nagrado za zavzeto varčevanje že dobil veliko rdečo žogo, razdelili pa so tudi že precej obeskov, knjižnih znamenj in drugega propagandnega materiala. Za 8. marec pravijo, daje bil „rekorden44: 1620 din vlog in izplačil je bilo ta dan - za mamice, seveda! V Kapelah, na podružnični šoli, varčuje vseh 39 učencev; to je hkrati „podružnica44 PH iz Dobove. Doslej je bil najprizadev-nejši razred v Dobovi 2. a - od jeseni do marca je imel plaketo najboljšega razreda; aprila se je preselila v 7. razred, kjer varčujejo tudi že vsi učenci. Pionirski hranilnici pomagajo z obiski in nasveti tovariši iz brežiške ekspoziture celjske podružnice LB. Upravičeno je Dobova lahko ponosna ria svojo šolo in njene vzgojitelje, ki s takim razumevanjem pomagajo mladim varčevalcem. Zgodilo se je tudi žej da je otrok prinesel mami domov nekaj desettisočakov iz svoje hranilne vloge. Po prvem mu jih je spet vrnila ... Kot čebelice so pridni učenci v Dobovi: o tem govori njihova hranilnica. M.K. Naj še povemo, da ima Belokranjski muzej oddelek NOB tudi v se-miški muzejski zbirki, daje v pripravi manjši prikaz NOB v Dragatušu in da sta predvidena še oddelka NOB v Vinici in Črnomlju, od katerih naj bi se zadnji, če bo dovolj prostora, razrastel v osrednji oddelek narodnoosvobodilnega boja v Beli krajini. Prav tako moramo pripomniti, da je Belokranjski muzej že pričel pripravljati nove prostore v metliškem gradu in da bo v prihodnjih dveh letih razširil vse svoje razstavne zbirke in seveda tudi zbirko NOB, ki bo strokovno preurejena po najnovejših tematskih in muzeoloških načelih. Za vse te akcije pa bo treba zagotoviti-prostor, zlasti v Vinici in Črnomlju, in denarna sredstva, nastaviti pa bo potrebno pri muzeju tudi kustosa za novejšo zgodovino, ki naj bi čimprej pričel sistematično preučevati obdobje NOB in povojno socialistično, graditev. Sredstva za tega strokovnjaka pa naj bi zagotovili obe občini. Le popoln vpogled v delo, načrte in potrebe Belokranjskega muzeja in odkrit razgovor o vseh problemih bo v prihodnje omogočil, da bodo ljudje pravilno vrednotili poslanstvo muzeja in da se ne bodo več v časopisju pojavljale neresnice, kot so bile objavljene v gornjih primerih. Delovna skupnost Belokranjskega muzeja v Metliki H ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO PODJETJE DOLENJSKI LIST NOVO MESTO RAZPISUJE delovni mesti: 1. STAVCA NA IBM IZHODNI ENOTI POGOJ: grafična poklicna šola ali tečaj za IBM stavne stroje. Prednost imajo kandidati s prakso na IBM Composerju. 2. OBLIKOVALCA LISTA V UREDNIŠTVU DOLENJSKEGA POGOJ: srednja oblikovalska šola ali grafična poklicna šola s prakso v oblikovanju. Za obe mesti velja poskusna delovna doba 3 mesecev. Ponudbe pošljite na naslov: ČZP Dolenjski list, 68001 Novo mesto, p. p. 33 Razpisna komisija pri KMETIJSKI ZADRUGI ŽUŽEMBERK razpisuje prosta delovna mesta: 1. KMETIJSKEGA INŽENIRJA 2. KMETIJSKEGA TEHNIKA 3. MESARJA -SEKAČA Pogoji: pod 1. visoka strokovna izobrazba kmetijske smeri 2. končana srednja kmetijska šola 3. KV mesar — sekač Prijave pošljite v 15 dneh po objavt na Kmetijsko zadrugo Žužemberk Protestna izjava Ravnanje Slovencem sovražnih in nenaklonjenih avstrijskih krogov dan za dnem upravičeno vzbuja velik nemir in zasluženo obsodbo v naši deželi in v svetovni demokratični javnosti. Še posebno ogorčeni pa smo, kadar smo priče nenaklonjenemu ravnanju uradnih predstavnikov avstrijske države. Pretekli teden je avstrijski predstavnik v OZN dejansko zanikal obstoj narodnostnih manjšin v Avstriji, zunanji minister dr. Kirschlaeger pa je v izjavi parlamentu zatrdil, dav „avstrijskih zveznih pokrajinah Koroški in Štajerski tik pred koncem vojne, torej tudi leta 1944, ni bilo nikakršne partizanske dejavnosti44. Prepričani smo, da avstrijski diplomati dobro vedo za obstoj narodnostnih manjših v Avstriji in tudi za protinacistični in osvobodilni boj koroških Slovencev, zato najostreje obsojamo ponovni potvorbi objektivnih dejstev in -zgodovinske resnice. Poudaijamo, da ni treba preštevati danes na Koroškem živečih Slovencev, prešteti in spoštovati pa bi bilo treba tiste, ki so v boju zoper nacizem in fašizem žrtvovali svoje življenje tudi za osvoboditev Avstrije. ' Narodnoosvobodilni boj je eno od poglavij zgodovine slovenskega naroda, po pravici pa lahko pravimo, da doslej najveličastnejše. Boj za narodnostni obstoj, v zgodovini Slovencev že tolikokrat uspešno izbojevan, se je takrat združil z bojem vseh jugoslovanskih narodov in z bojem vseh svetovnih protinacističnil.i in protifašističnih sil za boljši svet v celoti. Leto 1942 za koroške Slovence ne pomeni le izselitve in internacije 273 najbolj znanih slovenskih rodbin, ampak tudi začetek organiziranega prot mačističnega in narodnoosvobodilnega Moja, ki do konca vojne ni več prenehal. Partizanske akcije na ozemlju današnje Avstrije so ostale omejene na slovensko koroško prebivalstvo, avstrijski antifašisti so bili, vendar so bile njihove organizacije kmalu razbite in le posamezniki so se pridružili slovenskim enotam ali pa jim nudili gmotno pomoč. Narodnoosvobodilni boj koroških Slovencev, ki je zahteval številne žrtve, je bil odločilen prispevek za vzpostavitev neodvisne Avstrije po drugi svetovni vojni, saj je bil ravno to tisti prispevek, ki so ga omenili že zavezniki, ko so v moskovski deklaraciji „vendarle opozarjali, da Avstrija nosi odgovornost, ki se ji ne more ogniti, zaradi udeležbe na strani hitlerjevske Nemčije, in da se bo ob končni ureditvi vsekakor upošteval njen prispevek za lastno osvoboditev44. Teh dejstev tudi ne more zanikati poznejša pravna fikcija o avstrijski neudeležbi v vojni, s katero so zavezniki hoteli podpreti demokratični razvoj in denacifikacijo v povojni Avstriji. Ugotavljamo, da se je avstrijski zunanji minister s svojo skrajno žaljivo izjavo dejansko pridružil tistim silam, ki že leta, največkrat nekaznovano, skrunijo partizanske grobove na Koroškem in skušajo na ta način zanikati narodnoosvobodilni boj koroških Slovencev. Ogorčeno protestiramo in obsojamo izjavo dr. Kirschlaegerja in zahtevamo od naših državnih organov, da zahtevajo pojasnile in opravičilo avstrijskega zunanjega ministra. PREDSEDSTVO RK ZMS SEVNICA: NI TRŽNICE Sevnica se razvija in raste, mesto ima že precej specializiranih trgovin, toda vse do danes ni v njem najti tržnice, kamor bi okoliški prebivalci, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, vrtnarstvom in sadjarstvom, nosili na prodaj svoje pridelke. Tržnice so v Brežicah, Trbovlju in celo v Krškem, v Sevnici pa velja, da pridelovalci ponujajo svoje pridelke kar po hišah, kar je zamudno početje, pa tudi higiensko neprimerno, da o kakšni kontroli sploh ne govorimo. ^Želja vseh je, da se to vprašanje čim prej reši, saj postavitev tržnice ni vezana z velikimi stroški. § $k PROMETNI ZNAK V POTOKU Pred leti, koje bila cesta Giberje Krmelj še pod Cestnim podjetjem Novo mesto, so otroci prevrnili prometni znak, ki opozarja voznike na živino na cesti. Neki dopisnik je o tem pisal v Dolenjskem listu, in znak je bil po nekaj dnevih post v-Ijen. Sedaj pa, ko je ta cesta v pristojnosti cestnega podjetja iz Sevnice, leži prometni znak že dve leti v potočku pod cesto. Včasih je bil za cesto zadolžen en ccstar, zdaj sta dva, pa ne moreta postaviti znaka nazaj. Le kje je zdaj tisti dopisnik? Prizadeti St- 17 (1292) - 25. aprila 1974 JBRODOŠLI 80RCI KO. JANŠKEGA OORt V Sevnici pozdravljajo borce Kozjanskega odreda 13. maja 1945. (Iz arhiva Posavskega muzeja) 27. aprila 1944 na tretjo obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte je bil na Si-lovcu nad Sromljami ustanovljen Kozjanski odred. V počastitev tega pomembnega dne pred tridesetimi leti organizirata občinska organizacija ZZB NOV Brežice in odbor Kozjanskega odreda 27. aprila ob 10. uri dopoldne svečano proslavo pri spomeniku na SUovcu. Vabljeni so predvsem vsi tedanji borci in aktivisti, organizatori pa želijo, da bi se svečanosti udeležilo tudi čimveč prebivalstva s Kozjanskega. V spomin na ta dogodek priobčujemo zapis Matjana Jerina, prvega komandanta Kozjanskega odreda. Spomladi 1944 sneg dolgo ni skopnel. Šele v aprilskih dneh so na prisojnih pobočjih vzbrstele prve mačice. Na prostorni jasi nad Silo-vcem pri Sromljah je bilo v zgodnjem pomladanskem jutru vse tiho, le tu in tam je preletel ptič in s svojim cvrčanjem budil naravo v novi dan. Gozdno tišino so zmotili utrujeni koraki, ki so se bližali samotni jasi. Partizanska trojka se je ustavila sredi jase. Izkušeni obveščevalec Matevžek je dal znak in že je krenil vsak v svojo smer ter se izgubil v gošči... Iz gozda so stopali partizani in se šepetaje pogovaijali med seboj. Z njihovih obrazov in kretenj je bilo zaznati utrujenost, vendar je vešče oko lahko ugotovilo v njih neko radostno vznemirjenost. Polegli so v sku-pniah in se zaposlili s čiščenjem orožja, vmes pa so se njihovi radovedni pogledi ustavljali pri manjši skupini „štabovcev“, ki so bili zatopljeni v živahen pogovor. Mitraljezec Miha se je obrnil h komandiiju Tinetu ter z roko vprašujoče pokazal na štab bataljona: „Kdo pa so tisti poleg komandanta in komisaija? “ Komandir je skomignil z rameni: „Ne vem.“ „Za enega črnega bi dejal, da ni Slovenec,“ je nadaljeval Miha. Več obrazov seje hkrati obrnilo v tisto smer. Tam je stal visok, vitek partizan, oblečen v rjavo sivo uniformo, s titovko na glavi. Za pasom so mu visele dve kragujevki in velika pištola. Izpod titovke so silili bujni kodrasti lasje, temni kot oglje. Pogled njegovih črnih oči je odseval odločnost in pogum. Tudi v razgovoru s tovariši je venomer stiskal v levi roki nemško brzostrelko. (To je bil novi komisar Džordže Vukovič, Črnogorec, ki je pred nekaj dnevi prišel na Kozjansko s še nekaj tovariši iz štaba IV. operativne cone, to noč pa z 2. četo z Bohorja.) „Čudim se, da niso šli na nobeno akcijo,“ se je oglasil vodnik Ivan. „Imajo že kaj drugega za bregom. Le poglejte jih, kako so zatopljeni v specialko. Stavim, da bomo ponoči zagodli Švabom kakšno žaltavo,“ se je razvnel politdelegat Rudi. Ugibanja je prekinil obveščevalec Matevžek, ki se je ves nasmejan zopet pojavil na jasi, z NA SUOVCU Si JE RODIL borci Kozjanskega odreda pred kletjo bunkerja okr. komiteja v Šmarju. (Iz arhiva Posavskega muzeja) MARJAN JERIN njim pa vod borcev s komandantom Janošem na čelu. „Poglejte, borci, kaj so nam prinesli fantje iz Glavnega štaba! Zdaj bomo pa tolkli Švabe!“ je ves navdušen glasno dejal Matevžek, ki se ni mogel več vzdržati. Z Janošem sta stekla k štabu, da bi čimprej sporočila veselo vest o srečni vrnitvi čez Savo. Borci se kar niso mogli nagledati angleških strojnic in brzostrelk. V hipu so obkolili od dolge poti utrujene borce, ki so odlagali prineseno orožje in municijo. Povpraševanja ni hotelo biti konec. Pozabili so celo na lakoto V vsakem odgovoru je bilo toliko ponosa, da v trenutku ni bilo več sledu o utrujenosti. Po jedi so nadaljevali pogovore o doživetjih v preteklem mesecu. Izkušeni borci so pojasnjevali, kako se polnijo in uporabljajo brzostrelke in strojnice. Med poslušali so bili tudi taki, ki so šele pred nekaj dnevi prišli v partizane in so bili po večini še brez orožja. Njihovi pogledi so kar božali brzostrelke. Mladi Lojze, doma iz Pišec, se kar ni mogel ločiti od ene in jo je ves čas spoštljivo držal v rokah. Vodnik Ivan se je pošalil:" Le glej, da ti ne bo srce padlo v hlače, ko jo boš prvič sprožil!“ Komandirji in komisarji čet so prekinili te pogovore ui pričele so se vojaške in politične ure, katerim so borci sledili z izrednim zanimanjem. Posebno živahno je bilo pri skupinah, kjer so razstavljali, sestavljali in polnili brzostrelke in strojnice. Čas je hitro mineval in v bukovju je vse močneje zavijalo. Medtem se je z Bohorja vrnila patrulja in z njo je prišel partizanski oficir, oblečen v uniformo. 'Kmalu zatem se je med borci razširila novica, da je prišlec operativni oficir IV. operativne cone in da se je boril že v španski državljanski vojni kot prostovoljec v republikanski vojski. „Zakaj neki je prišel k nam? “ so se spraševali borci. To je bil namreč prvi obisk višjega partizanskega funkcionarja na Kozjanskem. Vsi so bili prepričani, da ima njegov prihod poseben pomen. Toda kakšen...? Po enournem živahnem pogovoru v štabu bataljona je poveljeval komandant zboru sredi jase. Kot bi trenil, sta se četi postrojili, v podaljšku pa še minerski vod. Vseh borcev je bilo okrog 130. Prednje je stopil komisar Džordže in se jim predstavil na posebno prikupen način. Napol v slovenščini, napol v srbohrvaščini jim je v kratkih, jedrnatih stavkih razložil veliki pomen 27. aprila, obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte. Za kozjanske borce je bilo kaj nenavadno poslušati tako spodbuden govor v , jugoslovan-skem“ jeziku. Komisarjev simpatični nastop je opravil svoje - postal je njihov soborec „tovariš Džordže“, kakor so mu navadno rekli vsi borci. Govoril je s takim zanosom, tako jasno in prepričevalno, da ni bilo borca, ki ga ne bi bil razumel. Na kraju svojega govora je predstavil postrojenim borcem operativnega oficirja IV. opera-trvne cone, španskega borca tovariša Josipa Berkopca-Mišlja, kakor tudi tovariše Janeza Janežiča, Jovana Ljuba-Sašo in Toneta Žlindro-Janoša. Radostna vest Nato je tovariš Mišelj prebral povelje štaba IV. operativne cone o ustanovitvi Kozjanskega odreda kot priznanje vsem borcem dosedanjega Kozjanskega bataljona za izredno uspele akcije v borbah proti okupatorju in njegovim pomagačem. Vzradoščeni borci so v največji tišini poslušali povelje, s katerim je bila imenovana sestava štaba Kozjanskega odreda in štabov dveh bataljonov. V zaključnih besedah je tovariš Mišelj izrazil prepričanje, da bodo odslej borci novoustanovljenega Kozjanskega odreda še z večjo odločnostjo in hrabrostjo tolkli sovražnika. Iz oči slehernega borca je ob teh besedah sijal poseben žar, neugasljiv žar neme prisege, katere priče so bile visoke bukve vrh Drenovca. . . Zadonela je mogočna partizanska pesem Slovenci kremeniti.... Bohor je vstal Bohor S0 m zari Prekipevajoča radost borcev novoustanovljenega Kozjanskega odre da na večer obletnice Osvobodilne fronte je bila neizmerna. To noč borci niso pomislili na tišino, ki naj bi vladala v taborišču na gozdni jasi. Niti večerja jim ni teknila, čeprav je bila posebej pripravljena za ta njihov Veliki paznik. Posebej so se razvneli, ko so odjeknili kratki rafali iz strojnice in brzostrelk ter oznanjali vsem in zaselkom pod Drenovcem veselo novico o ustanovitvi Kozjanskega odreda. Srečni in obenem ponosni so bili posebno Še zato, ker je bil odred ustanovljen na terenu, s katerega je bilo že prej največ prostovoljcev v Kozjanski četi in bataljonu. Tudi komandni kader je bil izbran povečini iz borcev s predelov Pišec, Sromelj, Globokega, Dečrtih sel in Bizeljskega. Partizanska pesem je odmevala še dolgo v pomladansko noč. Spremljali so jo zvoki harmonike. Oba bataljona sta že naslednjo noč napravila rekvizicijo pri Kočevarjih in Besarabcih ter na državnem posestvu na Bizeljskem. Poškodovala sta tudi telefonske zveze. Podnevi se ni uresničila tiha želja, da bi Nemci napadli za boj izredno razpoložene borce. Žal tudi aktivisti niso sporočili štabu odreda nobene vesti o kaki možni vojaški akciji, s katero bi Kozjanski odred počastil praznik dela - prvi mej. V noči od 1. na 2. mai se je odred pomaknil z Dreno-• vcai Pokojnik, kjer se je utaboril. Dan je minil ob urjenju in političnih urah. Novinci so marsikaj pridobili. Po večerji so se premaknili na vrh Bohorja, na Javornik. Odred se je razporedil kakih 200 m pod vrhom, na vrh pa so poslali zasedo šestih borcev s strojnicami, da bi varovali glavnino. V tem velikem gozdu pod stoletnimi bukvami so se borci počutili varne. Okupator tačas ni miroval. Po osvoboditvi zaseženi nemški podatki govorijo o njegovi obveščevalni službi, ki je zasledila koncentracijo „banditov44 na območju Drenovca. Komandant 18. polka deželnih strelcev je odredil obsežno akcijo nam-ških čet in točno določil začetek zasledovanja „banditov44 za 3. maj ob drugi uri zjutraj. Komandant polka ni pričakoval spopada s partizani na Bohorju, temveč na območju Javorja, Osredka in Špičaka. Druga nemška četa je krenila s Planine ob 2. uri zjutraj. Med pokretom se je večkrat ustavila in obveščevalci so spraševali po „banditih44. V Zabukovju so se nemški vojaki nahranili. Bilo je že precej čez poldne, ko je četa krenila v koloni proti vrhu Bohorja. Na grebenu Javornika je nemška predhodnica naletela na partizansko patruljo, poslano od zasede. V taborišču borci Kozjanskega odreda še niso pokosili, ko je na vrhu počil strel iz nemške puške in smrtno zadel borca patrulje Ivana Savška iz Pišec. Ostala dva borca sta stekla proti zasedi, ko sta opazila nemško kolono. Nekaj minut zatem so Nemci napadli partizansko zasedo. Vrh Bohorja je oživel. Hrup je postajal vedno močnejši. »Rešimo zasedo!« Komandant odreda je poveljeval: „Drugi bataljon v strelce levo na vrh k zasedi, prvi bataljon v desno! Rešimo zasedo!“ Borci so v trenutku zgrabili za orožje in poslušali povelja komandantov bataljonov in komandirjev čet. Z naskokom so skušali ubraniti greben Javornika, a je bilo že prepozno. Nemci so bili bliže in so z več strojnicami pregnali z vrha našo zasedo, ki sovražnikovega pritiska ni mogla vzdržati. Ob umiku je bil težko ranjen Stane Koprivc iz Pišec. Nemški vojaki so se v hipu razporedili po grebenu in zadržali naskok partizanov z rafali iz strojnic in brzostrelk. Borci odreda so morali opustiti naskok in poiskati zavetje za debelimi bukvami. Ločilo jih je komaj 50 do 70 korakov razdalje. Vsak nepreviden gib bi bil usoden. Tedaj so Nemci poizkušali z bliskovitim naskokom pognati partizane v beg. Borci so čez čas zanam jurišali proti vrhu, da bi pregnali Nemce. Pri teh poskusih je smrtno zadet padel Anton Kostrevc iz Blatnega. Ko se je nevarno odmaknil od bukve, ga je pokosil faral iz nemške brzostrelke. Več kot dve uri so Nemci poslušali razločna povelja partizanskega komandanta, partizani pa povelj švabskega komandanta, ko je pozival na naskok. Prevara se je posrečila Tovariš Mišelj, operativni oficir IV. operativna -cone, je poslal obveščevalca Tarzana h komandantu in komisarju odreda ter ju pozval k sebi. Opozoril ju je na občutno sovražnikovo ognjeno premoč. Dvomil je, da bi lahko vzdržali do noči. Po kurirju so poslali še po namestnika komandanta odreda Janeza Janežiča in se posvetovali. Dogovorili so se za poskus s prevaro. Tovariš Janežič je neopazno izvlekel s položaja nekaj borcev, se spustil z njimi kakih dvesto metrov niže in z dobro oboroženo desetino zaobšel greben. Čez nekaj minut so borci prenašali od bukve tole povelje: „Čez približno pet minut močno streljaj in kriči: ,Na juriš!vendar se ne premakni izza bukve!“ Povelje so izvršili in Nemci so pričakovali naskok. Streljali so kot neumni Partizani so to po presledku ponovili. Ni še minilo deset minut, ko je Janežičeva desetina streljala na vso moč in Nemcem prav za hrtom kričala: „Na juriš!“ Enako so storili tudi borci obeh bataljonov in močno streljali. Nemški vojaki so bili prepričani, da so obkoljeni. Na grebenu je nastala zmeda, ki je niti njihov komandant ni mogel preprečiti. Borci obeh bataljonov so naskočili vrh grebena. Zbegani nemški frici so brezglavo stekli v smer, od koder so pred dvema urama pregnali partizansko zasedo in zasedli greben. Tam so jih pričakali borci z brzostrelkami in jih uspešno lovili na muho. Med zadnjimi se je izvlekel z grebena nemški komandant. Rezultat te edinstvene borbe je bil za kozjanske borce izredno pomemben. Mnogi od njih so tukaj doživeli svoj ognjeni krst in postali so samozavestnejši. Zaplenjeno švabsko orožje je bilo dosti imenitnejše od tistega, ki so ga dobili ob vstopu v partizane. Na grebenu je ležalo enajst mrtvih vojakov, nekaj pa jih je obležalo zadetih pri umiku. S to pomembno zmago na Javorniku, najvišjem vrhu Bohorja, sta začela rasti moč in f ugled Kozjanskega odreda tudi zunaj kozjanskih meja. Poleti 1944. Komandant Kozjanskega odreda Maijan Jerin govori na mitingu ob osvoboditvi Jurkloštra. Fotografija je iz obnovljene zbirke oddelka NOB v Posavskem muzeju v Brežicah, ki jo bodo odprli 27. aprila ob IS. uri. DOLENJSKI LIST Stran uredila: J02ICA TEPPEY St. 17 (1292) - 25. aprila 1974 [♦ OB LETOŠNJEM PRVEM MAJU TUD SE JE KUILA DEAVSKA PES! * Prvega junija bo minilo 50 let, odkar so se v Trbovljah delavci v oboroženem spopadu spoprijeli z Orjuno in ji prizadejali hud udarec Pripoved Franceta Klopčiča France Klopčič je bil kot 21 let star tajnik komunistične delavske mladine eden izmed organizatorjev odpora proti Orjuni v Trbovljah. Urednikom pokrajinskih tednikov in lokalnih radijskih postaj je na sestanku v Trbovljah nedolgo tega takole opisal potek dogodkov in svoja doživetja (objavljamo po prosti interpretaciji): Organizacija jugoslovanskih nacionalistov je svoj pohod v Trbovlje pripravljala dva meseca. Njeni člani so prišli tudi iz Maribora in celo iz Zagreba in Splita. 4. maja je bilo na pokrajinski konferenci neodvisne delavske stranke sklenjeno, da bodo delavci nudili oborožen odpor. Na voljo smo imeli Proletarske akcijske čete, prve borbene enote delavskega razreda Slovenije. Sklenili smo, naj te čete nastopijo združeno. Bile so kaj slabo oborožene, le približno ena tretjina bojevnikov je imela revolverje, razen tega pa smo imeli na voljo še tri ročne granate. Drugega nič. 150 metrov za godbeniki. Ko se je sprevod pomikal proti nam, smo vpili: „Dol z Orjuno, dol s fašisti!“ Toda orjunaši ne oziraje se na naše klice, so strumno korakali: trap, trap, trap. Stal sem v drugi vrsti in natanko videl, kako se je zgodilo. Ko so prišli zastavonoše do nas, je bojevnik Jože Zupanc, rudar iz Trbovelj, zgrabil za orjunaško zastavo in na kolenu prelomil njen drog. Zastavonoše so izvlekli revolverje in Zupanca pri priči ustrelili. Začelo se je splošno streljanje. Vse je šlo narazen. Iskali smo kritje in streljali. V petih minutah se je končala ta revolverska bitka, v kateri je bilo razen strelov iz revolverjev slišati tudi pok dveh granat, ki jih je vrgel bojevnik Leopold Žerovec, zidar s Primorskega. Na izpraznjenem bojišču je obležalo 8 mrtvih, od tega je bilo na delavski strani 5 žrtev, med orjunaši pa so-padli 3 kolovodje, med njimi tajnik Orjune. Na izpraznjeno bojišče so pritekli orožniki in pod njihovo zaščito so se orjunaši spet zbrali ter po 1:1 1. junija smo sklenili, da bomo priredili volilni shod. Zanj smo zaprosili na okraj-ne*n glavarstvu v Laškem in bili zelo presenečeni, ko smo dovoljenje tudi dobili. Pripravili smo načrt, kako se bomo postavili po robu orju-našem. Na mestu, kjer naj bi se z njimi spoprijeli, smo v sprednje vrste razporedili bojevnike Proletarskih akcijskih čet, za njimi pa so stali zborovalci. Dogovorili smo se. da bomo orjunašem, ki bodo prikorakali po cesti, zaprli pot. To je bilo pred rudarskim domom v Trbovljah. Zlomljena orjunaška zastava - povod Spominjam se, da so se člani Orjune zbrali na kolodvoru. V sprevodu, ki je krenil po cesti, je na čelu igrala godba dravske divizije. Ko je videla, da je cesta zaprta, je godba utihnila. Med delavstvom je bil dan ukaz, da je treba godbo spustiti skozi naše vrste, zaustaviti pa orju- zapuščeni cesti odkorakali v meščanski del Trboveli. Sami obsodili in ubili Franca Fakina Po tem spopadu je Orjuna pod zaščito orožnikov naredila dve dejanji, ki sta dokončno razgalili njen značaj. Med spopadom je prišel v roke orožnikom Franc Fakin, bojevnik PAČ, mlad rudar iz Zagorja. Aretirali so ga ter izročili orjunašem, ki so ga na lastno pest, proti vsem zakonom, obsodili na smrt in še tisto popoldne ustrelili. Po vzorcu italijanskih fašistov so orjunaši vdrli v trboveljski rudarski dom in ga zažgali. Ognja niso pustili gasiti in šele na posredovanje Trboveljske premogokopne družbe so smeli gasilci zadušiti ogenj. Orjuna je ob tem uspešnem nastopu delavstva v Trbovljah za zmerom izgubila ugled med ljudstvom, vpliv komunistične partije pa se je zelo povečal in s tem zmanjšala možnost fašističnega pohoda pri nas. V letu 1924 se še ni povsem polegel revolucionarni val delavskih množic v Evropi, ki so pod vplivom oktobrske revolucije v Rusiji upale, da bo socialistična revolucija zmagala tudi v drugih delih evropske celine. Meščanski reakciji se je sicer v vrsti držav posrečilo streti delavsko gibanje (na Madžarskem, v Italiji), drugod pa potisniti delavsko gibanje v obrambo pridobljenih postojank. V letih po prvi svetovni vojni so se vnemali v vrsti dežel, med njimi delno tudi v Jugoslaviji, novi delavski boji, ki so pričali o neusahljivi revolucionarni moči delavskega razreda. V Jugoslaviji se je delavski razred v letih 1919 in 1920 v veliki večini zbral okrog komunistične stranke in ob podpori upornih kmetov postal resen nasprotnik meščanstva. Zato je meščanska vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ob koncu decembra 1920 udarila po komunističnem delovanju, revolucionarnih sindikatih in drugih društvih ter ustanovah, ki so bile pod vplivom KP Jugoslavije. Njihovo delovanje je prepovedala z Obznano, avgusta 1921 pa še z zakonom o zaščiti države, ki je pognal komunistično stranko za 20 let v ilegalo. Po delnem porazu leta 1921 si je delavsko gibanje v Jugoslaviji počasi opomoglo. Komunistična partija se je organizirala v ilegali ter na tretji vsedržavni konferenci januarja 1924 v Beogradu izoblikovala nov idejnopolitični program, novo strategijo in taktiko delovanja ter novo organizacijo, kar vse je pomenilo ustvarjalno uporabo naukov marksizma-leninizma na domačih tleh. Obnovili so delo tudi revolucionarni sindikati, ki so se tedaj imenovali neodvisni. Število delavskih društev je hitro naraščalo, znova je izhajal delavski tisk, velike stavke so odmevale po vsej državi. Prvomajske proslave so leta 1924 potekale v znamenju novega poleta delavskega gibanja. Boj proti prevladi srbstva Čeprav se je delavsko gibanje obnavljajo in budilo novo upanje, so na razmere v takratni Jugoslaviji dobile prevladujoč vpliv novo nastala nasprotja — nasprotja med narodi, ki so od leta 1918 tvorili Jugoslavijo. Ti narodi so stoletja živeli v raznih državah, se navzeli svojih lastnosti in dosegli zelo različno razvojno stopnjo. Toda monarhistična in centralistična ureditev države ter prevlada srbstva v njej, to je začelo najprej zavirati zbliževanje narodov in povzročati najrazličnejše spore ter spopade. Kot je ugotovila tretja vsedržavna konferenca , KPJ, „države SHS ni bilo mogoče več imeti za homogeno nacionalno državo, v kateri vladajoči razred enega (srbskega) naroda zatira druge narode. Upirajoč se takemu stanju so se razvila nacionalna gibanja zatiranih narodov in narodnih manjšin44. Razen na Hrvatskem, kjer je delovala Radičeva Hrvatska republikanska seljačka stranka, je močno gibanje nastalo v Sloveniji. Zajela ga je klerikalna Slovenska ljudska stranka z geslom slovenske avtonomije v Jugoslaviji. Komunistična stranka je izoblikovala svojo narodno politiko na osnovnem stališču, daje treba odstraniti samodrštvo srbskega meščanstva „z uresničevanjem polne pravice narodov do samoodločbe, torej tudi pravice do svobodne odcepitve in oblikovanja svoje posebne m h PRVA ' ŽRTEV FAŠISTIČNEGA TERO&JAV SLOVENI II Orjuna kot del roke« »močne Ena izmed sestavin centralistične in hegemonistične politike srbskega meščanstva in nje- ********************************************* Pred skoraj 50 leti, natančneje 1. junija 1924, je prišlo v Trbovljah, središču zasav> skih premogovnikov in žarišču komunističnega delavskega gibanja, do oboroženega spopada med komunisti in Orjuno (Organizacijo jugoslovanskih nacionalistov). V njem je na delavski strani izgubilo življenje 6 oseb, med njimi 3 borci, ha or junaški pa je bilo mrtvih troje vodij. Po aprilski generalni ^ j stavki leta 1920 je bil to najhujši notranje- j * politični spopad v Sloveniji, v njem se ie * pokazala ostra razredna napetost in huda nacionalna kriza v takratni Kraljevini Srbov, j Hrvatov in Slovencev. V spomin na ta dogo- * dek bo 1. junija v Trbovljah vseslovenska * proslava. Ob tej priložnosti bo govoril sekre j tar IB ZKJ Stane Dolanc, odkrili bodo prenovljen spomenik v Trbovljah, počastitev pa bo izzvenela tudi v revijo delavskih kultur- nih skupin. * ******************** *********************** * države oziroma do priključitve svoji nacionalni državi“. V Sloveniji ie bil meščanski tabor razklan. Čeprav je število v njem po letu 1918 naraslo, sta predstavljali dve stari strani — liberalna in klerikalna - poglavitni dve smeri meščanske politike, vendar zelo različni. Nekdanji oznaki - liberalna in klerikalna — sta se umaknili v ozadje, obeh strank pa sta se oprijeli novi. Prva, ki se je imenovala demokratsko, je bila za centralizem, za „jugoslovan-stvo“, to je za unitarizem, s čimer je podpirala srbsko premoč v državi. Druga, ki se je preimenovala v Slovensko ljudsko stranko, je bila za avtonomijo, za slovenstvo. Demokratska stranka je postala med slovenskim ljudstvom osovražena podružnica velikosrbskih strank in velikosrbskih načrtov. Slovenska ljudska stranka pa je okrepila in osvežila meščansko-demokratični značaj svojih vrst, ne da bi zmanjšala klerikalizem. mu pridruženih sil je bila politika „močne roke44 do delavskega, nacionalnega in vsega demokratičnega gibanja. Vodja demokratov Svetozar Prebičovič je to močno roko hotel čvrstiti z ustanovitvijo nacionalistične, šovinistične, po fašističnem vzoru strnjene ORGANIZACIJE JUGOSLOVANSKIH NACIONALISTOV - ORJUNE. Ta organizacija naj bi tvorila udarno moč zoper vse nasprotnike, predvsem pa zoper komuniste. S Pribičevićevim vstopom v vlado Nikole Pašiča marca 1924 je ta organizacija dobila orožje iz vojaških skladišč ter prejela neposredno vladno pokroviteljstvo, s tem pa tudi dovoljenje za izzivalen pohod 1. junija 1924 v Trbovlje, središče delavstva. Oijuna je zastopala načelo o eni narodnosti v državi. Svojo ost je obračala proti „državi sovražnim44. Zavračala je volitve in parlamentarne demokratske načine vladanja ter odkrito govorila o orožju in terorju. Zagrebški orjunaški listje tedaj pisal: „Krv ima da legne po čitavoj Jugoslaviji!44 Za njim ni zaostajal ljubljanski list Orjuna, ki je pisal, da se ne gre zanašati na gumijaste kroglice (s katerimi so tedaj volili), temveč le na revolverje in bombe. Orjunaši so bili teroristični nacionalisti, ki so presenetljivo posnemali metode italijanskega fašizma, ki je tedaj prišel v Italiji na oblast. Orjuna je izrabljala narodna in domovinska gesla ter se začela ukvarjati tudi z dejavnostjo med delavstvom („delavska Oijuna44).. Prve proletarske čete Svoje pohode je razvila Oijuna v Sloveniji zoper postojanke Slovenske ljudske stranke, predvsem pa proti delavskim središčem, ki so bila pod vplivom komunistične stranke, medtem ko organizacij socialističnih frakcij ni nadlegovala. V Sloveniji so se razvneli neoboroženi spopadi v Šiški in pred poslopjem delavskega doma na tedanjem Marxovem, zdaj Novem trgu, ki ga Oijuna ni mogla naskočiti, saj ga je čvrsto branilo ljubljansko komunistično delavstvo. Proletariat je tedaj v obrambo pred terorizmom ustanovil lastne delavske enote, tako imenovane Proletarske akcijske čete (skrajšano PAČ), katerih organizator in vodja je bil Franjo Vulč — Vlado, nekdanji solunski prostovoljec in komunist. Njegova je bila tudi uvedba pozdrava bojevnikov PAČ: Delu čast in oblast! Proletarske akcijske čete, ki so nastale aprila leta 1923 in bile aktivne do julij a-avgusta 1924, so bile prva vojaška organizacija delavskega razreda. Ko je prvomajsko praznovanje 1924 pokazalo obnavljajočo se moč delavskega razreda, je centralistični režim odobril zgodaj najavljeni pohod Oijune v Trbovlje, v „rdečo komunistično trdnjavo44. Pohod je pomenil predrzen izziv delavstvu in nacionalnim opozicijskim silam, predvsem pa komunističnemu gibanju. (Iz gradiva o prvojunijskem spopadu v Trbovljah) 4 s. Rozino s. Franc Fakin s. Fric s. Jiikofr Osrrt Slovenska priloga »Borbe” OHmtrn Ime |« Mktarf »•* »Um« t. H* * Titot* Mrtt kMi' Franc Fakin Albin Fritz Jakob Ocepek n*>. H W .«hr. 17 M 4* la* Ivanjtozina 4.|etni rejenček ^upanc la pn* U i i«M. Te Irti« I).Sfemfe prilitim ob »j>l»'lk »oko**, 4t mM OJmc* - i*n»>ri Mom«« &«<*».•»*, fakin »■»mo, 4* |f« potomki M m m thlfn# w» Mi fiobMnk« liti« bo*> popoknM mtitrnm IrMc ta Mar 1» ko k* m >nk owok«fr» Slava padlim Žrtvam reakcije! Neodvisna Delavska Stranka Jugoslavija Zveia NsocL Strokovnih Organizacij Z veta Rudarskih Delavcev Sodrug Zup n. ki je tudi /Knlel kot }rte\ foilftna. ni zapustil nobene slike Oboroien napad Orjune na rudaije mu CBAJUTAJ« Miki i ijfmm DOM Žitve 1. lunlltkan* faililićncoa napada v Trbmliah N.M j*t- 17 (1292) - 25. aprila 1974 DOLENJSKI LIST V ŠENTJERNEJSKI ŠOLI: Delovnik med knjigami Marija Novak: »V knjižnici mi pomagajo učenci, naučili so se že samostojno delati« KIDRIČEVI NAGRAJENCI TUDI NA DOLENJSKEM Dve nagradi Kidričevega sklada za iznajdbe in izpopolnitve sta romali na Dolenjsko oziroma v novomeško občino, prejeli pa so ju raziskovalci v tovarni zdravu Krka in šentjernej-ski Iskri. Iz Krke so mr. Pavel Zupet, mr. Anton Povše, dipl. inž. Srečko Ostroveršnik in kem. teh. Milena Popovič dobili nagrado za tehnično izboljšavo čiščenja 3,5-dia-cetilamino 2,4,6-trijod benzojeve kisline do kvalitete, uporabne za pa-renteralne raztopine. V šentjemejski Iskri pa so bili dipl inž. Smiljan Jerič, Ludvik Simonič, Lado Androja in Jože Kelhar nagrajeni za tehnično izboljšavo „Originalni vakuumski postopek brezkontaktnega niklanja pirolitskih uporov.1* I DANES SREČANJE MLADIH LITERATOV Mladi literati iz desetih osnovnih šol v novomeški občini - Mirne peči, Šentjerneja, Vavte vasi, Šmarje te, Novega mesta (Grm, Bršlin, Katja Rupena, Milka Sobar - Nataša) in Dolenjskih Toplic - bodo danes nastopili na literarnem popoldnevu, ki ga v prostorih osnovne šole v Dolenjskih Toplicah prireja občinska Zveza kultumo-prosvetnih organizacij iz Novega mesta. Dela mladih ustvarjalcev bodo brali recitatorji amaterskega gledališča iz Novega mesta. PRIPRAVE NA KONCERT ZKPO Kočevje je letos ustanovila moški pevski zbor v Stari cerkvi. Vodi ga glasbeni učitelj Ive Stanič iz Kočevja. Trenutno šteje zbor 18 članov, ki so delavci, mladinci in upokojenci. Nekaj jih je tudi iz Kočevja. Pojejo pretežno narodne, ljudske in borbene pesmi. Do sedaj >o jih naštudirali že pet. V. I. „Morali bi priti malo pred poldnem, ko je tu toliko otrok, da niti stopiti nimaš kam, “je rekla Marija Novak, knjižničarka v šentjemejski osnovi šoli, ko je prišla iz razreda. Poučuje le nekaj ur na teden, večji del delovnega časa prebije med knjigami „Če bi imeli dovolj učiteljev, bi se Novakova lahko posvetila samo knjižnici, “ je omenil ravnatelj Tone Plut. cem. Evidenca je tako popolna, da vedo za vsako izposojeno knjigo. V krožek mladih knjižničarjev se je priglasilo največ učencev iz drugega, tretjega in četrtega razreda. „Delajo z veliko ljubeznijo do knjige, med njimi se jih bo nekaj gotovo odločilo za knjižničarski poklic/‘ Franjo Mraz: VRNITEV, olje na steklu (46x60 cm), last Galerije Trebnje. TREBANJSKA GALERIJA ZAČENJA SEZONO Kmečki svet Hlebinca Franja Mraza Razstavo 29 olj na steklu in 14 risb iz NOB v Beogradu živečega Franja Mraza bo po govoru prof. Zorana Kržišnika in nastopu moškega pevskega zbora z Mirne jutri odprla Mara Rupena-Osolnik Minuli petek so odprli v Novolesu v Straži razstavo likovnih del slikarjev amateijev iz novomeške občine. Pred otvoritvijo je bfl literarni večer, na katerem sta Rudi Kosmač, igralec Drame SNG iz Ljubljane in Staša Vovk, članica amaterskega gledališča iz Novega mesta brala dela Marice Založnik, Janeza Kolenca, Ivana Perhaja, Ivana Zorana in Vladimira Bajca. (Foto: S. Mikulan) „Slučajno sem leta 1922 dobil v dar akvarelne barve. Od takrat pa do danes barv nisem spustil iz rok, od takrat delam. Tudi med vojno sem risal.“ Tako je povedal za knjigo ,,Naivci o sebi“ Franjo Mraz, kmet, kf se je povsem posvetil slikarstvu, eden od ustanoviteljev hlebinske šole. Do zdaj je sodeloval na več kot 25 skupinskih razstavah, jutri ob 18. uri pa mu bo Mara Rupena-Osolnik v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem odprla samostojno, deveto po vrsti, odkar se je leta 1935 prvič odločil pokazati svoja dela javnosti in kritikom. Za trebanjsko razstavo je Mraz pripravil 29 olj na steklu in 14 risb z motivi NOB, ki so last Vojnega muzeja v Beogradu. Prof. Zoran Kržišnik, ki bo jutri govoril na otvoritvi, je zapisal: „Če se ob delih Franja Mraza ponovno vprašamo po skrivnosti neustavljive privlačnosti slikarstva tako imenovanih naivnih za današnjega urbaniziranega človeka, se nam odgovor vsili z nepričakovano preciznostjo: ne samo da stojimo pred slikami nesporno izrazitega avtorja, umetnika, čigar izrazna moč bi zgrabila gledalca; v njegovih delih se nam hkrati jasno kot pri redkokaterem na- ivnem razkriva popolna ubranost prikazanega kmečkega sveta, ena izmed različic tiste skladnosti, ki je je človeška skladnost od nekdaj žejna.“ O sinjih predpasnikov na delo namenjenih kmetov do zelenega obrobka trave ob stezi in umazano bele hiše v ozadju, serca, ki vleče voz, do višnjevo modrega oblačnega neba in okornih kmečkih čižmov - vse v Mrazovih slikah je realistično, iztrgano iz vsakdanjega dne ljudi, ki ga slikarjev čopič tako vztrajno zasleduje— desetletja dolgo. Zato so njegova dela ne le dobrodošla, ampak tudi iskana in tudi trebanjska galerija bo z njimi bistveno obogatila razstavno usmeritev ■ #^//#//##/#/#/#//####/##/###/#####/##/#/ ji Obiskov ima knjižnica veliko - po 100 na dan ali še več. Učenci zahtevajo knjige zdaj za domače čtivo, zdaj za bralno značko. Često si izposodijo tudi zahtevnejša dela za očeta ali mater. Letna izposoja se giblje med 12.000 in 14.000 knjigami, kar pomeni, da gre vsaka knjiga s police najmanj dvakrat. Knjižnica premore namreč 7. 000 knjig; od tega jih je 2.000 namenjeno učiteljem, druge pa učencem. Pedagoška dela so v večini. „Rada bi omenila, kaka dobrodošla je tudi podporna knjižnica z več kot 1.000 knjigami, predvsem učbeniki. Letna izposojevalnina je 1 do 5 din, kdor pa prinese knjigo, ki je več ne potrebuje, mu damo iz podporne knjižnice želeno delo brezplačno naposodo. Pri tem nam gre za to, da bi učenci ceneje prišli do učbenikov, in tudi za to, da bi jih varovali. Podporna knjižnica dela več kot 10 let. “ Marija Novak vsega dela v knjižnici ne zmore sama, zato ima pomočnike. Učenci radi pomagajo. Krožek mladih knjižničarjev šteje nad 30 članov. Novakova jih je naučila vsega potrebnega, da Marija Novak: ljubezen do knjig Šentjernejska šolska knjižnica ima tudi nalogo prirejati priložnostne razstave knjig. Z razstavljenim izborom knjig počastijo vsako leto kulturni praznik in druge pomembne dneve. Nedavno so si učenci lahko ogledali razstavo.o Leninu. Vprašanje, zakaj je postala knjižničarka, spravi Novakovo v zadrego. „To je tako, kot bi nekoga vprašali, zakaj rad bere. “ V šolo je prišla pred 20 leti, od takrat dela tudi v knjižnici. Ne kot priučena knjižničarka: bila je na tečaju, knjižničarstvo je imela za glavni predmet na pedagoški akademiji. „Najbolj sem vesela tega, da seje število knjig v tem dolgem času povečalo. V začetku jih je bilo na policah le nekaj sto. “ I. ZORAN večkrat sami strežejo sošol- DREVI PONOVITEV CHRISTIE** - Amatersko „ANE fjedališče 5. aprila uspešno izvedlo 0‘Neillovo dramo „Ana Christie**, bo nocoj igro ponovilo. Prireditelji se nadejajo, aa bo tudi ob teprizi dvorana zajedena. Predstavo si bodo ogledali tudi selektorji in odločili, ali je uprizoritev f---------------------------> SLOVENSKI KNJIŽNIČARJI V ČRNOMLJU Ob 30-letnici postavitve temeljev slovenskega povojnega knjižničarstva (oktobra 1944. v Srednji vasi pri Črmošnjicah) bo priredilo Društvo bibliotekaijev Slovenije v prostorih občinske matične knjižnice v Črnomlju 17. in 18. maja slavnostno zasedanje. Prvi dan bodo tri predavanja: B. Hartman bo govoril o pripravah za ustanovitev skupnosti knjižnic v Sloveniji, A. Korže -St rajna ijeva o delu komisije za ustavno usklajevanje v splošnoizobraževalnih knjižnicah, B. Berčič pa o delu komisije za ustavno usklajevanje v visokošolskih knjižnicah. Naslednji dan bodo udeleženci zborovali v Srednji vasi pri Črmošnjicah, kjer bo govoril Bogomil Gerlanc. Obiskali bodo tudi Bazo 20. V dovolj kvalitetna za XVII. srečanje gledaliških skupin Slovenije v Celju. OKTETI NA PIVKI IN V PO STOJNI - Več slovenskih amaterskih oktetov, ki se bodo 23. junija udeležili tradicionalnega srečanja oktetov v Šentjerneju, je minulo soboto sodelovalo na koncertih na Pivki in v Postojni. Nastopili so: oktet iz Logatca, oktet Marles, oktet Jelovica, oktet tovarne meril iz Slovenj-gradca, oktet TRO in oktet Javor. Pokrovitelj prireditve je bilo združenje UNILES. JUGOSLOVANSKE GLEDALIŠKE IGRE - V Novem Sadu so se začele prejšnji teden 19. jugoslovanske gledališke igre, katerih se udeležujejo tudi gledališke hiše iz naše republike. Ob tej manifestaciji odrske umetnosti so priredili tudi 4. mednarodno razstavo Gledališče v fotografski umetnosti, na kateri sta bila nagrajena tudi slovenska avtorja Jože Mally in Marjan Pfeifer. KONGRES FILMSKIH DELAVCEV - Okoli 200 filmskih delavcev iz vse države je prejšnji teden na svojem kongresu v Zagrebu pretresalo vprašanja filmske tvornosti. Med drugim so navedli, da smo v Jugoslaviji po vojni ustvarili 430 umetniških in 5.500 kratkih filmov. Zavzeli so sc za to, da bi tudi na področju sedme umetnosti še bolj razvili samoupravljanje. DSLU RAZSTAVLJA V BEOGRADU - Minuli petek so odprli v beograjskem razstavnem paviljonu na.Masarykovi cesti razstavo del članov Društva slovenskih likovnih umetnikov, ki jo je DSLU priredilo z Združenjem likovnih umetnikov Srbije (ULUS). Letošnja republiška kulturna politika je, kakor beremo, znana in pritrdili naj bi ji bili tudi glasovi „od spodaj'*. Nova načela pri oblikovanju te politike naj bi bila s tem že prestala začetno preizkušnjo. Iz najrazličnejših poročil lahko povzamemo, da pri usklajevanju republiških intersov z občinskimi ni šlo kot namazano. Nekatere temeljne kulturne skupnosti so pripravljene sofinancirati republiško kulturno skupnost oziroma dejavnosti nacionalnega pomena le pod pogojem, da republiški prognam upošteva njihove želje. Na Dolenjskem do zdaj ni bilo slišati za primer „vezane trgovine** take vrste, čeprav tu in tam niso posebno navdušeni ob tem, kar piše v programu republiške kulturne skupnosti. Nezadovoljstvo med drugim izražajo v Novem mestu, ker načrt letošnjih kulturnih akcij v Sloveniji nc zajema Pletcrij kot kulturnozgodovinskega spomenika republiškega pomena. Sicer pa je vse, dokler nc bodo dokončno na dlani podatki o denarju, prej podobno računanju brez krčmarja kot dogovarjanju, ki naj Udno „obsedi *. Tako bo vse dotlej, dokler v občinah ne bodo podpisali samoupravnih sporazumov o financiranju splošne in skupne porabe v letu 1974. Podpisovanje kasni, precej po krivdi zapoznelih soglasij o stopnjah za kulturo. „Zamudniških obresti** ne bo plačal nihče, vprašanje je tudi, ali jih je sploh kdo evidentiral. Ko bo steklo financiranje po novem, qajbrž tudi mislil nc bo nihče na to. Ali pa .. .? ^__________________________J. JUST V Šentjerneju: spet 25 oktetov — Tradicionalna prireditev »Srečanje oktetov 74« bo 23. junija na šentjer* nejskem hipodromu - Zvečer pred srečanjem koncerti po Dolenjskem Takoj ko se bo pomlad prevesila v poletje, bo v Šentjerneju letošnja osrednja pevska prireditev Dolenjske: tradicionalno srečanje vokalnih amaterskih oktetov iz vse Slovenije. Kot smo že napovedali, bo pokrovitelj nastopa oktetov, za kar je organizacijo v celoti prevzela ZKPO iz Novega mesta, generalni direktor ljubljanske RTV.Janez Vipotnik. Kot kaže, bo letos na odru, ki ga bodo spet postavili pri Šentjemejskem hipodromu, pelo 25 oktetov. Toliko se jih je prijavilo na razpis srečanja (23 pismeno, 2 po telefonu). Vsak oktet bo zapel po eno pesem, ki si jo bo sam izbral, in dve skupni za zaključni nastop v nedeljo, 23. junija, ko bo oktetom ob spremljavi pihalne godbe iz Novolesa dirigiral Radovan Gobec. Prireditev bo posnela tudi ljubljanska televizija in posamezne nastope predvajala v oddajah. Zvečer pred osrednjo prireditvijo bodo okteti gostovali po Dolenjskem in pripravili krajše koncerte v Žužemberku, Dolenjskih Toplicah, Straži, Mimi peči, Kostanjevici in drugih krajih. Poleg domačega Šentjemej- KONCERT SREBOTNJAKOVE V ponedeljek, 29. aprila, bo v Kočevju gostovala vodilna jugoslovanska pianistka Dubravka Tomšič-Sre-botnjakova. Koncert bo v gimnazijski dvorani v Kočevju. Začetek ob 20. uri. skega okteta bodo na Srečanju 74 sodelovali: Dolenjski oktefc, Gasilski oktet iz Gornje Radgone, Koroški oktet iz Raven na Koroškem, Kostanjeviški oktet, vokalni oktet „Sava“ iz Kranja, Ljutomerski oktet, Pevski oktet iz Logatca, vokalni oktet „Ja-vor“ s Pivke, Podpeški oktet iz Prese rij, oktet Marles iz Maribora, Oktet TRO s Prevalj, Slo- venjgraški oktet, Šaleški oktet iz Velenja, Lovski oktet iz Sodražice, Trboveljski oktet, Koroški akademski oktet, Gorenje-vaški oktet, Boštanjski fantje Oktet Ig, Študentski oktet AP^ Tone Tomšič, Oktet DPD Svoboda France Prešeren iz Žirovnice, oktet Tonoda iz Domžal ter Piranski in Grosupeljski oktet. VZGOJA JE POMOČ PRI RAZVOJU V obvezni osemletni šoli mora biti učni načrt takšen, da jo čimveč otrok (praviloma vsi) dovrši z uspehom. Pri nadaljnjem šolanju pa je potrebna previdnost. Starši se morajo posvetovati z učitelji in dobro preudariti, kam otroka napotijo. Odločati ne sme njihovo častihlepje. Kaj jim pomaga, če jim ob prevelikem naporu otrok zboli, izgubi pogum, otopi in propade! Ali ni bolje, da ostane zdrav in zadovoljen, čeprav se ne povzpne na tisto mesto, ki smo mu ga zamislili? V naši socialistični družbi je vsako delo častno, če se opravlja vestno in dobro. Prav pri šolanju pa naj bi se starši vsekdar zavedali, da je vzgoja pomoč pri razvoju. Nasilje pa ni pomoč, nasilje je smrt zdravega razvoja. Prav tako naj bi 9e zavedali (a z njimi tudi marsikateri šolnik), da trenutni neuspehi ne razodevajo otrokovih pravih sposobnosti. Česar iz teh ali onih razlogov še ne zmore, mu bo jutri nemara igrača. Zato so prenagljene sodbe, pa naj izhajajo od staršev ali od učiteljev, nepedagoške in nedopustne. Gustav Šilih: Vzgoja naših otrok, str. 136 DOLENJSKI LIST Stran uredil: IVAN ZORAN St. 17 (1292) - 25. aprila 197^ Točki samo za Ribničane V drugi zvezni rokometni ligi so Brežičanke in Sevničani prvenstvene točke izgubili, Ribničani pa so zmagali in so na drugem mestu V pretekli rokometni nedelji dolenjski klubi niso bili tako uspešni kot v prejšnjem kolu. S slabo igro so razočarale predvsem Brežičanke, Ribničani pa so si vknjižili enaindvajseto točko. IVANIČ - BREZICE 15:5 Medtem ko so Brežičanke še v jeseni odpravile igralke Ivaniča, šobile tokrat domače igralke precej boljše od gostij, ki so v prvem polčasu zatresle mrežo domačink le dvakrat. Tudi v drugem polčasu gostje niso bile dosti uspešnejše, malo bolje pa so zaigrale v obrambi. Zadetke so dosegle: Molan 2, A. Mišič 1 in Toplak 2. ŠOŠTANJ-SEVNICA 22:20 V 14. kolu druge zvezne rokometne lige za moške so Sevničani gostovali v Šoštanju. .V izenačeni tekmi so gostje ves čas zaostajali za domačimi za dva zadetka. Uspelo jim je izenačiti, toda to je bilo tudi vse. S tem porazom so Sevničani na desetem mestu z devetimi točkami. Gole so dosegli Šumej 2, Radič 7, Koprivnik Trbovc 6. 1, Stojs 1, Šilc 3 Za karate se danes navdušuje vse več mladih, pa tudi odraslih občanov, saj vsakega zanima, od kod neveijetna moč, ki jo včasih pokažejo mojstri karateja, ko z golimi rokami naredijo kaj takega, kar se zdi nemogoče. Na sliki: Stane Iskra, prvi slovenski mojster karateja, in Artur Hisatake (levi) ob demonstraciji udarca. (Foto: Čargo) Novomeški atleti tretji v državi Na državnem ekipnem prvenstvu v skoku v daljavo in v troskoku dobri rezultati za Novomeščane: Šimunič 15,07 v troskoku in 6,78 m v daljavo Novomeška atletska posadka, ki se je v nedeljo na Reki udeležila državnega ekipnega prvenstva v skoku v daljino in v troskoku, se je vrnila domov z odličnimi rezultati. Tako je Šimunič, ki je bil v ne-c' t deljo razpoložen, v troskoku presko-I cil 15,07 metra, kar je samo 4 centi- 1.] Več srečanj Slavko Orlič je med najmlajšimi metliškimi igralci namiznega tenisa. S tem športom se je začel ukvarjati že v petem razredu osnovne šole, toda k rednim treningom, ki jih vodi igralec Beti Zvone Hauptman, je pričel zahajati šele letos pozimi. Na vprašanje, ali čuti kakšno razliko med nadzorovanim igranjem in „pinkponkom“, je odgovoril: „V teh nekaj mesecih sem se naučil veliko več, kot pa prej v dveh letih. Sedaj igramo pionirji bolj premišljeno, veliko pozornosti pa posvečamo posameznim udarcem in gibanju pri igri. Prej sem" gledal starejše igralce, kako igrajo in servirajo. Še sam sem poskusil tako, toda to ni bila niti slaba kopija njihove igre. Na treningu je Povsem drugače. Od ure do ure se naučimo kaj novega ln potem zahtevnejše udarce vadimo. ” » na „Koliko vas prihaja treninge? “ „Kljub temu da je trenutno košarka v Metliki najbolj priljubljena, pride na treninge vedno več kot deset Pionirjev. Sedaj imamo za vadbo zelo lepe prostore in kar pet mizic, tako da ni nikoli gneča. Mladi si želimo, da bi te prostore obdržali in da bi nas trener čez nekaj časa odpeljal na srečanje z novomeškimi pionirji. Mislim, da bi bil tak izlet za nas lepa nagrada. Prav tako pričakujemo obisk šentjer-nejskih pionirjev, ki so baje na Dolenjskem trenutno najboljši. Prav veseli bi bili, ko bi nas že v kratkem obiskali. Mislim, da je to prava pot, Po kateri se bomo pionirji z namiznim tenisom še najbolj spoznali. “ J. P. metre manj od slovenskega rekorda. Ekipa pa je v troskoku zasedla solidno četrto mesto s povprečnim skokom 13,59. Če bi mladi Dragaš skakal toliko, kolikor je doma na treningih, bi se ekipa lahko uvrstila na tretje ali celo drugo mesto v državi. Za Novo mesto so skakali: Šimunič 15,07, Slak 13,63, Šlajkovec 13,51, Križman 12,90 in Dragaš 12.82. STRELSTVO V KOČEVJU Občinski strelski odbor Kočevje bo pripravil strelske tečaje na svojem dobro urejenem strelišču. Člani odbora bodo v osnovni šoli in gimnaziji ta šport popularizirali in povabili vse zainteresirane na strelske vaje. Kasneje bodo organizirali samostojne krožke, ki jih bosta vodila strelska organizacija v kočevju ali pa občinski strelski odbor. R.I. košarka FRUCTAL - NOVOTEKS 85:63 Novoteks je po pričakovanju izgubil v Ajdovščini s Fructalom, enim izmed favoritov za najvišjo uvrstitev, toda s preveliko razliko in izrazito slabo igro. Do 17. minute sta se ekipi menjavali v vodstvu, potem pa je v naslednjih 10 minutah Novoteks dal en sam koš, domači pa 22! Že v zimski ligi Novomeščani niso igrali v posebni formi, zdaj pa igrajo še slabše. Do sobote se ne morejo prida popraviti in le z največjo borbenostjo lahko morebiti računajo na uspeh v Radencih, potem pa se do 7. maia, ko bo tretje kolo 1. A SKL in ko bo Novoteks na Loki igral z Vrhniko, le ujamejo v formi, če se hočejo boriti za prvi dve mesti. Novoteks: Splichal 7, Cukut 2, Z. Kovačevič 9, Kopač 1, S. Kovačevič 12, Ivančič 19, Poljšak 2, Pirc 8. Piletič 3. ŽENSKA KOŠARKA V KOČEVJU Po nekaj letih premora bodo v letošnji sezoni pričele redno tekmovati tudi kočevske košarkarice. Pod vodstvom treneija Boruta Hočevaija dvakrat na teden vadi 12 igralk, in sicer: Vanda Oberstar, Darinka Frank, Gita Levstek, Magda Mladenovič, Majda Ciglič, Sonja Pirnar, Majda Heglcr, Draga Sobočan, Angelca Novak, Milka Benčina, Cvetka Janež in Darinka Tomc. Druga republiška liga-zahod, v kateri bodo igralke-Kočevje nastopile, se bo predvidoma začela 27. aprila. Ker jc v ekipi precej novih igralk, tfener Hočevar v začetku ne pričakuje vidnejših uspehov. Razveseljivo jc že to, da je za žensko košarko vedno več zanimanja in vedno več igralk. Prvi uspehi bi prav gotovo razmahnili to priljubljeno zvrst, ki ima v Kočevju dolgo tradicijo. Z. FAJDIGA ■ KAMNIK - KOČEVJE 81:57 V prvem kolu druge slovenske košarkarske ligc-center so košarkarji Kočevja gostovali pri igralcih Kamnika in srečanje izgubili z 81:57. V vrstah Kočevja je manjkal Stefan Kersnič. (Z. F.) Še boljši so bili Novomeščani v skoku v daljavo. S povprečnim skokom 6,40 metia so se uvrstili za ekipama Kragujevca in Nove Gorice, ta uspeh pa so dosegli naslednji adeti: Šimunič 6,78, Slak 6,46, Šlajkovec 6,40, Dragaš 6,37 in Hribernik 5,98. GITA LEVSTEK -5,29 METRA Že na prvih adetskih tekmah, so adeti Kočevja dokazali, da so se za letošnjo sezono dobro pripravili. Na mitingu v Novi Gorici je 18-letna kočevska gimnazijka Gita Levstek v skoku v daljavo dosegla osebni rekord in z 5,29 metra zasedla drugo mesto. Z. FAJDIGA OŠ GRM SPET TRETJA V soboto je bilo v Ljubljani republiško šolsko gimnastično tekmovanje, na katerem je nastopilo okoli 150 tekmovalcev in tekmovalk. Od dolenjskih predstavnikov smo pričakovali nekoliko več, njihova uvrstitev je bila precej slabša kot lani. Največji uspeh je dosegla vrsta pionirk osnovne šole Grm, ki je osvojda tretje mesto in s tem obranila lansko uvrstitev. Med posameznicami je odličje osvojila Jasna Dokl, ki je bila pri pionirkah tretja, zlato odličje pa je osvojila na gredi; na partciju gaje dobila tudi lanska mladinska šolska prvakinja Novomeščanka Anita Gajič, ki je tokrat bila v skupni uvrstitvi peta. Na tekmovanju je nastopilo precej telovadcev iz Brežic, vendar tokrat zaradi menjave generacije niso dosegli rezultatov, kot smo jih bili navajeni pred leti. V. R. KOPER - ČRNOMELJ 12:8 Belokranjke so v Kopru dobro zaigrale, predvsem v drugem polčasu, ko so bde boljše v napadu. Kljub dobri igri pa so doživele že enajsti poraz in so na lestvici še vedno z dvema točkama na zadnjem mestu. Zadetke za, Črnomelj so dosegle: Špel 2, Grgič S in Tomče 1. RIBNICA-MLINOTEST 23:21 V petnajstem srečanju v republiški rokometni ligi so igralci iz Ajdovščine s trdo igro ves čas držah NOVOMEŠCANKI V REPREZENTANCr SFRJ V zadnjem času sta spet dve Novomeščanki, ki sicer nastopata za druga društva, oblekli dres z državnim grbom: študentka Marjeta Pučko je igrala v odbojkarski reprezentanci Jugoslavije na Madžarskem in s svojo igro navdušila, druga Novomeščanka, učenka Maja Dokl, pa je te dni sodelovala na izbirnih tekmah za člansko državno gimnastično vrsto na Hvaru. Mlada Novomeščanka je osvojila drugo mesto, pred njo je bija trinajstkratna državna prvakinja Nataša Šljepica - Bajin. Maja Dokl je nato nastopila še v vrsti, ki se je srečala s Švico, in zasedla v močni konkurenci posameznic peto mesto, kar je lep mednarodni uspeh. V. R. korak z domačimi rokometaši. Tako se je polčas končal neodločeno 11:11. Podobno igro je okoli 300 gledalcev gledalo tudi v drugem polčasu, toda domači so bili bolj spretni in so tesno, a zasluženo zmagali. Zadetke so dosegli: Mikulin 7, J. Kersnič 10, Abram 2, Andolšek 1, S. Kersnič 2 in Abrožič 1. F. L. ŠEŠIR - LISCA 9:16 Rokometašice sevniške Lisce so gostovale v Škofji Loki in v prvenstveni tekmi ljubljanske conske rokometne lige brez težav odpravile domače igralke. Še najboljšo igro sta pokazali Rugljeva, ki je dosegla 6 zadetkov, in Mejakova s 4 zadetki. E. R. NADA PETERLE PRVA V Ljubljani je bilč žensko šahovsko hitropotezno republiško prvenstvo, na katerem je nastopilo deset šahistk. Prvo mesto je presenetljivo osvojila Novomeščanka Peterletova, ki je v devetih srečanjih devetkrat zmagala in tako prepričljivo zasedla prvo mesto. Druga predstavnica Novega mesta Isteničeva si je razdelila sedmo do deveto mesto. namizni tenis ZA METLIČANE PRVO MESTO V vsakoletnih medmestnih srečanjih se v različnih panogah pomerijo mestne ekipe Ozlja, Črnomlja, Duge Rese in Metlike. Letos je bilo v Ozlju tekmovanje v namiznem tenisu. Metliški igralci so bili brez večjih težav prvi, žal pa na športno srečanje tokrat niso prišli igralci iz Črnomlja, Rezultati: Duga Resa: Ozalj.5:2, Ozalj:Metlika 0:5 in Met-lika:Duga Resa Č5:0. Trimo: pomembni točki V slovenski odbojkarski ligi za moške so igralci Trima iz Trebnjega osvojili pomembni točki, igralke novomeške Krke pa to nedeljo niso nastopile, ker je bil na Jesenicah odbojkarski turnir za mladinke, na katerem sta nastopili dve ekipi iz Novega mesta. RIBNICA - V soboto je bila skupščina medobčinskega rokometnega odbora. Odbor sc je preimenoval v Dolenjsko rokometno zvezo, obenem pa je sklenil, da bo povabil vse občinske rokometne zveze k včlanitvi v zvezo. TRIMO - BOVEC 3:1 Čeprav tehnično slabša ekipa, z nižjimi in neizenačenimi igralci, je Trimo v nedeljo na Mirni pred 50 navdušenimi gledalci zasluženo in izdatno po tradiciji premagal Bovec s 3:1 (9, -2, 11, 7). Tekmo je odločila borbenost domačinov, v odločilnih trenutkih pa izredna obramba, proti kateri so bili tudi taki tolkači, kot sta Zorč in Marka, brez moči. Pri Trebanjcih je treba pohvaliti igro mladega Bogdana Zupančiča in Slaka ter Oparo, ki sta se odlikovala z udarci in blokom zlasti na koncu tretjeta in četrtega niza. Nedeljska zmaga z neposrednim tekmecem je izboljšala razpoloženje v trebanjskem taboru in moštvu vlila tako potrebno zaupanje vase. M. L. NOVOMEŠČANKE PETE Na Jesenicah je bil v nedeljo prvi letošnji turnir v odbojki za mladinke, na katerem je nastopilo 11 ekip, ki so bile razvrščene v tri skupine. Druga ekipa Novega mesta je igrala v A skupini, prva pa v B skupini. Rezultati: A skupina - Fužinar:Novo mesto II 2:0, Novo mesto:Žirovnica 0:2. B skupina - Merkur:Novo mesto I. 0:2, Maribor:Novo mesto 0:2, Novo mesto:Gimnazija Jesenice 2:0. Vrstni red: 1. Fužinar, 2. Jesenice, 3. Maribor, 4. Vič, 5. Novo mesto I, 9. Novo mesto II. nogomet ŠPORTNI KOMENTAR »Beli šport« ni rezerviran Tenis, nekdanji „beli šport gospodov“, so igrali že davno, že v 14. stoletju. Prvi uradni turnir, ki je potekal po pravilih, ki z majhnimi spremembami veljajo še danes, se je odigral pred 9 7-leti v Angliji. V Sloveniji je leta 1897 s tenisom začel književnik Ivan Tavčar. - Tudi na Dolenjskem so začeli s to igro že kmalu, kot športna panoga pa je prišel tenis v veljavo šele po vojni. V Novem mestu so tenis dolga leta gojili nenačrtno, na igrišča, ki so bila .,.rezervirana" za nekatere igralce, pa je prihajalo malo ljudi. Tako je bilo nekdaj, mnogi Novomeščani pa mislijo, da je tako še danes. Še pred nekaj leti je na tretjem igrišču rastla trava. Sedaj so igrišča vedno zasedena, prosti čas na Loki pa preživi tudi vse več deklet. Tako so sedaj zaradi prezasedenosti igrišča že težave in zadnji čas je, da vodstvo kluba za letošnjo sezono pripravi umik igranja, ki ga bodo morali vsi spoštovati. Ker imajo v klubu dva šolana trenerja, odpade vsa skrb tistih, ki bi se bali priti na igrišče zaradi svojega neznanja. Zato je že čas, da klub začne s tečaji. Najprej bi morali z osnovami tenisa začeti starejši občani. Med počitnicami, ki pa so že zelo blizu, naj bi pripravili začetne in nadaljevalne tečaje tudi za šolarje in dijake, saj je vse več mladih, ki bi se radi včlanili v teniški klub. J. PEZELJ STEKLAR - BREŽICE 1:1 V 15. kolu druge slovenske nogometne lige je enajsterica Brežic gostovala pri Steklarjevih nogometaših. Že v prvem polčasu se je videlo, da sta ekipi močno izenačeni, in polčas se je končal brez zadetkov. Z izenačeno igro se je začel tudi drugi polčas, le da sta bila oba napada učinkovitejša. Trenutno so Brežiča-ni na šestem mestu, v naslednjem kolu pa igrajo doma z vrsto Rakičana. BOROVNICA - KOČEVJE . 2:1 Nogometaši Kočevja so gostovali v Borovnici in prvenstveno tekmo tesno izgubili z 1:2. Na neustreznem igrišču so se domači nogometaši bolje znašli in premagali sicer dobre igralce Kočevja. Edini zadetek za goste je dosegel Rudi Kopač. ELAN-KAMNIK 0:1 V važnem prvenstvenem srečanju med tekmecema za prvo mesto v ljubljanski nogometni ligi sta se v Novem mestu srečali najboljši moštvi te lige - Elan in Kamnik. V derbiju kola in lige pa je novomeška enajsterica nastopila okrnjena, saj sta manjkala dva ključna igralca. Kljub temu je bila tekma ves čas izenačena in kazalo je,da se bo srečanje končalo neodločeno. Pred koncem tekme pa so gostje dosegli zadetek, ki jih je zopet postavil na prvo mesto na lestvici Wjub temu v Elanovem taboru trdijo, da bodo prvenstvo zaključili na prvem mestu, to pa je tudi pogoj za nastop v kvalitetnejši ligi. KOČEVJE - MERCATOR 1:1 V športnem parku GAJ so se domači nogometaši pomerili z nekdanjimi igralci drugoligaša Mercatorja in tekmo zaključili z neodločenim rezultatom. Igralci Kočevja so zaigrali zelo dobro in navdušili okoli 400 gledalcev. Zadetek za domačine je dosegel Rudi Kopač. Z. FAJDIGA * NOVO MESTO — Komisija za ŠŠD pri OBZTK je pripravila občinsko rokometno prvenstvo osnovnih šol. Prvenstvo je pokazalo, da je rokomet na osnovnih šolah priljubljen in precej kvaliteten. Končni vrstni red: pionirke: OŠ Stopiče, OŠ Šentjernej, OŠ Bršlin, OS Žužemberk, OŠ Katja Rupena, OŠ Šmihel; pionirji: OS Katja Rupena, OŠ Bršlin, OS Grm, OŠ Šmarjeta, OŠ Stopiče in OŠ Dolenjske Toplice (J. M.) KOČEVJE - Košarkarice, ki bodo začele tekmovati v drugi republiški ligi, bodo prvo tekmo odigrale v Žireh. Ekipa bo letos nastopala pod imenom Trikon.(Z. F.) BEOGRAD - Od 25. do 28. aprila letos bo finalni turnir pokala Evrope za amaterske (olimpijske) nogometne reprezentance v Jugoslaviji. Tako je odločila Evropska nogometna federacija. Polfinalna para sta Jugoslavija-Spanija in Nizo-zemska-ZRN. (P. J.) NOVO MESTO - Na šolskem gimnastičnem prvenstvu na novomeški osnovni šoli Grm je nastopilo kar 29 varovank mentorice Majde Slijep-čević. Prvo mesto je osvojila Jasna Dokl, sledijo pa: Irena Žlogar, Maja Klemenc, Renata Brajer, Margita Pepič, Mojca Novak. Grmska šola bo na občinskem prvenstvu nastopila s tremi ekipami, prva ekipa pa je lani na republiškem tekmovanju gojila tretje mesto. (N. N.) LJUBLJANA - Tekmovalna komisija slovenske košarkarske zveze je na sestanku s predstavniki klubov ljubljanskega, dolenjskega, gorenjskega in zasavskega področja izdelala koledar tekmovanja v mladinskih republiških ligah. V B ligi (dolenjsko področje) bodo nastopili naslednji klubi: Novoteks, Savsko naselje, Trnovo, Kočevje, Črnomelj, Tabor, Ljubljana in Prule. Med pionirji pa bodo letošnjo sezono nastopili samo igralci Kočevja. KOČEVJE - Rokometaši Kočevja so se v prijateljski tekmi pomerili z igralci garnizona iz Ribnice in tekmo tesno izgubili z 28:32. Za Kočevje so bili uspešni: Žerjav 13, Lunder 9, Arko 2, Mesojedec 1, Moritz 3. Pri gostih je Ševe-ljevič dosegel 10 zadetkov. (Z. F.) LESKOVEC - V prijateljski rokometni tekmi so v Leskovcu gostovali igralci Velike vasi in zmagali s 16:11. Pri gostih sta dobro zigrala oba Sahniča, pri domačih pa A. Čebular. Tekmo je vodil Lojze Šri-bar. (L. Š.) LESKOVEC - V prvenstveni rokometni tekmi so se v Leskovcu pomerili domačini in gostje iz Hrastnika. V prvem delu so bili boljši gostje, v drugem pa so domači dobro zaigrali v obrambi in zasluženo zmagali s 27:21. Pri Leskovcu so bili/ najbolj uspešni Mlakar 7, R. Šribar 5 in E. Sribar s 6 zadetki. (.L. Š.) VIŠNJA GORA - V tekmi dolenjske rokometne lige sta se moštvi Višnje gore in Gradišča iz Stične razšli z neodločenim rezultatom 21:21. Pri domačih igralcih sta se izkazala Šparovec, ki je dosegel 13 Zadetkov, in vratar A. Gfos. (J. D.) NOVO MESTO - Športno društvo Bršlin, ki bo letos sodelovalo s košarkarsko ekipo v dolenjski košarkarski ligi, je pri delu naletelo na denarne težave. Zato so predstavniki kluba zaprosili Industrijo obutve za pokroviteljstvo, ki ga je tovarna sprejela. (R. M.) DOLENJSKE TOPLICE - Občinskega prvenstva v Šahu, ki je bil na osnovni šoli na Grmu v Novem mestu, so se udeležili tudi šahisti iz osnovne šole „Baza 20“. Dekleta (Tanja Čibej, Biserka Čibej, Zinka Udovč in Irena Povše) so dosegla prvo mesto, dečki pa so se uvrstili v zelo močni konkurenci na peto mesto. Dekleta z organizacio tekmovanja niso bila zadovoljna, saj za svoj uspeh niso dobila niti najmanjšega priznanja. Upajo, da jim bodo organizatorji diplomo še poslali. (Z. A.) KDO, KJE, KDAJ? V drugi zvezni rokometni ligi se bodo igralke Brežic doma srečale z igralkami Podravke, k moškim v Sevnico pa bodo prišli Varteksovi rokometaši. Ribničani bodo odšli po točke k Poletu, v Belo krajino pa bodo prišle rokometašice Gorenja. Košarkarji Novoteksa bodo tudi tokrat gostovali, in sicer pri Radenski, Metličani pa bodo doma zaigrali zaostalo tekmo z lanskimi republiškimi prvaki Vrhniko. Trebanjski Trimo bo gostoval v Mariboru pri Braniku, Novome-ščanke pa se bodo doma pomerile z Ljubljano P. V J St. 17 (1292) - 25. aprila 1974 Stran uredil: JANEZ PEZELJ DOLENJSKI LIST ■godilo seje.:. Trenutek, doktor; samo besedo ... Marta, veijameš v duhove? | uri | pfpH 20 leti Praznovanje 1. maja PRAZNOVANJE DELAVSKEGA praznika postaja v naši državi iz leta v leto bolj množično in vseljudsko. Delavsko samoupravljanje kot velika pridobitev delavskega razreda pri nas ni prazna beseda, pač pa stvarnost. Zato bo poteklo tudi letošnje praznovanje v znamenju utrjevanja ter dviganja socialistične zavesti delovnih ljudi. Priprave za praznovanje delavskega praznika 1. maja so že v polnem teku. Pobudo so prevzele sindikalne organizacije, ki bodo izvedle proslave tako, kot se spodobi za največji delavski praznik. Potrebno je, da damo prazniku dela tudi zunanji svečani izraz. Poleg krasitve ne smemo pozabiti na čiščenje ulic, hiš in cest. NALOGE TVD PARTIZANA, ki v današnji obliki deluje v Novem mestu že od leta 1951, niso lahke. Vključiti je treba mladino, tako dijaško kot delavsko in kmetsko, uvesti redno vadbo z vsemi oddelki, poiskati način in sredstva, kako priti do lastnega doma z moderno opremljeno telovadnico in vsemi osta-. limi pritiklinami, pospešiti pogovore z lastnikom kopališča o prostem pristopu plavajočih tekmovalcev, pobiranje tekmovalnega dinaija itd. Pri tako ogromnem delu in tako velikih nalogah ni prav, da mora biti društvo v stalni zadregi za denar. ZAVAROVANJE ŽIVINE je mlada, nekaterim kmetovalcem še danes nova zavarovalna panoga, saj jo imamo šele od 1948. leta. V začetku je bilo težko prodreti s to panogo med kmetovalce, kar pa je razumljivo, ker vsako novo stvar sprejemajo z nezaupanjem. Danes zajema zavarovanje živine že vse predele naše domovine. Kmetovalci, ki živine nimajo zavarovane, naj se zavedajo, da jim želi Državni zavod pomagati! OB ZADNJI redovalni konferenci se je izkazalo, da so učni uspehi na nižji gimnaziji v Žužemberku precej slabši. Deloma je temu krivo dejstvo, da učence in dijake marsikje preveč izrabljajo za domača dela, v šolo pa prihajajo nepripravljeni in utrujeni. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 23 aprila 1954' ___ |~Aaj so pred 80 leti pisale Dolffljska Novice. Tujec že sega po Dolenjski KAJ SEDAJ - James Johnson iz zvezne države Oklahoma v ZDA meni, da je za dolgo življenje potrebno vsak dan spiti kozarček žganega. To počne vrli mož vsak dan zjutraj in zvečer že zelo dolgo časa, saj je brez bolezni dočakal 105 let. Drugi stoletniki trdijo drugače: daje za dolgo življenje potrebno jesti špinačo, čebulo, nič piti in podobno. Kaj sedaj? Zanesljivo bo gotovo ostalo le to, da je.za dolgo življenje pač treba dolgo živeti, pa naj si bo ob žganju, čebuli ali špinači. PREPOTREBNO DARILO -„Halo, takoj pošljite rešilni avto! Mojo mačko je zadela srčna kap!‘ Menda si nčkaj takega predstavlja tista članica društva prijateljev narave, ki je veterinarski postaji v Hamburgu podarila rešilni avto za obolele živali. FRIZERJI NA ULICI - Vjužno-korejskem glavnem mestu Seul se ni varno pokazati z dolgimi lasmi. Policisti so namreč izvedli akcijo in ostrigli vse dolgolasce, na katere so naleteli, kar na ulici do gole glave. Menda so bili nad akcijo tako navdušeni, da jo bodo še ponovili. V južni Koreji torej zares vlada zlata svoboda. SE JE ZMOTIL? — Nixon zadnje čase precej intenzivno razmišlja o znanem izreku nekdanjega ameriškega predsednika Abrahama Lincolna, ki se glasi: „Če enkrat zaigraš zaupanje državljanov, ga ne moreš nikoli več povrniti. Res je, da lahko nekaj časa varaš vse ljudi, tudi, da lahko nekaj ljudi ves čas varaš, a ne da se ves čas varati vse ljudi.“ Ni\on upa* da Lincoln morda le nima prav. PORTUGALSKA PORNOGRAFIJA - Tri portugalske pisateljice, znane pod imenom „Tri Marije“, so bile po dolgem pravnem postopku oproščene obtožbe, da v svoji knjigi „Nova portugalska pisma“ širijo pornografijo. Izkazalo se je, da prikazovanje težkega položaja portugalskih žena, obtoževanje skorumpirane družbe in kolonialistične politike ni - pornografija. PREPOVEDANI „DA“ - Samo še nekaj tednov manjka do referenduma o potrditvi ali ukinitvi lani sprejetega zakona o dovoljeni ločitvi. Da na Italijane ne bi propagandno vplivali znani ljudje, je vlada prepovedala tudi prenos mednarodnega festivala Evrovizije. Na festivalu je nastopila italijanska pevka G. Cinquetti, ki je zapela popevko pod naslovom „Da!“. Ce drugega ne, Italijanom ni bilo treba gledati slabe zabavnoglasbene prireditve. SOVRAŽNIK ALBANSKEGA NARODA — Pred 2000 leti umrli kitajski filozof Konfucij doživlja žalostno usodo. Ne samo da ga zaničujejo v rodni Kitajski, ampak so svoj lonček pritaknili tudi Albanci, za katere ubogi Konfucij nikoli ni mogel vedeti niti jim kaj slabega storiti, konec koncev pa ga niti ne poznajo, vrli Albanci. A vse to ni važno; Konfucij je sovražnik albanskega naroda in Albanci na mitingih podpirajo bratski kitajski narod v borbi proti reakcionarnemu nauku pradavnega filozofa. VETERANI - Dve in pol leta vojne v Vietnamu je pustilo v vrstah Američanov žalostno sled: med pol milijona veterani je 23.000 invalidov in nekaj tisoč narkomanov, ki ameriška družba nanje pozablja. Zaradi tega so protestirali pred spomenikom v VVashingtonu, dva bivša vojaka pa sta „zavzela" vrh spomenika. To je tudi vse, kar danes še lahko zavzamejo. Operacija-prekop Suez Spet ladje po kanalu Sueški kanal je tako izrazita bližnjica med Rdečim moijem (Indijskim oceanom) in Sredozemskim mor-| jem, da se je že starim Egipčanom splačalo prekopati kopno in narediti vodno pot med Sueškim zalivom in Nilom. Toda dandanes, v dobi tehnike in civilizacije, je vodna povezava obeh morij zaprta — iz političnih razlogov. Na dnu leta 1869 dograjenega novega Sueškega prekopa ležijo potopljene ladje in neeksplodirane bombe iz izraelsko-egiptovske vojne. Zdaj, ko miroljubni svet upa, da bo v tem delu sveta končno le zakopana bojna sekira, so oživele pobude o ponovni plovbi skozi prekop. Londonski gospodarski list „The Economist“ prinaša zanimivo poročilo, kako je s pripravami za ta podvig. Strokovnjaki podjetij, ki so že 1956. leta (po končani vojni, v kateri je prekop prešel iz angleških v egiptovske roke) očistila prekop, so že sestavili načrt „Operacija čiščenja Kanala“. Ta obsega štiri faze: odstranitev šestih mostov, narejenih iz vojaških potreb, odstranjevanje potopljenih ladij, uničenje neeksplodiranih bomb in granat in poglobitev dna prekopa s posebnimi bagri. Ko bo očiščen, bo prekop globok 13,5 metra (dolgje 161 km in 80 do 120 m širok). Da bodo lahko plule večje ladje, bo treba dno kasneje še poglobiti, kar pa je izredno drago delo. Če bi ga hoteli poglobiti na 22,2 m, bi morali izkopati 800 milijonov kubičnih metrov materiala, delo pa bi stalo 400 milijonov funtov. Vse to so zaenkrat šele načrti. Predsednik ZAR Sadat je namreč že izjavil, da odločitev o ponovni otvoritvi prekopa ne bo vse do takrat, dokler sovražnosti ne bodo povsem prenehale. Toda ko se bo delo začelo, ga bo mogoče končati v šestih mesecih. Narkoman Strašljiva podoba vrača prinaša mir in zdravje domačinom. Vrači uradno priznani? V očeh civiliziranega človeka in sodobne medicinske znanosti je početje plemenskih vračev, ki v primitivnih družbah zdravijo obolele, čisto navadno šarla-tanstvo, neumno početje, ki nima nobene znanstvene osnove. In vendar prav ti šarlatani v strašljivih maskah s svojim poskakovanjem in čarobnim žlo-budranjem pozdravijo marsikaterega pripadnika rodnega plemena. Kakšno dejansko moč in vpliv imajo plemenski vrači med svojimi ljudmi, najbolj nazorno kaže dogodek, ki se je pripetil pred očmi raziskovalcev. Neki domačin se je prekršil proti običajem plemena in je zaužil prepovedano hrano! Plemenski vrač gaje preklel, nakar je kršitelj čez noč hudo obolel in čez nekaj dni umrl. Vzrok smrti seveda ni bila vračeva kletev, čeprav je z njo tesno povezana. S kletvijo»so se sprostile v kršitelju negativno delujoče sile zavesti, ki so povzročile tudi fizične spremembe. Domačini so namreč tako močno zavezani plemenskim izročilom, obenem pa izredno dojemljivi za sugestije, da ves dogodek ni tako nerazumljiv kot je sprva videti. Dejansko * moč plemenskih vračev, kakor tudi njihovo uspešnost pa najbolje dokazuje tudi najnovejši predlog, ki gaje dal namestnik direktoija svetovne zdravstvene organizacije dr.Lamb. Po njegovem mnenju imajo vrači v plemenskih skupnostih podobno vlogo kot psihiatri v civiliziranem svetu, zato je predlagal, naj dobe vrači uradno priznan položaj v svojih rodnih deželah, obenem pa predlaga, naj jih v posameznih državah vključijo v državno zdravstveno službo. (Lepa je) naša zemlja dolenjska, tujec, žid bode segal po nji morda kmalu ali vže sega. Ne dajmo je, predraga je zanj. Zato Dolenjec, bodi varčen, delaven, trezen, da si ohraniš grudo domačo. Res je, da sedaj ne nese veliko, ali preživi te. Ako pa jo prodaš, bodo denarci kmalu izginili in potem bodeš moral s trebuhom za kruhom ali pa doma biti suženj tujcu, bogatemu judu. Sosedne dežele so tudi lepe in jako rodovitne. Tudi v njih so nekdaj gospodarili domačini ali sedaj imajo na Ogrskem in Poljskem nad polovico sveta Židje, judje, na Hrvatskem pa ga dobivajo vedno več. Naj bode z leti taka tudi pri nas? Ne sme biti, nikakor ne! Ostanimo mii gospodaiji! (Nadloga) ciganska nadleguje neprenehoma novomeščane in druge. Vražji rod biva v gozdu pod hrastom in bukvo. Bi ne mogel natresti nekaj škodljivih hroščev in jih prinesti v mesto? Predlagamo tole: nobenega ne pustiti v mesto, nobenemu nič dati, ako ne prinese vsaj mernik živih hroščev. Seveda se morajo precej vzeti in pokončati, ker sicer bode lenoba nosil tri, štiri dni ene in iste. (Po ž a r.) Dne 14. t.m. pričelo je goreti v Kozaijih ob veliki cesti. Tukaj je bila tuja vražja roka vmes. Goreti je pričelo zunaj na drvih. Hudobec prinesel je tri suhe šote gori na drva in ogenj med nje položil, katerega je potem vetei razpihal v požar. Domači, izvzemši gospodinjo in enega otrok, bili so v tem času že vsi pri počitku. Ogenj je prvi zapazil bližnji čuvaj od južne železnice sem. Prihitel je klicati domače, a vse je bilo zaman, ker seje bila slamnata streha že vnela. V par minutah bilo je vse v silnem plamenu. Gasiti se ni moglo, ker ni bilo nobene vode v bližini. (Vreme bilo) je suho, da smo zdihovali. Sedaj pa že lepo dežuje in vse rastline dobro obetajo. Ljudem in živini je že vode primanjkovalo. (Iz DOLENJSKIH NOVIC v 1. maja 1894) Jelo brez dela Zadnjič me je sredi Mišjega dola ustavila Gašperjeva Mica: „Martin, počakaj malo! Pa hitro k meni pridi. 44 „Jaz vsakomur ustrežem, ako je pomoči potreben, 44 ji pravim pa grem za njo do njene hiše, kjer se začudim: „Kako naj ti pomagam, ko ne vem ali hišo podiraš ali gradiš, ko je vse razkopano? 44 „Motiš se, Martin. Veš, elektriko napeljujemo pod zemljo in ne po žicah, ki se ob slabem vremenu trgajo, pa še hude nesreče se lahko dogodijo. Kaj nisi bral v časopisih, koliko mrtvih je bilo zavoljo tega zadnja dva tedna? 44 „Bral sem, vendar, če si ti prav uredila, čemu si me klicala? 44 v „Ne prosim te pomoči, le vedeti hočem, ali sem imela prav ali ne. Oni dan sem klicala električarje, ki so merili in pokazali, kje naj kopljemo. Ko je bilo opravljeno, so hoteli včeraj položiti v jarek kabel, vendar ga je bilo za nekaj metrov premalo. Spet so zmerili deset sežnjev jarka in odšli po nov kabel. Danes so pripeljali daljšega, a so ga morali velik kos odrezati. Položili so ga v jarek in potlej sedeli in pušili, kot da nimajo drugega dela na svetu. Čez čas so začeli jarek zasipavati, vendar se niso dolgo mudili. Odšli so v krčmo, od koder jih ni bilo dve uri nazaj. Ko sem videla, kako težko jim je zasuti tistih nekaj lopat zemlje, sem jih prosila za račun. Spisali so ga. Plačati moram kabel, ki je v zemlji, in še onega, ki je odrezan, akoravno so dvakrat merili. Tudi dva dni dela so pripisali, akoravno jih ni vse skupaj več kot en dopoldan mudilo. Tudi jaz moram delati, da si prislužim novce, tukaj naj jih pa stran mečen^ ko vidim, da niso bili z delom pri-služeni? 44 „Pritoži se," sem ji svetoval „Saj sem jim obljubila, pa so se mi smejali in dejali, da jim nič ne morem.44 MARTIN KRPAN Kult makrobiotične p hrane se širi po svl —*4 Zapadni svet je zajel val nj mode, morda najbolj nenavai* dosedaj. Gre za makrobiotifl prehrano, za tako vrsto hraif nja, kjer mora človek uži'1 samo naravne pridelke, odlo^1 pa zavrača vso konzervira hrano, meso umetno pitanih) vali in pridelke, ki zrastejo1 umetno gnojeni zemlji. Pris^ makrobiotike trdijo, da je zastrupljen, da človek nepitf* no vnaša vase razne strupe, vpliva na njegove duševne in1 lesne zmogljivosti. Začetnik tega gibanja je * ponski fiziolog Nyoiti Saku1 zave, ki je učenje hranjenja; snoval na stari kitajski modrt” o silah j in in jang, ki se p ref* tajo v vseh živih bitjih. Ra^ vesje teh dveh načel prina$ Včeraj še narkoman, danes p^ stovoljni delavec na polju. človeka duševni mir in zdrav) Po mnenju Sakurazave je to ray notežje najboljše v žitaric^ hranjenje z njimi pa to ravfl( vesje prinaša tudi v človefo Makrobiotična hrana je takoi; razito vegetarijanska, od ntf pa je dovoljeno samo rib meso, žabji kraki, školjke jegulje. Povsem drugačno mnenje l stopajo znanstveniki, ki opoza jajo, da hranjenje s samimi žit ricami ni samo slabo, amp! zelo nevarno. Opozarjajo, da kult makrobiotike pravzaptf nova oblika drogiranja, ker p vzroča dolgotrajno uživafl. mikrobiotične hrane telesno duševno izčrpanost. Edino, k je res vrednega v tem učenju, zahteva po naravni hrani b umetnih dodatkov. V indust ski družbi pa ni možno proi jati povsem naravne hrane v dostni količini. Gibanje ima kljub vsemu ^ eno dobro plat. Nekdanji n^' komani in brezdelneži se vplivom nove mode odločajo # življenje na kmetijah, kjer p^ magajo farmarjem in gojijo ži{a rice za svoje potrebe. Delo P3 nikomur ne more škoditi! In^f drugega ne, si nekdanji priv1 ženci nedejavnega odnosa okolice na nevsiljiv način prid0' be spoznanje o potrebi po de' javnem ustvaijanju pogojev b1' vanja. J 21. Za ušesa je odvlekla jeve domače zabave in v tla j^, spešila mimo njegove mize. mora biti! Dolgo in glasno sta razpraVJ^ luksuzni atrijski hiši. Menila sta no zategnjeno; tako vlečejo v n Posli ju niso mogli razumet** ^ žno tole: Nikoli več kaj takega^ ■ ■ ■ ★ Zrn K »• •> a? Es « ■ a P. \ A č sr s A T £ 0 S A K A W A M 1 ; te u 0 V S S k A T v A R 1 Ć r e T A ■ ►N A M i Z N i ... 1 N 1 kil r A R 1 A S i !£. N u M e T M 0 T K u 0 Tl C R 1 N ?? A D L t K ss l S a| r b R 1 S I*L S A R. A ■r A K T Fr K S T R fc M E S 0 D 'A 0 “ 0 T K A Sl" T \ A _R _a1 Rešitev prejšnje križanke: v VIŠEK IN MANJKO V „KRKI" „Komisija za inventurne razlike je ugotovila naslednje viške in manjke, v sestavi: Turk Janez, Verč ek Tone, Tram te Gu-stelj. “ Ni pa bilo razvidno, kateri teh mož je „višek" in kateri je „manjko“... (Iz „KRKE", glasila tovarne zdravil v Novem mestu) ' ' ' ■ » , PJSfjK" m ★ PARTIJA NAJVISJI TURSKI VRH POMLADN MESEC TUR. VELIKAŠ RENU MALIKI MATERINA DUŠICA GR. JUNAK ZOLAJEV* ROMAN i USMILJEN ČLOVEK h K 7AL0IGRA w W" REVEŽI 2q(• INDIJANSK STRUP DL ★ DEKOR KAKTUS NOVOZEL. MMACjli! v & t VINKOVCI Izgubljeni otrok Prejšnji teden je mali Tomaž Jerele, doma iz Šmaije-te, povzročil precej preplaha in zmede. Z očkom se je pripeljal v mesto in ostal v avtu na parkirnem prostoru pred tovarno zdravil. Ata je šel v službo nekaj povedat, To-mažku pa je postalo dolgčas in jo je mahnil za njim. Prišel je do vrataija in ker ni znal razločno povedati čigav je, sta se dva zposlena iz Krke napotila z otrokom po mestu iskat očka. Tako so prišli tudi v samopostrežbo MARKET na Cesti herojev, tam pa je otroka slučajno prepoznala sorodnica Pencova iz Novega mesta. Čez eno uro je bil fantek že pri teti — zaposleni v Elektrotehni na Glavnem trgu. Sreča v nesreči, a bi se lahko žalostno konča- lo. Če otroka ne bi prepoznali, bi lahko dolgo trajalo, da bi prišel spet v mamino naročje. V SMRT POD VLAKOM Na železniških tirih v Bršlinu se je 16. aprila zvečer zgodila huda nesreča. Jožo Barkušič, 42-letni progovni delavec iz okolice Doli oja, zaposlen pri novomeški sekciji, je bil ob življenje. Tega večera seje Baruk-šič vinjen vračal ob progi proti stanovanjski baraki, toda med potjo je izgubil ravnotežje in padel na progo. Nekaj časa je ležal, potem se je skušal pobrati, vendar prepozno. Motorni vlak, ki je prihajal iz Mirne peči, je s stopnico zadel Barukšiča v glavo, nakar ga je odbilo in je obležal na mestu mrtev. Nesreča je toliko hujša, ker je ponesrečeni zapustil v Bosni ženo in pet nedoraslih otrok. €\ r| mod pdrdsrdi V nesreči si sam? Kdor si zna sam pomagati, bo okvaro našel in se odpeljal proti cilju, toda če za mehanika nimaš sposobnosti in če obstaneš poleg avtomobila kot kupček nesreče? Stojiš in čakaš, da bi ti kdo od mimo vozečih pomagal. Ali vozniki ustavljajo? DUŠKA GUŠTIN, uslužbenka BETI iz Metlike: - Sama nisem šoferka, pač pa imamo doma avtomobil in se precej vozarimo. Na srečo nas avto še ni pustil na cedilu in Še nisem doživela kaj takega. Slišim pa, da so vozniki ustrežljivi Naš humorist Toni je na primer včeraj obstal z avtom. Ni mogel ugotoviti, kaj mu je, pa mu je mimoidoči mehanik povedal, da ni bencina. Pomagal mu je in Toni je srečno prišel domov. MATIJA MAZOVEC, gozdarski tehnik iz Novega mesta: -Ko sem neko noč obstal z avtom na magistrali pri Jezeru, ker mi je počil hladilnik, sem ustavljal voznike. Več jih je peljalo kar mimo, potem me je neki Nemec odpeljal do Trebnjega. Kot opažam, se nam vsem zmeraj bolj mudi, tako da za sočloveka nimamo več časa. Tega je menda kriva naglica, v kateri živimo. Včasih ni bilo tako. JOŽICA KOŠMRLJ, kmetijska tehnica s Potovrha: - Vozim že tri leta in moje mnenje je, da tovarištvo med šoferji zamira. Doslej še nisem potrebovala tuje pomoči, sem pa že videla druge, ki so zaman z dvignjenim prstom ustavljali avtomobile. Najbrž niso vsi šoferji taki. Kot smo različni ljudje, so tudi vozniki za volanom. R. B. c BRŠLIN: ZADEL KOLESARJA - 19. aprila popoldne se je Stanko Juvane s Suhorja pri Prečni peljal na kolesu s pomožnim motorjem skozi Bršlin. Pri gostilni Malnar je s parkirnega prostora nenadoma zapeljal na cesto osebni avto Jože Stangelj iz Stopič in kolesarja zadel. Nato so Juvanca s hujšimi poikod-bami odpeljali v bolnišnico. Gmotna škoda znaša okrog 4.000 din. - KANDIJA: ZDOMEC RAZBIL AVTO - Anton Rus iz Metlike, ki je začasno na delu v ZRN, je 20. aprila ponoči vozil proti Novemu mestu. Pri križišču z Ulico Ivana Roba je zapeljal s ceste in trčil v drevo. Voznik seje laže poškodoval, na avtu pa je za 15.000 din škode. 2DINJA VAS: SARAJEVČAN MRTEV - 19. aprila popoldne je Madžar dr. Istvan Horvat ustavil avto na magistrali, za njim vozeči Sarajevčan Aleksandar Rakić ga je začel prehitevati, ko je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v zadnji del Rakićevega avta Zagrebčan Martin Kuhtić. Nesreča je hotela, da je naproti pripeljal še Janez Lovšin iz Ribnice s tovornjakom. Tako je Sarajevčana odbilo še v to vozilo. Trčenje je bilo tako močno, da je sopotnik v Sarajevčanovem avtomobilu 38-letni Nikola Rokvič podlegel poškodbam na kraju nesreče. Hudo poškodovanega Aleksandra Rakića so odpeljali v bolnišnico. Vrh vsega je še škode za 50.000 din. . NOVO MESTO: TRČIL V STOJEČEGA - 15. aprila dopoldne je Alojz Zupančič iz Dol. Toplic vozil avto po Cesti talcev, prehitel osebni avto, nato pa trčil v osebni avto, ki ga je pravilno na deni ustavil Novomeščan Branko Podobnik, škodo cenijo na 2.000 din. NOVO MESTO: KASNEJE IZSLEDENA - 16. aprila zjutraj je Novomeščanka Milena Knoll vozila osebni avto po Cesti komandanta Staneta, prehitela avtobus, takrat pa je naproti pripeljal Novomeščan Drago Brulc. Vozrli sta se oplazili, \gndar je Knollova odpeljala in sojo izsledili kasneje. Škode je za 1.000 din. POTOK: V OVINKU PO LEVI -Novomeščan Zvone Hacin je 16. aprila zjutraj vozil z avtom proti Straži, ko mu je pri vasi PotoK po. levi pripeljal naproti avtomobilist Marjan Fink iz Podhoste. Med srečanjem sta vozili trčili in imata za 3.000 din škode. TREBNJE: NEPREVIDNO PREČKALA - 78-letna Marija Redek iz Trebnjega je 17. aprila zjutraj prečkala Prijateljevo ulico in stopila” pred avto, ki ga je vozil Alojz Zupančič z jezera. Avtomobil je Red-icovo zadel in žbil na tla. Voznik jo je hotel peljati k zdravniku, a je ženska odklonil^, pozneje pa je morala še v bolnišnico. TREBNJE: ZAPELJAL NA TIRE - Božidar Grozdnik iz Trebnjega je 17. aprila popoldne vozil z avtom od Odrge proti domu. Na nezavarovanem železniškem prelazu je zapeljal na tire, ne da bi sc prepričal, če je varno. Ker je iz Mirne peči ravno takrat pripeljal tovorni vlak, je zadel avtomobil. Vozniku na srečo ni bilo nič, škode pa je za 4.000 din. Grozdnik je vozil brez dovoljenja. BRŠLIN: PUNČKA NA CESTI - * 18. aprila popoldne je Peter Cesar iz Goriške vasi pripeljal čez železniški prehod, tedaj pa je predenj skpčila 6-letna Alenka Pelko iz Brezovega loga. Voznik je zavrl, vendar je kljub temu zadel ottoka. Alenka je morala v bolnišnico, ima pa lažje poškodbe. 13. potnikov je moralo iskati zdravniško pomoč, ko se je 16. aprila pri Jelovcu prevrnil avtobus podjetja Goijand. Voznik avtobusa J. Kobetič iz Drežnika pri Čmomiju je ob srečavanju s stoječim tovornjakom celo pospešil hitrost na 55 km! Kar 65 metrov se je avtobus lovil na robu cestišča, dokler se ni s 35 potniki prevrnil na bok pod cesto. Trije potniki, med njimi dojenček, so dobili hujše poškodbe. (Foto: Železnik) EETRTK0V INTERVJU * * s * * * * * l ! Ž * # * s * * Ž * * * # * * # * * i s Žrtvam spominski dom Martin Pavlin: »Dom na Javorovici naj bi zrasel s prispevki delovnih organizacij« Javorovica bo dobila spominski dom. Pobudo so dali borci. Graditi naj bi začeli letos. Tako so sporočili pred kratkim v Novem mestu. Martin Pavlin iz občinskega odbora ZZB pravi: „S spominskim domom bi se predvsem oddolžili žrtvam, ki so padle na Javorovici. Kot je znano, je marca 1944 tragično končal četrti bataljon Cankarjeve brigade. Zdaj stoji tam spomenik. Ko je Šlo za to, da bi spomenik Martin Pavlin: oddolžitev žrtvam s spominskim domom. povečali, oziroma za to, da bi na njem izpopolnili seznam z imeni žrtev, je prišla na skupni seji odbora Gorjanskega bataljona in predstavnikov Cankarjeve brigade na dan ideja, da bi namesto spomenika zgradili spominski dom, v katerem bi bila posebna soba posvečena padlim cankarjevcem. Te zamisli smo se potem oklenili tem bolj, ker bi bil dom večnamenski: uporabljali bi ga borci za oddih in najrazličnejša srečanja, dobrodošel bi bil delavcem iz podjetij, še posebno pa bi koristil mladini, saj bi se Javorovica lahko razvila v * enega pomembnih turisti-čno-rekreacijskih centrov, kakršnih na Dolenjskem, žal, nimamo veliko. “ Dom naj bi zgradili s prispevki delovnih organizacij, pri zemeljskih delih bodo pomagali vojaki, s prostovoljnim delom se bo akcije udeležila tudi mladina, pri čemer računajo predvsem na sodelovanje mladih iz Šentjerneja in okolice. Glavni projekt bo izdelal inž. arh. Edo Mihevc; kot borec Cankarjeve brigade je obljubil to opraviti brezplačno. - Predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij iz Novega mesta podpirajo borce v njihovih prizadevanjih. Akcijo za zgraditev spominskega doma na Javorovici vodi pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo zastopniki Cankarjeve brigade, Gorjanskega bataljona in družbenopolitičnih organizacij iz Šentjerneja. Cankarjevci so med drugim prevzeli tudi obveznost za vrsto pripravljalnih del Tako so že dobili pristanek vojakov, ki naj bi pomagali pri razširitvi ceste in napeljavi vodovoda do doma. Vojaki naj bi predvsem opravili vse izkope. „Cesto in vodovod naj bi zgradili najprej. Upamo, da bo to že letos, ker je od tega odvisno, kdaj se bo začela sama gradnja doma. “ I. ZORAN * * 5 I * I I S S S * * s * s »A MINI ANKETA: Se zadnji ostanki Dinosovega odpada izginjajo iz Ločne oziroma iz območja samega mesta. Odpad so preselili v Bučno vas že pred tedni, zdaj pa so porušili še zgradbo, ki res ni bila v okras tega predela Novega mesta. (Fcto: S. Mikulan) OBČINSKO GOSPODARSTVO V NAPOVEDIH: Dohodek, izvoz, naložbe - navzgor Odprli naj bi tudi 1.500 novih delovnih mest, od tega 1.200 v industriji Nove naložbe: v opremo ter posodobi jan je in avtomatizacijo - 64 milijonov dinarjev bo šlo za razširitev poslovanja v drugih občinah Gospodarstvo novomeške občine načrtuje za leto 1974 1.236 milijonov dinaijev dohodka ali za 29,8 odstotka več kot lani. Dohodek se bo najbolj povečal v industriji — za 39,8 odstotka, v drugih gospodarskih dejavnostih pa od 0,2 do 17 odstotkov. Gospodarske organizacije so v letošnjih načrtih predvidele nad 1.500 novih delovnih mest, kar pomeni, da bo v letu 1974 za 10 odstotkov več zaposlenih kot lani. Samo industrija potrebuje 1.200 novih delavcev, od tega največ IMV* tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov Krka, Iskra Šentjernej in Novoteks. Vrednost izvoza se bo v primerjavi z lanskim letom pove- čala za 34,8 odstotka. Največja izvoznica bo spet IMV, ki predvideva udeležbo 46,6 odstotka v občinskem izvozu. Po vrednosti bodo sledili: Krka, Novoles in šentjernejska Iskra, ki bo svoj izvoz povečala kar za 72,4 odstotka. Dolenjci med najboljšimi na svetu V prvih treh mesecih je na novomeško transfuzijsko postajo prišlo že 984 občanov, in kot kaže, bo plan 984 litrov krvi zopet presežen Več kot dvajset let je že minilo, odkar smo pri nas uvedli prostovoljno krvodajalstvo, in od takrat se krivulja števila krvodajalcev stalno dviga. Tako lahko s ponosom ugotovimo, da sodimo Slovenci po krvodajalski kulturi v svetovni vrh, saj je že vsak 20. Slovenec krvodajalec. In kako je na Dolenjskem? V pisarni Rdečega križa v ni, da so v svetovnem vrhu. Le- Novem mestu smo zvedeli, da tošnji plan predvideva, da bi so Dolenjci v republiki med moralo na transfuzijsko postajo boljšimi krvodajalci. To pome- priti 3500 krvodajalcev ki naj Kri je neprecenljivo zdravilo, velikokrat reiitev življenja. Na sliki: mlada krvodaj zije med odvzemom. (Foto J. Pezelj) je nujno potrebna za iz novomeške giror« NOVOMEŠKA TRIBUNA bi dali 984 litrov krvi. V prvih treh mesecih so se krvodajalci ponovno izkazali. Na transfuzijsko postajo jih je prišlo že 984, oddali pa so 287 litrov krvi. Če bo šlo tako naprej, bodo tudi letos načrt krepko presegli. Zahvala za to gre prav gotovo številnim aktivistom Rdečega križa, sindikatov, Socialistične zveze, Zveze mladine, samoupravnih skupnosti, društev in strokovnih služb, ki nenehno sodelujejo pri pridobivanju občanov za darovanje krvi. Prav tako ne smemo pozabiti tudi na prizadevne aktiviste Rdečega križa po srednjih šolah. Dva taka sta prav gotovo na novomeški gimnaziji, in sicer mentorica profesorica Anica Zafred in predsednik Rdečega križa Jože Pucelj. Tako sta prejšnji torek organizirala akcijo, ki se je je udeležilo 30 dijakov, veliko med njimi pa se je v krvodajalsko knjigo vpisolo prvič. Gimnazijci so povedali, da se bodo na transfuzijski postaji še oglasili, ker se zavedajo koristnosti akcij. J. PEZELJ VSA IMENA ZNANA Občinsko sindikalno vodstvo v Novem mestu je dokončno znano. Predsednik občinskega sveta je Franc Borsan, podpredsednik Jožef Alojz, člani predsedstva pa so Se: Ivan šteblaj, Ivanka Morosini. Stane Žunič, Lojzka Potrč, Jože Škufca, •Nežka Plaveč, Franc Furlan, Mirko Lovko, Franc Smajdek, Jože Kukec in Gregor Tratar. Predsednik kadrovske komisije je Vinko Bambič, komisije za samoupravljanje Rudi Hrvatin, komisije za prošnje in pritožbe Albin Luzar, komisijo za gospodarstvo vodi Edo Tavčar, komisijo za delavske športne igre Stane Zupančič, komisijo za SLO Stanc Stavdohar in komisijo za tisk in propagando Miloš Jakopec. ŠKOCJAN: Kje so cevi? 6 km vodovodnih jarkov čaka na cevi Pomanjkanje cevi ovira gradnjo vodovodov v škocjanski krajevni skupnosti. Okoli 6 km jarkov, ki so jih ljudje izkopali s prostovoljnim delom, je brez cevi. Med drugim čaka na dokončanje vodovod, ki ga že nekaj let gradijo s samoprispevkom; Zagrad - Klenovik - Velike in Male Poljane - Gabemik - Goriška gora. Zbiralniki na tej trasi so zgrajeni, prav tako pre-črpavališča. Okoli 200.000 'din bo dobila škocjanska krajevna skupnost za letošnja vodovodna dela iz povečane vodarine. V načrtu imajo, da bodo vsa dela končali in imeli slovesno otvoritev vodovodov 23. maja, ko slavi Škocjan krajevni praznik. V pogovoru s predstavniki krajevne skupnosti se je dalo razbrati, da cevi ne bo prej, dokler ne bodo znane nove cene zanje. Podražitev so napovedali vsi večji izdelovalci vodovodnih cevi v republiki. V Škocjanu se tudi boje, da jih podražitev ne bi huje udarila po žepu, saj imajo zagotovljen (oziroma obljubljen) denar le za dela po sedanjih cenah. S prostovoljnim delom so v škocjanski krajevni skupnosti zgradili že številne vodovode. Ob nedavnih volitvah so se prebivalci z okoli 68-odstotno večino izrekli tudi za nov krajevni prispevek, ki ga bodo plačevali pet let, zbirati pa začeli v drugi polovici leta. Denar bodo porabili za dograditev šole (telovadnico), igrišča in komunalno urejanje območja (popravila cest itd.). Gospodarstvo načrtuje letos za 437 milijonov dinaijev novih investicij, največ industrija (75 odstotkov). Okoli 64 odstotkov vseh naložb bo šlo za opremo oziroma za posodabljanje in avtomatizacijo proizvodnih postopkov. Največjo naložbo te vrste načrtujejo v IMV. Več kot 64 milijonov dinarjev namerava gospodarstvo investirati v razširitev poslovne dejavnosti zunaj občinskih meja, od tega nekatera industrijska podjetja z 32,3-odstotno udeležbo v zunanjih naložbah. PROTI 18.000! V novomeški občini naj bi se letos na novo zaposlilo 1.587 ljudi, s čimer bi se število zaposlenih povečalo od lanskih 15.811 na 17.398. Največ novih delovnih mest načrtujejo v industriji - 1.228 več, v prometu naj bi se na novo zaposlilo 180 ljudi, v drugih dejavnostih pa po nekaj deset. Lani je skupnost otroškega varstva predlagala podaljšanje porodniškega dopusta, nakar je sledila večmesečna javna razprava. Ko so mnogi že mislili, da je porodniški dopust podaljšan, se je izkazalo, da zaradi preobremenitve gospodarstva to ni mogoče. 17. aprila 1974 je republiški zbor skupščine SR Slovenije sprejel predlog zakona, po katerem je za porodniški dopust predvidenih 246 dni (do zdaj 105 dni), upoštevana pa je tudi možnost, da žena porodnica ta čas izkoristi tako, da si namesto tega izbere 4-umi delovni čas do 12-mesečne starosti otroka. Novi zakon naj bi začel veljati s' 1. 1. 1975, posamezni občani pa menijo naslednje: Porodnice MARIJA KAVClC, prodajalka: „Glede na vlogo družine v naši družbi bo podaljšan porodniški dopust precej razbremen’ matere, ki so zdaj vse preveč ra. pete med domom in službo. Zagotoviti materi možnost, da se kar najbolj posveti dojenčku, to bi moralo biti vodilo, ki bl*tmelo gotovo ugodne posledice.*1 ŠTEFKA MRAVINEC, šivilija: „Glede na čas porodniškega dopusta danes bi bilo osem mesecev, kot jih predvideva novi zakon, vsekakor dovolj za nekaj časa. S tem bi bila marsikatera mati rešena skrbi za varstvo dojenčka, ki seveda prav v prvih mesecih najbolj potrebuje nežno skrb matere.“ PAVLA RUKŠE, trgovska pomočnica: „Do zdaj je bil porodniški dopust odločno prekratek, posebno za tiste matere, ki niso imele zagotovljenega otroškega varstva. Predlagani novi čas trajanja dopusta za porodnice bo bistveno prispeval k poglobljenemu stiku matere z otrokom, ki prav v najmlajši dobi najbolj potrebuje čimveč pozornosti." JOŽkCA KAVŠEK, kuharica: „Novi oz. podaljšani porodniški dopust bo vsekakor še bolj utrdil pomembnost načrtovanja družine, na neki način stimuliral slovenske žene, ki zdaj mnogokrat sploh ne morejo biti pozorne in skrbne matere. Danes je najtežje dobiti skrbstvo za dojenčka, zato bi ob daljšem porodniškem dopustu odpadla ta zadrega mnogih, na boljšem pa bi bili tudi otroci, ki v prvem letu starosti najbolj potrebujejo stalno prisotnost matere.” VERONIKA FIALA, prodajalka: „Za matere bo podaljšan porodniški dopust vsekakor velika ugodnost, saj se bojo lahko temeljiteje posvetile otrokom, za kar danes mnoge nimajo dovolj časa, to pa se čuti predvsem na otrocih, ki so zaradi tega v mno-gočem prikrajšani.** l D. R. V----------------------------------- Novomeška kronika NESREČA PREŽI - Z lepim vremenom so se po cestah v mestu in Bršlinu pojavili številni učenci in predšolski otroci, ki se poskušajo v kotalkanju. V marsikateri ulici priredijo pravcate „olimpiade**. V tekme so tako zaverovani, da pozabijo, da se igrajo na cesti. Starši bi morali male športnike opozoriti, da je za kotalkanje dovolj prostora na asfaltnih površinah pred osnovno šolo na Grmu in v Bršlinu, prav tako pa tudi na Loki. ZA BOJ PROTI RAKU - Unija papir servis iz Ljubljane in novomeški Rdeči križ obveščata vse občane, da bodo .njihovi aktivisti danes in jutri pobirali star papir (časopise, revije, zvezke) in neuporabne tekstilne predmete. Zavitke papirja in krp pustite pred hišnimi vrati! TRDEN SPANEC - Pravijo, da se z nastopom pomladi iz zimskega spanca prebudi vse. Kot kaže, pa se pomlad za člane Foto-kino krožka Še ni začela. To dokazuje njihova prazna razstavna omarica na Glavnem trgu. V njej še vedno visi vabilo na fotografsko razstavo v Dolenjski galeriji, ki so jo zaprli že 29. marca. Prav nič bolje ni urejena omarica AMD Novo mesto, v kateri visijo že več kot dve leti stari obledeli plakati. in nastavkov za razno orodje. Cene: čebulček 15 din kilogram, glava kislega zelja 15 din, krožnik kisle repe 3 din, špinača 15 din, solata 15 din, jajčka po 1,10 do 1,30, banane 8 do 9 din, fižol 12 do 13 din liter in smetana 7 dinaijev: ROJSTVA - Prejšnji teden so rodile: Rozalija Vesel iz Ulice k Roku 36 — Jurija, Anica Kostrevc iz Ska-lickijeve 6 - Petro in Jelka Dežman s Ceste herojev 12 - Nežko. S TRANSFUZIJSKE POSTAJE - Prejšnji teden se je na transfuzijski postaji oglasilo precej več krvodajalcev kot zadnjikrat. Tokrat je bilo največ gimnazijcev (23), ki so obljubili, da bodo še prišli. TRŽNICA - Petkova tržnica je bila tokrat izredno dobro založena in živahna, kot že dolgo ne. Spet so prednjačili prodajalci kiča, ki jih je vedno več. Pozna se, da so se na polju pričela dela, zato so suhorobarji tokrat pripeljali veliko grabelj — Ena gospa je rekla, da je bilo med nedavnim lutkarskim srečanjem v Domu kulture poskrbljeno tudi za tiste, ki so se na predstavah dolgočasili. Zdolgočaseni duhovi so se lahko ,»imenitno zabavali44 ob nepokritih zadnjicah na artističnem plakatu, ki je tako milo vabil iz obvestilnega izložbenega okna Zavoda za kulturno dejavnost. Pri vsem tem je najbolj žalostno to, da so možje iz tega zavoda 3ele po protestu iz Ljubljane odstranili to enkratno „kulturno44 redkost. Št. 17 (1292) - 25. aprila 1974 Stran uredil: IVAN ZORAN DOLENJSKI LIST dcljo naši certi v * Brestanici, dramatiz,r soboto zv< lišče iz Kr 4- p Člani lovskega pevskega zbora iz Globokega. V soboto so povabili na koncert v prosvetnem domu lovske pevske zbore Slovenije. Sklenili so, da bodo ta srečanja postala tradicionalna. (Foto: J. Teppey) Načrtno do asfalta na cestah Večina krajevnih skupnosti je v javni razpravi soglašala s programom za postopno urejanje cest - Ponekod opozarjajo na krajevne poti Načrt modernizacije občinskih cest, ki ga bo danes pretresala skupščina, je za mnoge občane prijetno presenečenje, saj to pomeni, da bodo v petih letih asfaltirane in modernizirane vse občinske ceste. Nujno potreben je vrstni red. In če ga bo sprejela skupščina, KONCERT ZA PRAZNIK OSVOBODILNE FRONTE V soboto, 27. aprila, bo v Brežicah nastopilo pet pevskih zborov. S to prireditvijo bodo počastili tridesetletnico ustanovitve Kozjanskega odreda in praznik Osvobodilne fronte. V goste bodo prišli: moški zbor „Vasilij Mirk“ s Tržaškega, mešani zbor Zaije iz Železne Kaple ter moška zbora iz Planine in Stražišča pri Kranju. Na koncertu bo sodeloval tudi zbor bratov Milavcev iz Brežic. ga bo treba spoštovati. Po krajevnih skupnostih so program že obravnavali. Večinoma so soglašali z nakazano rešitvijo in dodali še svoje predloge in želje. Teh je še vedno veliko, dosti več, kot bo na voljo denarja, čeravno bodo prispevali prebivalci tudi svoj delež. Ljudje želijo, da bi v program vključili tudi nekatere krajevne ceste, ne samo občinske. Na to bo dala odgovor skupščina. Plan modernizacije cestnega omrežja je napravljen za 132.720 metrov cest. Od tega moramo odšteti približno 20 km. Toliko je bilo medtem že moderniziranih. Upravni odbor cestnega sklada pri občinski skupščini v Brežicah je predvidel v svojem planu postopno moderniziranje cest. V prvi etapi je predvidenih za asfaltiranje 17.517 metrov Pionirski miting v Brežicah. Na sliki: predsednik občinske Zveze borcev NOV Milan Kostevc govori ob sprejemu kurirčkove pošte pred spomenikom revolucije dne 16. aprila. (Foto: Jarafiović) NOVO V BREŽICAH ZA TRI DNI NA DUNAJ - Turistična poslovalnica podjetja SAP zbira prijave za tridnevni izlet na Dunaj. Udeleženci si bodo med bivanjem v avstrijskem glavnem mestu lahko ogledali veliko mednarodno prireditev WIG - razstavo cvetja, zelenjave, vrtnic, sadja, vina itd. Izlet , bo v maju. Datum še določen. Pri tem se bo organizator ravnal po željah večine prijavljencev. Izletnikom ^ bodo na Dunaju razkazali tudi naj-pomembnejSe kulturnozgodovinske znamenitosti mesta. SAP obeta vožnjo v udobnih mercedesih in prenočišča v hotelih B kategorije. ZA KONEC MANDATA KOSILO - Danes se bodo odborniki občinske skupščine sestali na zadnji seji. Na njej bodo med drugim ocenili rezultate petletnega dela skupščine in sklepali o družbenem dogovoru za uresničevanje dolgoročnega programa razvoja kmetijstva v Sloveniji. Po končani seji vabi predsednik skupščine Vinko Jurkas odbornike na kosilo v restavracijo motela na Čatežu. LUTKARJI V NOVEM MESTU - Lutkovna skupina osnovne šole iz Dobove je pred dnevi sodelovala na četrtem srečanju mladih lutkarjev Slovenije v Novem mestu. Uprizorila je igrico „Račka44. S tem delom so se mladi Dobovčani vključili v program Jugoslovanskih pionirskih iger. PO DOLGEM CASU DOBER OBISK - Četrtkova prireditev glasbene šole je imela za brežiške razmere veliko poslušalcev. Tokrat so pri prodaji vstopnic pomagale družbenopolitične organizacije na pobudo odbora, ki organizira zbiranje sredstev za graditev doma borcev in mladine v Kumrovcu. Glasbena šola je na koncertu predstavila mlade harmonikarje ter mladinski pihalni orkester. Vabila za prireditev je brezplačno natisnilo Hortikulturno društvo, dvorano pa je zastonj odstopil Zavod za kulturo. breZiSke VESn cest, v drugi etapi 21.241 metrov, v tretji 22.493 metrov, v četrti 23.925 in v peti etapi 22.570 metrov. Najprej bodo na vrsti tile odseki: Dolnja Pohanca — Globoko — Dobrava (5 tisoč metrov), Krška vas - Skopice (391 . metrov), Globoko — Pišece (2.500 metrov), Mokrice — Bregana (2.250 metrov), Nova vas — Velika Dolina — Ponikve (2 tisoč metrov), Dobova — Kapele — Župelevec (2 tisoč metrov), Brežice — Cundrovec — Dečna Sela (1.500 metrov), most čez Krko in Savo do brežiškega gradu (576 metrov) in 1.300 metrov ceste skozi mesto Brežice. Preveč so tihi Zato jih ne opazimo Pionirski odredi so ta mesec pospremili kurirčkovo pošto skozi brežiško občino. Sprejeli so jo v Bušeči vasi, oddali pa onstran Save in Krke v Dolenji vasi. V to akcijo so se vključili prav vsi odredi. O njihovem delu najbrž res premalo pišemo. Na šolah imajo nešteto krožkov, prireditev, tekmovanj, o katerih tudi sami dosti premalo poročajo. Zato vsaj kratek pregled ne bi bil odveč. V Globokem izdajajo glasilo „Iskrice“, imajo svojo hranilnico, športno društvo, dvanajst krožkov in sodelovali so celo na področnem tekmovanju Vesele šole. * V Pišecah so uprizorili dve mladinski igrici, si prizadevali za lepšo podobo kraja, za 8. marec pa so obiskali partizanske vdove, matere in ostarele, osamljene žene. Pionirji iz Brežic so na letni konferenci poročali, da so v minulem letu nastopili na 23 prireditvah. V Veseli šoli sta tekmovala 102 pioniija, 23 jih je prejelo bronasta in srebrna Vegova priznanja, organizirali so medrazredno tekmovanje iz zgodovine' kmečkih uporov. Pionirji so izdali dve številki glasila „Utrinki41, sodelovali so v zbiralni akciji za Kumrovec, na srečanju šol bratov Ribarjev v Beogradu itd. V Dobovi so zbirali prispevek za prapor, šli so na pohod po poteh kmečkih upornikov, sodelovali so s šolami onstran Sotle, izdali tri številke glasila „Škijan-ček“. Med njimi je 240 vlagateljev v pionirsko hranilnico. Delavna je . lutkovna sekcija, razen te pa še devet krožkov. Odrede drugih šol bomo predstavili prihodnjič Na leto vsaj 163 stanovanj Priporočila za združitve stanovanjskih podjetij niso našla prave?j - Velik razmah zasebne stanovanjske graditve v zadnjih 5 Ni je občine, kjer bi se lahko pohvalili, da jim uspe sproti reševati pereča stanovanj Tudi v Krškem se to ni posrečilo. Stanovanj še vedno primanjkuje. Pri občinski skupše 0 nerešenih vlog, medtem ko število prosilcev pri gospodarskih organizacijah ni znano. Poskusi občinske skupščine stanovanjski sklad. Od njega si morejo privoščiti obetajo pomoč predvsem de- po poenotenju stanovanjske po litike, ki naj bi ga dosegli z združitvijo stanovanjskih podjetij, so naleteli na gluha ušesa. I Odborniki so že nekajkrat poudarili, da bi zbrana sredstva potem laže nalagali tja, kjer so najbolj potrebna in naložbe najbolj smotrne. V občini so leta 1961 našteli 5800 stanovanj. Do lanskega leta so jih zgradili še 1605. V obdobju 1969-1973 se je močno razmahnila zasebna stanovanjska graditev. V tem času so v krški občini zgradili 485 stanovanj, od tega le 30 družbenih. Zasebnim graditeljem so pomagale delovne organizacije in banka, ki jim je na račun varčevanja odobravala posojila. Resolucijo o razvoju stanovanjskega gospodarstva je krška občinska skupščina sprejela 1972. leta. V prihodnje bo na tem področju odigral pomembno vlogo solidarnostni J PODPISOVANJE SPORAZUMOV V petek, 19. aprila, so Krškem slovesno podpisali spo razume za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti v tekočem letu. S tem so zagotovili sredstva za otroško varstvo, izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, zaposlovanje,- zdravstveno varstvo, invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter raziskovalno dejavnost. TEHNIŠKA ŠOLA MORA OSTATI Odborniki občinske skupščine v Krškem so danes teden sklenili, naj skupščina napravi vse, da bosta tehniška srednja in posebna šola dobili verifikacijo. Občina bo svoj delež zvišala, če bo to potrebno. Na sekretariatu za šolstvo se bo za pogoje še pozanimala komisija, ki ji predseduje inž. Franc Kovačič. Vsako soboto Z avtostopom na vaje Janko Avsenak, mladi tehnik iz Brestanice, zaposlen v krškem podjetju Sop, ima pravzaprav le enega „konjička14, ki pa mu je resnično predan. Ljubezen do glasbe kaže ne le s sodelovanjem v orkestru zabavne glasbe, marveč opravlja še pomembnejše delo, vodi mladinski mešani pevski zbor. O tem je povedal naslednje: „Pobuda zanj je prišla pravzaprav iz vrst mladinskega aktiva v Brestanici. Pred dobrim letom dni sem zbral 28 deklet in fantov, tudi iz okoliških vasi, s Senovega in celo iz Krškega ter Leskovca. Seveda je bilo v tem času nekaj osipa, prihajali pa so tudi novi pevci in šteje zbor danes 30 rednih članov.4* Doslej so mladi pevci nastopili že petkrat: lanskega maj^ pred kosta-njeviško kraško jamo, dvakrat ob otvoritvah razstav v galeriji samorastnikov na brestaniškem gradu in prav tolikokrat v domači dvorani, na proslavah. Četudi zbor še ni „vpet44, kot bi si sami želeli, je njegova rast očitna. Do konca sezone 1973-74 bodo zapeli še nekajkrat, med drugim na občinski reviji zborov odraslih in na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični. „Zbor je doslej naštudiral deset pesmi. Izbrali smo take, kot si jih pevci sami želijo, ki bi jih tudi sami radi poslušali. Zato so skoraj enako zastopane slovenske narodne kot črnske duhovne pesmi. 4 Cilji zborovodje Janka Avsenaka niso visoko leteči. Zadovoljen je, da mladim redne vaje ne pomenijo le kulturnega udejstvovanja, marveč tudi vse bolj privlačno obliko družabnega življenja. Zato prihajajo v Brestanico tudi z avtostopom, samo da so vsako soboto skupaj. Sami so si oskrbeli tudi enotno opremo, črna oblačila, bele srajce in rdeče telovnike. * „Najmlajši član zbora šteje 17 let, najstarejši 26. Združujemo srednješolsko, delavsko in kmečko mladino, nekaj pa je tudi študentov. Vsi smo hvaležni brestaniški osnovni šoli, ki nam je odstopila prostor za vaje in klavir, ki je vsakemu zboru nujno potreben.44 Z ŠEBEK pomoč lavci z zelo nizkimi osebnimi prejemki. V poštev bodo prišli zlasti tisti, ki vzdržujejo številno družino in ki si sami ne ASFALT SKOZI KOPRIVNICO V Koprivnici pripravljajo cestišče za asfaltiranje. Potem se ne bo več kadilo skozi vas. Z asfaltom bodo prekrili blizu kilometer ceste. Zanj je prispevala denar rojakinja Ita Hess, ki jo poznajo ljudje tudi po avtobiografski knjigi. Dogodki, ki jih opisuje v njej, so vezani na te kraje. V NOVO TURISTIČNO SEZONO Kostanjeviška Restavracija pod Gorjanci, obrat hotela Sremič, se že intenzivno pripravlja na letošnjo turistično sezono. Sremič je z združitvijo z Agrokombinatom iz Krškega v starem cistercijanskem samostanu na novo preuredil nekdanji vinotoč v gostinske prostore, kjer bodo obiskovalcem lahko ponudili specialitete na žaru in odprt kakovosten in pristen cviček iz kostanjeviške kleti. S 1. majem bo v restavraciji vsako soboto ples. Lansko leto so v zgor njih prostorih preuredili sedem sob, tako da je mogoče dobiti penzion po zmerni ceni 95 din. Prav sedaj gradijo bazen za postrvi, ki jih ima restavracija že vrsto let in jih gostje lahko nalovijo sami. Še posebno se pripravljajo za sprejem udeležencev mednarodnega simpozija Forma Viva, ki bo letos zopet deloval v poletnih mesecih. lastno streho. Stanovanjska krški občini zanu bi vsako leto zg stanovanj. V zadflJ jih je bilo zgrajen* meni, da planirano lo doseženo, ven približali. KOSTANJ^* ZA 1< ^ Mladinski aktiv na Krki se teme« praznovanje 1- lovnih tiaAn praznika b°d .jpji vesno proslav0- ? : \ ve in *‘ ference ZM kresov z ogjgfJ, bodo na pohodu |> boditve v P°,čas * ustanovitve aprila. V krški aprila sestal svet. Na seji so direktoija in jev. Dolžit torja so nezu RoŠkeiju- V četrtek so bili odborniki občinske skupš^111 Za slovo so imeli sejo v prostorih krške ;Q ^ začela s pesmijo. Šolski pevski zbor je zapel1 j* , L 4 so se zahvalili skupščini in njenemu predsednic ^ ^ ^ Seja je bila živahna kot običajno, saj so na nj gospodarskega razvoja občine v tekočem ^ poslance, predsednike svetov in skladov ter di^^jvec nih organizacij, ki so v tem mandatnem obdobj j ^ skupščino. (Foto: Jožica Teppey) KRŠKE NOVIC* Napolnitve plavalci daj čakajo ^ j Fr°CRAM j konca k mladinsko x je ^ POMEMBEN SKEP — Na minulem „literarnem popoldnevu44, ki so ga organizirale občinske Zveze prijateljev mladine, Valvasorjeva knjižnica in čitalnica ter glasbena šola, so sklenili, da bo poslej predstavitev pioniijev-literatov stalna. Pripravili jo bodo vsako leto ob obletnici smrti pisatelja Janeza Mencingerja, ki je skoraj tri desetletja živel in deloval v Krškem. Najboljšim ustvarjal-' ccm bodo namenili Mencingeijevc plakete. DVA SEMINARJA - Za vse no-vosprejete člane bo komisija za idejnopolitična vprašanja pri komiteju občinske konference ZK maja pripravila dva seminarja, ki ju bo organizacijsko izpeljala delavska univerza. Zanju so pripravili 35-urni program predavanj, ki jih bodo posredovali udeležencem v petih dnevih. KDAJ PRVI KOPALEC - Odprti bazen pri tovarni cclulozc in papiija so napolnili z ogrevano vodo že v m ... ge. Preds?., J seji potrdvkljO* terega so vKjj d o V zanskih P® jo, reditev v r^J jel* <• kininu anie reditev * - a sodelovanje jansko 74 . Obilo kultur prve občin- pC fj (M sk ih zborov fi jJjJ AjM St. 17 (1292) DOLENJSKI UST Stran uredila: J02ICA TEPPEY delavci lepo Stran uredil: ALFRED ŽELEZNIK neljitpP; 1. Na do t o, Pr?P i mlaJ g-anic w, ein^1 >du P° v ,• )časti' v7 } OF, 11 i ijiaj 5^®®tlllll ovir » . . —___ ii i rali 4 °°štaniem in <5 sevmško gospodarstvo, dotrajani leseni most, dobiva močnejšega pilote h«. ai3en!- ^muli teden so v dno reke °d sredine proti desnem bregu ’ a PoteKajo sedaj brez zastojev. Na sliki: betoniranje pilotov. (Foto: Vedba odvisna od nas samih Iffil.! k L _ ^^kandidat za predsednika občinskega izvršnega sveta kar °bčinskemu izvršnemu svetu kot V različnih t-____•____ , . ■ hn MT 17 *1 — U.V1S1ICI11U avciu R.01 ?L^e del« mi*enju kanrifj1^ delovnih nalog. Ta novi organ, ki :elul°z!,;i ^ ljudi Kn ,* 3 i3 Za Predsednika predvsem izvajalec -onttFit:.. ’ unel pomembno vlogo v delovanju nove- /JUne p Usoieritva, on jf»5f »fclepikoJlu«stov, Qhv01Uozah^člnl *pl°^*ni ima- !,ec'*a?u0dnjem ob- S.<*o ipkosP«šeno ***1“-- ’ ?? bomo do- „■**S Mrl tJi'V seja",! v občinj •fe*!?** do ^ ,renu-»a- paberki ®Sg?^N,K '6:<^UnuC8at^<«h j' s,0™0 ** Kn sl • za Sitam.^čarja, združu- *!N$ MIHA KERŠIČ po vsej verjetnosti v občini niso bile ustvarjene take razmere za življenje in delo, da bi tisti, ki smo jih štipendirali in kreditirali, sploh prišli v Sevnico in tu ostali. Vnaprej se bo treba dogovoriti za politiko štipendi- *i!utri bo , dija- ■'*<552 ©fi&i »to^SfiOtu H kje7 tPa b0 _ preb lse Po- kat n ®LAnČA: KJE DOBITI TOPEL ubroK? Čeprav sta v kraju dve gostilni, ni mogoče dobiti tople ma-■J®?*. Ker se v kraju ponavadi za-rzuje po 15 in tudi 30 delavcev, večinoma v drevesnicah kmetijskega Kombinata, bo treba končno nekaj Kreniti, da bi si delavci lahko za malico privoščili tudi kaj toplega. PROSTORI ZA ZAVOD - Novoustanovljeni Zavod za kulturo bo v začetku maja pričel delovati v pro-°rih, kjer je imelo do nedavnega J°je poslovne prostore komunalno anovanjsko podjetje; gre za hišo za Dftno zadrugo „Bohor“. Radioamaterji na zvezi - soboto so se tudi člani sevniškega aaiokluba Amater vključili v tekmovanje Zveze raidoamaterjev Jugo-Razdelili so se v skupine in ztrajali na zvezi vse ure tekmova-ure v soboto do 10. ure v nedeljo. JUGOTANIN: Kako dalje? Za reševanje le še dva meseca Sevniški TOZD konuškega Konusa, znan kot Jugotanin, se od začetka marca nahaja še v večji negotovosti, kot se je doslej. Gozdarji so namreč takrat povedali, da bodo hoteli za ta-ninski les in prevoz za 45 odst. višje cene. Kot nam je povedal vodja TOZD Jugotanin France Avsec, cena tanina niti furfurala ne moreta prenesti, da bi vanjo vnesli še to podražitev. Lani so jih prizadele še druge podražitve, samo mazut, ki ga potrebujejo precej ravno v proizvodnji furfurala, se jim je lani podražil za trikrat. Škaije se nagibljejo, kot da bi se vse zarotilo proti temu 130-članskemu kolektivu. Lani je bilo v tovarni ob siceršnji ustvarjeni amortizaciji za 3,43 milijona dinarjev izgube. Če bi imeli izdelan program za bodočo dodatno proizvodno usmeritev kolektiva, ne bi bilo takih težav pri iskanju reSitve. Pri znanstvenih ustanovah v Zagrebu in Ljubljani proučujejo rešitve za poskuse o izdelavi ivemih plošč. Šele v začetku leta so dobili iz Nemčije nekatere analize raziskav'o možnostih izdelave takih plošč, ki naj bi bile kakovostnejše kot plošče, ki jih dobivajo po običajnih postopkih. Taka proizvodnja seveda ne bi bila donosna, če bi predelovali manj kot 45.000 do 50.000 kubikov surovine. Ne gre pozabiti, da bi zato lahko uporabili 25.000 kubikov lastnih odpadkov, nekaj bi dobili še iz druge sevniške lesne industrije. Ključno za sev-niško tovarno je, kako premostiti obdobje priprav, da bi bilo kar najmanj motenj. O tem je mnogo razgovorov v tovarni, občinski skupščini in matičnem podjetju. Se dva meseca lahko shajajo s staro zalogo surovin! ŠE NEKAJ DOLŽNIKOV Po podatkih, ki so jih zbrali na občinski skupščini konec marca, je bilo med plačniki družbenega dogovora za financiranje gradnje žal in otroško-varstvene ustanove še vedno precejšnje število dolžnikov. Le-ti dolgujejo skupno 123.420 dinaijev. Vsak dinar pa je močno dobrodošel! Proračun: varčevanje na vsej črti Močno razhajanje med potrebami in možnostmi - Na splošno manjka celo za delovanje skupščine in njenih organov - Za KS 25 odst. več Po republiških dogovorih se smejo v nerazvitih občinah letos proračuni povečati za 22 odst. To pomeni še vedno kar za 4,39 milijonov dinarjev manj, kot bi potrebovali. Vsekakor pa občina’ne bo po dosedanjih merilih mogla sama zbrati predvidenih 12.540.500 dinarjev, ker pač ne bo toliko dohodkov, zato računa občina tudi na republiško solidarnost. Družbenopolitične organi- dosedanja štipendija. zacije se bodo morale še odpovedati denaiju za boljšo materialno osnovo, ker ga pač ni. Samoupravne interesne skupnosti se letos ne financirajo več iz proračuna; kot obveznost proračuna ostajajo le še denaiji sklada za štipendije; zahtevek so krnili kar za 20.000 dinarjev, kar bo skladu onemogočilo dodeljevanje vsakršnih novih štipendij, razen če v kakšnem primeru ne bo prekinjena kakšna ŠENTRUPERT: SPET ASFALT Ob prazniku dela bodo pri prosvetnem domu v Šentrupertu ob 15. uri slovesno izročili namenu okrog 1.200 metrov asfaltiranega cestišča od naselja Šentrupert do križišča pri Plavčevem mlinu. Cesto so asfaltirali na pobudo občanov, ki so za dela prispevali precej denarja. Cesta je prometno zelo obremenjena in ker poteka po močvirnem terenu, je bilo dosedanje vzdrževanje zelo drago. Po otvoritvi ceste bo v prosvetnem domu zabava. PRAVI SKRBNIK Občinska skupščina je na zadnji seji dopolnila odlok o lokalnih cestah tako, da so izjemno poverili skrb za 'lokalno cesto II. kategorije Sv. Peter-Drečji vrh-Jelševec komunalnemu skladu. VELIKA LOKA: PRVI ASFALTNI TRAK V soboto bodo v čast praznika O F in krajevnega praznika izročili namenu 900 metrov asfalta skozi kraj. Slavnostni del se bo pričel ob 14. uri. Člani mladinskega aktiva pripravljajo program, sledila bo tudi zabava. S predstavniki preostalih treh krajevnih skupnosti, Štefana, Čateža in Šentlovrenca, so se že dogovorili o nadaljnjih delih na cesti Že trdno društvo Živinorejsko društvo za vzajemno pomoč že 935 članov - Dob ro gospodarjenje Trebanjsko društvo spada med naj večje v Sloveniji. Letos stopa že v četrto leto dela. Občni zbor 7. aprila je pokazal, da ie uspešno. 935 članov je lani zavarovalo 2080 glav govedi, za kar so zbrali 250 tisočakov zavarovalnih premij. Pokrili so lansko izgubo in še je ostala lepa vsota. Kot nam je povedal novi predsednik Anton Kuken-berger s Ponikev, gre mnogo zahvale za uspešno delo društva veterinarjem, ki se res zavzemajo zanj. Večletni predsednik Jože Novak Vrhov je tudi vložil dosti truda. S seminarji so usposobili kmete za popisovanje, tako da je nazadnje to delo opravilo na celotnem območju občine lahko samo 22 kmetov. „Danes meni, jutri tebi,“ omeni novi predsednik vza-jemniško načelo, po katerem delajo. „Na širokem okolišu, kjer sem popisoval, nisem na primer zasledil kmeta, ki bi imel kravo zavarovano pri zavarovalnici,“ je povedal. Društvo torej ne gre v škodo nikomur, za gospodarje pa je le bolje, da imajo urejeno zavarovanje, ki ga brez tega društva vsekakor ne bi imeli. Po sklepu zadnjega občnega zbora naj bi poslej zavarovali tudi drugo živino, ne le krave, več pozornosti naj bi namenili tudi preventivi. Posebno bi se radi bolj posvetili zatiranju mastitisa, žleznega vnetja vimena. A.Ž.' Stroški za socialno skrbstvo v bodo lahko večji za 28,6 odst. PRIZNANJA OF Ob dnevu Osvobodilne fronte bodo v Trebnjem podelili pet letošnjih priznanj OF. Občinska konferenca SZDL je na seji minuli četrtek potrdila predlog žirije za podelitev priznanj, ki jih ob tem prazniku podeljujejo znanim družbenopolitičnim delavcem. Letošnja priznanja bodo podelili na svečani seji izvršnega odbora občinske konference SZDL in drugih organizacij v sejni sobi občinske skupščine jutri ob 17. uri. Priznanja bodo prejeli: Stane Hribar iz Trebnjega, Tone Koščak iz Mokronoga, Stane Prijatelj iz Trebnjega, Ivan Sladič z Mirne in Feliks Pekolj iz Dobrniča. Predvsem gre za 20-odst. večje rejnine, saj sedanje nizke rejnine (325 dinaijev) že predstavljajo nevarnost, da bi rejniki odpovedovali. Drage so oskrbo-valnine za razne domove. Na lanski ravni bo morala ostati družbena materialna pomoč. Črtati so morali tudi prispevek za starostno zavarovanje kmetov in letovanje otrok. Za letovanje otrok naj bi predvidoma prispevale denar delovne organizacije. Čeprav nihče ne taji pomembnosti kluba zdravljenih alkoholikov, bo le-ta dobil le dva tisočaka za pisarniško poslovanje. Občinska skupščina je iz leta v leto prispevala več za krajevne skupnosti, saj je večja materialna osnova pogoj za utrjevanje vloge krajevne samouprave. Lani je znašalo povečanje pomoči kar 66 odst., letos ni mogoče zagotoviti večjega povečanja kot 25 odst. Dodatnih 180 tisočakov naj bi krajevne skupnosti usmerile namensko za pomoč vodovodnim gradbenim odborom. A.ŽELEZNIK Gradisovi delavci lepo napredujejo pri gradnji mehanske^čistilne naprave na Mirtu. Če bo šlo vse po sreči, bodo glavna dela čez dva meseca že opravljena. To bo pomenilo olajšanje tudi za ribiče. (Foto; Železnik) IZ KRAJA V KRAJ PREVELIKE ŽEPNINE - Iz dneva v dan je več tovarn, ki skušajo za svoje dobro ime, predvsem pa svoj žep oglaševati svoj proizvod še s čim drugim, ponavadi kar avtomobili, televizorji in drugim. Kaže, da jim kakovost lastnih izdelkov ni dovolj ali pa je drugo lažje, še posebno, ker to konec koncev potrošnik že tako plača iz svojega žepa. Tako je tudi z vnemo pri zbiranju zamaškov s pivskih steklenic. Šolniki z zaskrbljenostjo opažajo ne le to, da otroci zamaške zbirajo že s pravo mrzlič-nostjo, temveč da marsikateri ob tem tudi popije pivo tako, da se jih np.lcai rpln nniip' Prnti tomu 7I11 na nekaj celo opije! Proti temu zlu pa bi se najuspešneje borili z dosledno prepovedjo reklame za alkoholne pijače. HOČEJO ČRNO NA BELEM -Trebanjska kmetijska zadruga ni dala svojega podpisa na dogovor o 1-odst. prispevku od družbenega proizvoda, kar naj bi šlo za šolstvo in komunalne naprave. V zadrugi pravijo, da imajo o tem že več mesecev star sklep. Proti takšnemu načinu zbiranja denarja nimajo ničesar, svoj podpis bodo dali nemudoma, ko se bodo šole obvezale, da bodo zadrugi dale svoje prostore za kmetijska predavanja. V zadrugi so za uporabo prostorov pripravljeni plačati odškodnino, nositi dodatne stroške za čiščenje, ipd., le od dobre ali slabe volje posameznikov nočejo biti odvisni. V vrsti krajev namreč ni nikakršnih drugih prostorov, kjer bi lahko izvajali izobraževanje kmetovalcev. Tega zagotovila najbrž ne bo težko dati, saj so v večini primerov vedno našli soglasje, gre pa za to, da izključijo možnost izjem. IZMENJAVA IZKUŠENJ - 15. aprila so obiskali občinsko skupščino predstavniki občinske skupščine Tolmin. Izmenjali so si izkušnje o delu, gostje pa so si ogledali galerijo likovnih samorastnikov v Trebnjem, “Dano“, Kolinsko na Mimi in Trimo. ŠENTRUPERT: MANIFESTI- RAJMO ENOTNOST! V nedeljo ob 15. uri pripravljajo družbeno-poli-tične organizacije in krajevne skupnosti proslavo, s katero bodo poleg krajevnega praznika počastili še praznik OF in praznik dela. Na proslavi bodo sodelovali recitatorji, pevski zbor, godba na pihala in šolska mladina. Prireditelji vabijo občane in borce,' da se nadeljskega zborovanja pri spomeniku padlih borcev udeležijo v kar največjem številu in s tem pokažejo odločnost in enotnost naših narodov, da branimo pridobitve NOB in nedotakljivost naših meja. imiMSKE NOVICE Na občinskem pionirskem kolesarskem tekmovanju 5. aprila v Kočevju je pri mlajših pioniijih zmagal Lunder, pri starejših pa Gašparac, oba iz Kočevja. Ob tej priložnosti je Bojan Slokar, predsednik občinflke komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu, podaril predstavnikoma osnovnih šol Vas-Fara in Kočevje maketi semaforiziranih križišč, ki ju je podarila komisija za vozniške izpite občine Kočevje. (Foto: Brus) Kdo je predlagan za kaj? Komite ZK in delegati o kadrih in kongresu Na zadnji seji občinskega komiteja ZK Kočevje 17. aprila so med drugim razpravljali tudi o predlogih za najodgovornejše dolžnosti v novi občinski skupščini in upravi. H končnemu predlogu, o katerem bodo glasovali posamezni zbori in skupščina v ponedeljek, 29. aprila, ni bilo posebnih pripomb oziroma spreminjevalnih predlogov. Tako so predlagani Savo Vovk za iredsednika občinske skupščine, 'avle Pogorelc za podpredsednika, za predsednika zbora združenega dela Vinko Rakovič, za predsednika zbora krajevnih skupnosti Drago Benčina in za predsednika družbe-no-političnega zbora Zalka Kocjan. Za predsednika izvršnega sveta (IS) občinske skupščine je predlagan Lojze Petek. Imena ostalih članov IS niso bila sporočena, ker so dejali, da bodo predlogi znani kasneje. Pač pa je bilo sporočeno mnenje, njy bi IS štel več kot 9 članov. Za tajnika OS je predlagan Drago Aupič. Za člane kadrovske komisije pri OS Kočeyje, ki mora biti izvoljena že na prvi seji OS, so predlagani Stane Letonja, Tone Hočevar, Jože Golob, Tone Bregar, Stanko Levstik, Marija Andoljšek, Ivan Vesel, Angelca Umek in Ivan Bradač. Na seji so nekateri grajali čuden postopek, na kakršen je bila dana v Razpravo lista kandidatov za zvezni 'zbor z ljubljanskega območja. Delegacije so dobile namreč v razpravo eno listo, v časopisu pa je bila isti dan objavljena druga. Kritizirali so, daje tako delo povsem v nasprotju z vsem, kar zdaj uvajamo (delegatski s’stem, ustava). Pojasnjeno je bilo, daje do tega prišlo'zaradi „neusklajenosti v rokih" in da bo razprava o tej listi spet na prvi seji nove skupščine. V razpravi je bilo še poudaijeno, da morajo delegati pred sejo dobiti za vsakega, ki je predviden za najodgovornejše dolžnosti v občini, tudi pismeno obrazložitev. Pogovorili so se tudi o pokongres-nem delu osnovnih organizacij ZK in občinskih organov ZK ter o prenašanju misli in sklepov kongresa ne le na komuniste, ampak na vse delovne ljudi. J. P. KURIRČKOVA POŠTA V ,.Kurirčkovi pošti“ so v kočevski občini tudi letos organizirali več stranskih prog, da bi čimveč pionirjev sodelovalo v tej tradicionalni akciji. Zelo uspešni so bili pionirčki s podružnične šole Pred grad, ki so s svojo učiteljico, pionirsko zastavo in kurirčkovo torbico prepešačili precej dolgo pot in prišli 8. aprila na Brezovico ter tam skupaj s pionirji iz Koprivnika priredili prisrčno proslavo. Se daljšo in napornejšo pot pa so napravili pionirji podružnične šole s Koprivnika, saj so morali skozi gozd, ki je poln divjadi. Proslavi na Brezovici so prisostvovali tudi predstavniki krajevne skupnosti in uprave centralne osnovne šole Ko-čevje. v j DROBNE IZ KOČEVJA OFICIRSKI KOTIČEK - Zveza rezervnih vojaških starešin si je omislila novo. vitrino. Visi na zidu pred stavbo družbenih organizacij na Ljubljanski cesti. Rezervni starešine bodo v vitrino obešali razglase in obvestila za članstvo in občane. Pretežni del pa jo bodo izkoristili za propagandni slikovni material, ki bo prikazoval delo v teritorialnih enotah in v JLA, kakor tudi razne novosti v oborožitvi pri nas in po svetu. Vse to bo služilo tudi za oživljanje zanimanja mladine, posebno mladeničev, za vstop v vojaške šole. ZADNJI PRILETELI - Divje grlice so se že vrnile, kar zanesljivo pomeni, da bo kljub muhastemu vremenu nastopila pomlad. Vrnili so se vsi trjje pari, ki stalno gnezdijo v vrhovih smrek parka Gaj. Eno gnezdo je jeseni odnesel vihar, vendar par že .spleta novo. KORISTEN DE2 - Dež, kije padal prejšnji teden kar dva dni, je zelo koristil posevkom, čeprav je upadlo tudi malo snega. Snežilo je ponoči od sobote na nedeljo. Hribi so bili močneje pobejjeni, po mestu pa je sneg že dopoldne skopnel. Kljub mrazu ni bilo škode na drevju in posevkih. OBISK HIPIJEV - Prvi „turisti** so se pojavili preteklo soboto in nedelo v Kočeyju. Domači hipiji, ki živijo v Ljubljani ali pohajkujejo drugod, so prišli okrepljeni z ljubljanskimi gosti v Kočevje in pokazali, kaj zn^jo. Njihovo obnašanje po ulicah, posedanje v skupinah na stopnicah vhodov v hiše in po parku ter zafrkavanje z nesramnimi besedami vseh, ki so prišli mimo, posebno deklet, je presegalo vse meje. Njihove nesramne opazke so razbuijale občane, ki so se čudili, da proti njim nič nihče ne ukrene. Nič nimamo proti, da mesto obiščejo mladi ljudje, neglede na njihovo obleko in dolžino las. To je njihova osebna stvar. Zahtevamo pa, da se dostojno obnašajo in pustijo občane v miru. Kaj zmorejo ti ljudje, med katerimi sta tudi dve domači dekleti, so imeli priliko videti in slišati stanovalci starega „nebotičnika** pri kolodvoru. V neki sobi pod streho so imeli skupinsko zabavo in spanje. Veijetno so bili tudi lačni, sicer ne bi hodili v kleti sosedov na „posodo** po krompir. Ne, teh si ne želimo več v Kočevje! — Miličniki so me obrali za pet juijev, ker je radar pokazal, da sem prehitro vozil. — Odborniki pa so na zadnji seji „obrali “ miličnike, ker njso odobrili dotacije za 15.000 (novih) din za nakup tistega ra-daija. KOČEVSKE NOVICE Komu zaupati? Razprava o kadrovskih zadevah na zadnji seji občinskega komiteja ZK Kočevje je pokazala, da je treba v občini posvetiti posebno pozornost kadrovski politiki. Zato je bilo poudarjeno, da mora imeti občinska skupščina službo, ki bo spremljala kadrovsko politiko. Tudi izvršni svet naj bi imel člana, ki bo skrbel za kadrovsko politiko. To razpravo je potem treba razumeti tudi tako, da je treba dobro pretresti, kdo bo imenovan v komisijo za kadrovske zadeve občinske skupščine. V njej ne smejo biti ljudje, ki bi dajali prednost tej ali oni skupini, ki bi imeli pred očmi svoj interes ali interes svojega „kroga", pač pa le taki, ki jim je glavni, če ne edini in tare s napredek občine, se pravi boljši jutri za vse delovne ljudi in občane. Nova občinska skupščina pa bo morala tudi prekiniti tako prakso, kot jo je imela dosedanja, da odborniki niso dobili vnaprej gradiva o volitvah in imenovanjih. Tako so se morali na hitro, brez premisleka in preudarka odločati za imenovanje ljudi na bolj ali manj odgovorne dolžnosti. Tako odločanje na hitro pa je vedno lahko bolj v korist posameznikov, interesom ozkih skupin, kakor širšim interesom, se pravi interesom delovnih ljudi in občanov. J. PRIMC UKANAV KOČEVJU Temeljna kulturna skupnost Kočevje priporoča občanom, da si ogledajo dramatizirano delo Toneta Svetine „Ukana**, ki ga bodo izvedli člani Prešernovega gledališča iz Kranja v počastitev slovenskega praznika OF jutri, v petek, 26. aprila, ob 17. uri za vabljene na proslavo, ob 20. uri pa za ostalo občinstvo. Predstavi bosta v Domu Jožeta Seška. Vstopnice so po 15 din in jih lahko vsak kupi dopoldne pri TKS v domu telesne kulture ali jih rezervira na telefonski številki 86-313. Na razpolago pa bodo tudi uro pred predstavo pri blagajni v Seškovem domu. V. I. NE JOČI PETER 8. aprila so bile v kinu „Jadran** Kočevje spet posebne kino predstave za učence osnovne šole. Tokrat ie bil na sporedu film „Ne joči, Peter**. PRVI V SLOVENIJI Avto-moto društvo Ribnica je na prvem mestu v Sloveniji po številu članov glede na število voznikov motornih vozil. Pred kratkim so sprejeli sedemstotega člana oziroma članico. To je 20-letna Marta Pahulje iz trgovine Borovo v Ribnici, ki je napravila Šoferski izpit lani. Ima lička. Marta Pahulje: „V AMD sem se včlanila, ker je članstvo v taki organizaciji tudi koristno. Člani AMD imajo v primeru potrebe vrsto ugodnosti pri pravni in vlečni službi, pri tehničnih in drugih pregledih itd." Športna sekcija ima med svobodnimi aktivnostmi v ribniški kasarni največ članov. Na fotografiji je ena izmed ribniških vojaških rokometnih ekip. (Foto: Edvard Buković) 32 vojakov sprejeli v ZK To je rezultat živahnega predkongresnega dela v kasarni - Zelo uspešna še športna sekcija Po zaslugi odborov svobodnih aktivnosti po enotah in v vojaškem klubu je življenje v kasarni Milica Bračiča v Ribnici zelo pestro. Po vsakodnevnih vajah oziroma učenju vojaki ne Odvisno, koliko narediš Ni prav, če zaslužita pridni in leni enako Slavica Flajs je sekretarka osnovne organizacije ZK v ribniškem ITPP. Najprej sem jo vprašal, kaj ji ni všeč kot zaposleni ženi in občanki, se pravi, kaj bi ona spremenila, izboljšala. Odgovorila je: ,Morali bi se dokončno odločiti, da je Gorenjska cesta del Ribnice, in ne samostojna vas. Če smo del Ribnice, potem imamo enake pravice in dolžnosti kot ostali Ribničanje. Tako se na primer strinjam, da nam smeti redno odvažajo in da to tudi plačamo. Hkrati pa bi na naši cesti morala ponoči redno goreti luč. Cesto, bi morali pometati. Ob cesti bi morali biti pločniki, saj je brez njih zelo nevarno, posebno za otroke, ki hodijo v šolo. „ Cimprej bi morali v Ribnici urediti varstvo za dojenčke. Žalostno je videti, kako jih mame zjutraj ob vsakem vremenu prevažajo in nosijo sem in tja po hišah v varstvo. Pravijo, da bo varstvo za dojenčke urejeno do julija, in prav bi bilo, da ne bi ostalo le pri besedah. “ O delu v podjetju in osnovni organizaciji ZK pa je povedala: „Tudi v naši 00 ZK razpravljamo največ o osebnih dohodkih in vsem, kar je z njimi v zvezi. Trdim, da bi moral biti osebni dohodek odvisen predvsem od tega, koliko je posameznik naredil, ustvaril. Pri nas pa nekdo pridno dela, a zasluži enako kot tisti, ki lenari. Edina rešitev po mojem je, da delo normiramo. Tudi naši člani ZK opozarjajo, da nekateri premalo delajo. Slavica Flajs: „Osebni dohodek naj bo odvisen od tega, koliko je kdo naredil. Delo je treba normirati.*4 Urednikova pošta Danes smo začeli na celi komunski strani Kočevja objavljati Eodlistek „Brez vode ni življenja**, i obravnava vedno večje težave oskrbe s pitno vodo, vodo za gospodarstvo ter onesnaženje vode na območju občin Kočevje in Ribnica. Podlistek se bo nadaljeval izmenoma na kočevski in ribniški celi strani, dokler se ne bo iztekel, oziroma toliko časa, dokler se ne bodo iztekla pisma občanov in bralcev na to temo - seveda če jih bomo dobili. Po dolgem času se je spet oglasil naš dopisnik-vojak iz enote JLA v Ribnici Rade Radenković, kije sicer novinar Radia Beograd. Doslej nam Trditev: „Jaz potrebujem enako, a dobim manj kot sosed na istem delovnem mestu!" ni pravilna. Ni pomembno le, koliko potrebuješ, ampak koliko narediš. Običajno je tako, da najbolj vpije zaradi nizke plače tisti, ki je tudi malo naredil ali pa prihaja nekaj dni po plači pijan na delo." J. P. VODJA JE LOVŠIN Na prvem sestanku delegacije obrtnikov, ki šteje 15 delegatov, so za vodnjo delegacije izvolili Rudija Lovšina, gostilničarja iz Sodražice. Rudi Lovšin je bil vrsto let odbornik občinske skupščine, delal je v KS Sodražica in drugod. Na sestanku so obširno spregovorili tudi o sedanjem položaju obrtnikov in obrti. Obrt v naši občini je pomembna gospodarska panoga. GARANCIJA KOMUNALI KOMUNALA Ribnica gradi poslovno stavbo v Žlebiču, v kateri bodo tudi mehanične delavnice in garaže. Veljala bo 1,2 milijona din. Občinska skupščina je na zadnji seji izglasovala garancijo KOMUNALI za naj du ijetje 400.000 din posojila pri skla-i skupnih rezerv. Posojilo bo odplačeval občinski cestni sklad. NOVO VARČEVANJE V ribniškem RIKU dobivajo zaposleni že leto dni osebne dohodke na hranilne knjižice. Nekateri, ki doslej niso prihranili nikoli niti dinarja, so v zadnjem letu dni privarčevali 10.000 do 15.000 din, se pravi stari milijon oziroma milijon in pol. Dobivanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice torej pripomore, da zaposleni varčujejo. stoje križem rok, ampak izkoristijo prosti čas za raznovrstno delovanje in zabavno življenje. Največ članov ima športna sekcija, ki je tudi najbolj delavna. Šport je vedno prisoten v življenju in delu vojaka, zato mu poklanjajo posebno, pozornost. Nekatera tekmovanja med enotami so že končana (rokomet, odbojka), nekatera še trajajo (vojaški mnogoboj), kmalu pa se bodo začela tekmovanja še v drugih panogah in disciplinah. Kviz tekmovanja so v nekaterih enotah končana, v drugih pa še trajajo. Njihova najpogostejša tema je zgodovina ZKJ. V urah svobodnih aktivnosti so tudi predavanja, posvečena pravkar minulim republiškim kongresom ZK in bližnjemu X. kongresu ZKJ. Kot zelo uspešna so bila ocenjena predavanja o izhodiščih za X. kongres ZKJ. Vojaki so z zanimanjem poslušali ta predavanja in sodelovali v razpravi. Rezultat uspešnega dela na področju družbeno-politič-nega izobraževanja je tudi, da so pred kratkim sprejeli v ZK 32 vojakov. S področja vojaškega kluba, ki je glavni nosilec vsega tega dela, zelo uspešno delajo razen že omenjenih še naslednje sekcije: glasbena, dramska, dopisniško-literama in druge. Orkester kasarne je dobro znan ljubiteljem zabavne in narodne glasbe ne le v Ribnici, ampak tudi v okoliških krajih, saj pogosto gostuje zdaj tu, zdaj tam. Tudi sodelovanje vojakov in mladine Ribnice ter okoliških krajev in šol zasluži pohvalo. Vojaki se prizadevajo, da bi to sodelovanje na vseh področjih, kjer je mogoče, še razširili. RADE RADENKOVIC SESTANKI DELEGACIJ V prvih dneh aprila je bila v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih živahna povolilna dejavnost. Sestajale so se delegacije, ki so bile izvoljene 28. in 31. marca v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. Volih so vodje delegacij in se dogovarjali o bodočem delu. Povsod so tudi izvolili delegate za prvi sklic občinske skupščine. Občinsko skupščino Ribnica sestavlja 30 delegatskih mest v zboru združenega dela, 30 delegatskih mest v zboru krajevnih skupnosti in 23 delegatov v zboru družbenopolitičnih organizacij. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI NOV AKTIV MLADIH - V ZlC-NICI v Ribnici so pred kratkim ustanovili aktiv mladih delavcev. V obratu zaposlujejo večje število mladih. Ti so že dalj časa čutili potrebo po združevanju v aktiv mladih delavcev, ki bo deloval v okviru sindikalne organizacije. Na ustanovnem sestanku so se temeljito pogovorili o delu v prihodnje. Razen športne aktivnosti bo pomembna dejavnost še družbeno izobraževanje, pa tudi drugo. Izvolili so petčlansko vodstvo, ki mu predseduje Janez Krže, njegov namestnik pa je Milojko Džokić. POTREBNI DEZ - Lepo spomladansko vreme je omogočilo kmetom, da so bila poljska dela pravočasno opravljena.. V nižinskem predelu so kmetje posadili krompir in drugo. Posevki lepo kažejo po zadnjem deževju. Čeprav ni bilo izdatno, je bilo pa zelo koristno. Vse kaže lepo, tudi trava. Pričakujemo, da bo tudi s sadnim drevjem vse v redu. -r BORCI - DELEGATI - Člani Zveze borcev so pridno sodelovali v Eripravah na nedavne volitve. Precej ivših borcev je tudi kandidiralo v delegacije v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Zavoljo tega je tudi zastopanost članov ZB v delegacijah ugodna. V delegacije združenega dela je bilo izvoljenih 30, v delegacije zbora krajevnih skupnosti 31, v družbeno-politični zbor pa 6 članov ZB. Med skupno 478 izvoljenimi člani delegacij je 67 bivših borcev, kar je zelo zadovolji- — Zakaj pa v Ribnici niste uvedli samoprispevka za bazen, kot so ga v Kočevju? — Ker se bomo hodili kar v Kočevje kopat. je poslal šele dva prispevka, a oba zelo zanimiva. Njegov tovariš Eduard Buković pa je poslal sliko ašev. vojakov-rokometaš REŠETO Tudi mladi že preveč pijejo V črnomaljski občini je okrog 600 bolnikov - alkoholikov * V črnomaljski občini je več kot 600 alkoholikov. Resje, da niso nikjer registrirani, pa čeprav bo nekoč potrebno to storiti. Zaradi pretiranega pitja alkohola je razen alkoholikov samih v občini neposredno prizadetih še okrog 2.400 njihovih družinskih članov, posredno pa delovne organizacije in še širša družbena skupnost. Člani koordinacijskega odbora za bpj proti alkoholizmu in narkomaniji (odbor so ustanovili pred nedavnim, deluje pa v,okviru občinske konference SZDL) se bodo morali spopasti s to prav nič hvaležno problematiko. O nalogah odbora smo se pogovarjali s predsednikom dr. Antonom Kvasičem. „Poglavitna naloga našega odbora je v tem, da vcepimo ljudem pravilen odnos do alkoholikov. To niso pijanci, pač pa bolniki. Imeti moramo human odnos do njih. To pa seveda ne pomeni, da jim moramo da- KROŽNI IZLET Podružnica Društva upokojencev v Črnomlju vabi svoje člane, da se najkasneje do 9. maja prijavijo v klubskem prostoru za dvodnevni izlet v Slovensko primorje in Istro. Odhod avtobusov iz Vinice bo 21. maja od 4.30, iz Črnomlja pa ob 5. uri. Povratek bo 22. maia zvečer. Število udeležencev je omejeno, zato pohitite s prijavami! V > jati s pomočjo tudi potuho. To bi bilo namreč hudo narobe. Če bomo ljudi naučili, da bodo znali ločiti pijanega človeka od alkbholika, potem bo naše delo uspešno.** - Kako pomagate alkoholikom? „Predvsem s psihičnim zdravljenjem v klubu. Naša dolžnost je, da jih, če je le mogoče, ozdravimo, da jim pomagamo do drugega „roj-stva“, skratka, da jih vrnemo družbi. Alkoholiku na ta način vrnemo družbeno in človeško.dostojanstvo, ki ga je v letih prekomernega pitja alkohola izgubil*. - Je alkoholizem v občini našel pot tudi med mlade? „Žal, alkoholizem ne izbira niti med spoloma niti med leti ali poklici Okrog 35 odstotkov vseh alkoholikov v občini je mladih. Sliši se porazno, vendar bom vseeno povedal, saj skrivanje resnice ne bi nikomur koristilo, daje v nekem kolektivu v občini 70 odstotkov vseh zaposlenih alkoholikov. Mislim, da lahko sem uvrstimo vse tiste, ki popijejo več kot pol litra vina vsak dan.“ - Kako pa se bo vaš odbor lotil dela? „Organizirali bomo posvetovanja z vsemi'vodstvenimi ljudmi v TOZD in OZD, ki delajo s skupinami zapo- Delegatom omogočiti delo Prebivalci podpirajo in sprejemajo ustavo Volitve so pokazale, da velika večina občanov sprejema in podpira novo ustavo, dokazale so enotnost v občini, kot politična akcija pa so povsem uspele. To so poudarili na nedavni skupni seji članov komiteja občinske konference ZKS, izvršnega odbora občinske konference SZDL in predsedstva Zveze sindikatov v črnomaljski občini. „Zaradi dobrih priprav je bila udeležba na volitvah zelo dobra,“ so dejali na seji, ko so ocenjevali zadnje volitve. Volitev se je udeležilo 95,8 odstotka vseh volilnih upravičencev, kar je za 3,8 odst. več kot na predzadnjih volitvah pred petimi leti. Sestava izvoljenih delegatov je podobna tisti, za katero so se volilci odločili na kandidacijskih konferencah. Žal pa je bilo izvoljenih štiri odstotke manj žensk, kot jih je kandidiralo. Na seji so poudarili, da se bodo zavzemali za to, da bodo z izboljševanjem otroškega varstva'in družbene prehrane ustvarjali pogoje, ki bodo ženskam omogočali ukvarjanje z družbenopolitičnim življenjem. V razpravi so udeleženci seje povedali, da je bila v nekaterih OZD in TOZD slabša udeležba na volitvah predvsem zaradi delavcev iz drugih republik, ki se volitev niso udeležili v tako velikem številu. Zato bo treba tem delavcem posvetiti več pozornosti in jim pri uveljavljanju v njihovih novih krajih bolj pomagati. Ko so govorili o nalogah, ki jih čakajo, so poudarili, da se je treba zavzeti za dobro obveščenost članov delegacij. Skušali bodo poizskati tudi rešitev, ki naj bi delegatom zagotovila nadomestila njihovega osebnega dohodka, saj ni prav, da bi bili zaradi opravljanja zaupanih jim dolžnosti pri tem zato prikrajšani. B.P. Pred dnevi je ekipa RTV Ljubljana posnela „na delu“ učence črnomaljske glasbene šole, ki so tokrat prvič „snemali41 za radijski program. Zaigrali so 33 skladb, ki bodo zadoščale za dve oddaji. ČRNOMALJSKI DROBIR PRVIČ SKUPAJ - Delegati vseh zborov nove občinske skupščine se bodo prvič v svoji mandatni dobi sestali na skupni seji 29. aprila, ko bodo izvolili tudi vodstvo skupščine in Posameznih zborov. DELAVNI JAMARJI -Črnomaljski jamaiji so s privlačnimi in zanimivimi slikami opremili pano, na katerem je tudi napisano, da vabijo v svoje vrste vse mlade, ki jih Zanima ta privlačna, a tudi nevarna dejavnost, za katero je treba imeti mnogo volje in poguma. Belokranjski kraški svet pa jamaije nagrajuje, jim odkriva nove in nove lepote. REVIJA PEVCEV - Na nedavnem posvetovanju predstavnikov občinskih zvez prosvetno-kulturnih organizacij v Karlovcu so sc med drugim domenili, da bo letos v Črnomlju revija pevskih zborov. Prireditev bo v okviru kulturnega sodelovanja dolenjskih in obkolpskih občin. OBLETNICA - V maju bo slavil črnomaljski Klub zdravljenih alkoholikov drugo obletnico svojega zelo uspešnega delovanja. Ob tej priložnosti bodo podoben klub ustanovili tudi v Metliki. slenih. Te bomo seznanjali z nevarnostjo ki pa naj bi ta pridobljena spoznanja širili na druge zaposlene. Take akcije naj bi organiziral sindikat. Predlagali bomo tudi, naj bi v slovenske osnovne šole uvedli poseben predmet, ki bi obravnaval alkoholizem. Mlade je treba od te nevarnosti odvračati." - Narkomanov v občini še ni? „Nekatere posameznike sumimo, da uživajo mamila, vendar za zdaj narkomanija v občini še ne predstavlja problema. Vseeno pa bomo morali tudi temu zlu posvetiti vso skrb in ga v'kali zatreti.** BRANKO PODOBNIK Predsedniki Člani koordinacijskega odbora občinskih družbenopolitičnih organizacij so pred dnevi članom občinskega komiteja ZKS, članom predsedstva občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta predložili kandidate za organe občinske skupščine. Po tem predlogu, ki so ga družbenopolitične organizacije sprejele, o njem pa bodo razpravljale še delegacije delegatov, naj bi občinsko skupščino še naprej poklicno vodil sedanji predsednik inž. Martin Janžekovič, podpredsednik, ki bi to delo opravljal kot amater, pa naj bi postal direktor semiške „Iskre** Jože Kočevar. Predsednik občinskega izvršnega sveta naj bi postal vršilec dolžnosti direktorja „Belta“ Jože Vajs, sekretar občinske skupščine pa sedanji pravnik pri občinski skupščini Mirko Jelenič. Oba bi delo opravljala poklicno. Zbor združenega dela naj bi vodil Božo Šober, ki je zaposlen v „Iskri** kot ekonomist, družbenopolitičnemu zboru naj bi predsedoval Anton Troha, dosedanji republiški poslanec in ravnatelj osnovne šole na Vinici, zboru krajevnih skupnosti pa naj bi načeloval direktor črnomaljske kmetijske zadruge Anton Rus. VODA V HIŠE Lani je dobilo na Vinici vodo iz vodovodnih cevi 21 gospodinjstev, letos pa naj bi se jim jih pridružilo še 11. Razen gospodinjstev so lani iz novega viniškega vodovoda dobili vodo še osnovna šola, nova tovarna „Novoteks**, zdravstvena postaja in mesnica ter bife kmetijske zadruge. Vsako gospodarstvo, ki bo dobilo vodo, bo tako kot že doslej prispevalo razen krajevnega samoprispevka še po 3.500 dinarjev. Kako naprej Prav nič lahkih nalog si niso zadali pred petimi leti izvoljeni odborniki črnomaljske občinske skupščine, ki jih bodo sedaj zamenjali delegati. V začetku njihovega maratonskega mandata prav nobena dejavnost v občini ni „cvetela". Pač pa je bilo težav več kot preveč. Pa kljub temu odbornikov ni zajelo malodušje. Treba je načrtno in enotno delati, pa bomo uspeli. Takšno je bilo njihovo geslo. Že dejstvo, da so izpolnili in močno presegli program, ki ga je izdelala občinska konferenca SZDL za preteklo obdobje, govori v prid taki trditvi. Se zgovomeje pa to trditev potrjuje vsakdanje življenje v občini, ki se je v zadnjih letih močno spremenilo. Gospodarstvo se je močno okrepilo, prav tako zaposlenost in narodni dohodek. Zgradili so nove tovarne, ki zagotavljajo krepitev gospodarstva tudi v prihodnje. Izkazalo se je, da so odborniki ravnali prav, ko so se najprej zavzeli za sanacijo stanja, nato pa za načrtovanje novih zmogljivosti, ki sedaj že vračajo vloženi denar. Res je, da je k tako hitremu razvoju občine pomagal tudi pred leti sprejeti republiški zakon o pomoči manj razvitim območjem v Sloveniji, priznati pa je tudi treba, da so Črnomaljci s svojim delom k temu odločilno pripomogli. Delegati, ki bodo sedaj v skupščinskih klopeh zamenjali odbornike, bodo morali to delo nadaljevati. Predvsem se bodo morali zavzeti za uresničitev že izdelanih razvojnih programov TOZD in OZD, za krepitev terciarnega sektorja gospodarstva ter za uvajanje modeme tehnologije v proizvodnjo. Kar 450.000 litrov priznane metliške črnine so iz lanskega pridelka grozdja v Beli krajini ustekleničili v metliški vinski kleti. (Foto: B. Podobnik) Najvažnejše - skrb za delavce A. Pezdirc predsednik, M. Koležnik pa sekretar občinskega sindikalnega sveta - Uspešno delo v preteklem obdobju - Povezovanje Pred dnevi so se sešli na prvem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta novoizvoljeni delegati. Na njem so izvolili novo vodstvo, v katerem bo Anton Pezdirc iz „Novoteksa“ predsednik, ki bo to delo opravljal kot amater, Maksa Koležnika pa so izvolili za poklicnega sekretarja. Z zbora so republiškemu izvršnemu svetu poslali protestno brzojavko zaradi zahtev italijanskih iredentistov po delu našega, s krvjo priboijenega ozemlja. Ko so ocenjevali delo v preteklem Predvsem so se zavzemali za uveljav-obdobju, so si bili enotni v oceni, da ' so sindikati v občini v preteklem obdobju dobro opravili svoje delo. ODDELEK NOB OBSTAJA V zvezi z nekaterimi navedbami v sredstvih javnega informiranja, ki so se pojavile zaradi nepoznavanja dejstev, pojasnjujemo, da obstaja zbirka NOB v Belokranjskem muzeju že od 1951. leta in da si jo je doslej ogledalo že več kot 100.000 obiskovalcev. Oddelek NOB pa obstaja pod okriljem Belokranjskega muzeja tudi v Semiču. Razen tega namerava muzej svoji zbirki NOB urediti tudi v Črnomlju in na Vinici. SKUPAJ BODO PROSLAVILI Sodelovanje med obkolpskimi občinami naj bi se še izboljšalo. K temu naj bi pripomogli tudi sindikati v črnomaljski, metliški, ozaljski in dugoreški občini. Sindikalni delavci naj bi izmenjavali izkušnje pri delu, medsebojno obiskovali posamezne seje, razvijali pa naj bi tudi sodelovanje na športnem in kulturnem področju. O tem so spregovorili tudi člani metliškega občinstva sindikalnega sveta na nedavnem občnem zboru. Menili so tudi, naj bi za 1. mag organizirali skupr.o proslavo, s katero bi počastili praznik dela. ljanje vseh pravic, ki gredo vsem, ki delajo. Skrb sindikatov je bila posvečena na kratko rečeno predvsem človeku - delavcu. Ustavne spremembe, ki sta jih določili obe novi ustavi, terjajo od sindikatov še več dela. Sindikati bodo odslej soodgovorni za politične, ekonomske in socialne odločitve v posameznih TOZD in OZD ter tydi v širši družbeni skupnosti. Za te naloge pa se morajo sindikati prav organizirati. Predvsem je treba usposobiti osnovne organizacije sindikatov, da bodo uspešno delovale v svojih okoljih, sindikati pa se morajo še naprej povezovati po strokah. Tekstilci so to že storili in izkušnje njihovega dela kažejo, da so uspešni. Mnogo skrbi bodo morali sindikati v prihodnje posvetiti notranjim aktom v TOZD in OZD, ker so bili ti ponekod sprejeti v časovni stiski in so zato pomanjkljivi ter zaposlenim ne dajejo tistega vpliva, ki bi ga le-ti morali imeti. Sindikati se bodo, PREMALO IGRIŠČ Ker je za delavske športne igre v metliški občini vsako leto več zanimanja, se bo občinski sindikalni svet zavzel za to, da bi potekale igre vso poletno športno sezono. Pozimi pa naj bi se delavci-športniki pomerili še v smučanju. Za še širši razmah delavskih športnih iger bo treba najbrž zgraditi tudi potrebna igrišča, saj so vsa dosedanja preobremenjena. tako so sklenili na seji, hitro lotili stanovanjske problematike. Denar za gradnjo stanovanj iz občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada se mora kar najbolj gospodarno porabiti. B. PODOBNIK Dekleta brez rož Ko Milka Krštinc, blagajničarka v metliškem hotelu Bela krajina, prešteva denar, je prsti nič ne srbijo. „Saj se mogoče res da kaj ukrasti, vendar sem jaz za kaj takega premalo pametna. Pa tudi če bi bila, kaj takega ne bi storila! “ Sicer pa je Milka zelo skromna. Kar z vsem je zadovoljna v Metliki, tudi s tistim, kar nekateri drugi tako radi kritizirajo. „Nas ženske najboli zanima založenost v trgovinah. In ne morem si kaj, da ne bi pohvalila metliških trgovcev. Saj imajo vsega dovolj, le kupci imamo premalo denarja. Kljub temu pa mislim, da v Metliki manjkata cvetličarna in drogerija. In nekatere Metličanke bi bile rade še lepše kot so, pa bi zato potrebovale lepotilne pripomočke. Zato bi morala biti v Metliki drogerija. “ Proračunska mrzlica Metliški proračun lahko reši le 1,400.000 din pomoči Letošnji proračun metliške občine bo zelo skromen. Porabniki bodo morali stisniti pasove, kajti pomanjkanje denaija je tolikšno, da so vse zahteve ali želje, ki niso „najbolj nujne“, nesmiselne. Okrog 1,400.000 dinarjev primanjkuje sedaj osnutku bodočega proračuna, če naj bi bil sestavljen tako, kot to dopuščajo dogovori in smernice letošnje politike. Pred nedavnim je občinska skupščina sprejela odlok, ki je odpravil krivico nekdanjim kmetom-borcem. Znano je namreč, da večina od njih lani ni dobivala družbene pomoči. Zaradi tega je vladalo med kme-ti-borci ne razpoloženje. No, če bodo hoteli v metliški občini ta odlok tudi izpolnjevati, bodo morali dobiti od republike za izplačevanje družbene pomoči kmetom-borcem v občini okrog 600 tisočakov. Če pa bi hoteli v občini izplačevati nekdanjim kmetom-borcem v povprečju tako veliko družbeno pomoč, kot soje deležni borci v razvitih občinah Slovenije, bi morali dobiti od republike v ta namen 900 tisočakov. Razen 600 tisočakov, ki bodočemu občinskemu proračunu primanjkujejo za izplačevanje družbene pomoči nekdanjim borcem, manjka za druge proračunske potrebe v letošnjem letu še 800 tisočakov. Ta denar naj bi občina dobila iz republiškega ali medobčinskega solidarnostnega sklada v okviru republike. Če se bodo ti milijoni znašli v občinski proračunski blagajni, bodo dobili porabniki v povprečju 14 odstotkov več kot lani, kar dopuščajo tudi ustrezni dogovori. Če pa pomoči občina ne bo dobila, bo delo organizacij in društev, socialne službe, državnih organov in drugih porabnikov proračuna tako okrnjeno, da svojega dela ne bodo mogli več normalno opravljati. - Imate v hotelu dovolj gostov? „Trenutno ne, obetamo pa si jih kmalu. Ribiče, lovce, kopalce ...“ - Bo v hotelu premalo prostora? „V sezoni včasih zmanjka prostih ležišč. Bolje bi morali organizirati oddajo zasebnih turističnih sob.“ - Kaj naj si tujec v Metliki ogleda? „Jaz bi mu svetovala ogled muzeja, vinske kleti, obišče naj Veselico, s katere je lep pogled na mesto, spomladi naj gre na lov ali ribolov, poleti naj se okopa v Kolpi, jeseni pa naj obišče vinograde.4* B. P. SPREHOD PO METLIKI SOGLASJE - Te dni potekajo zbori delovnih ljudi, na katerih predstavniki interesnih skupnosti razlagajo programe svojih skupnosti. Zbori so.živahni, posebnih pripomb k prispevnim stopnjam pa ni. GOSTOVANJE - V soboto je nastopila mladinska folklorna skupina v Mariboru, kakor Je odpotovala na povabilo tamkajšnjih študentov. Skupino, ki zadnje čase redneje vadi, uspešno vodi Janči Bračika. DO PRAZNIKA - Mladi so pri čeli urejati kletne prostore v stari šoli. Delajo sami, manjka pa jim denarja. Preuredili bodo dve sobi, ki bosta namenjeni poslušanju dobre glasbe in predvajanju filmov. Delo bodo končali 25. maja. MRAZ - Hladnejši dnevi v sredini aprila so prizadeli še posebno stanovalce v blokih. Kuriti so prenehali že pred mesecem, zato so se te dni tresli v svojih stanovanjih. metliški tednik KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE Zunaj dnevnega reda Napotilo dosedanjih odbornikov delegatom: »Odpirajte obrate na podeželju!« Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje 16. aprila, ki je bila hkrati tudi zadnja oziroma poslovilna seja sedanje občinske skupščine se je po izčrpanem dnevnem redu Nace Kamičnik, odbornik in sekretar občinske konference SZDL, zahvalil odbornikom in vodstvu skupščine za uspešno delo. Poudaril je, da je sedanja skupščina v glavnem izpolnila naloge iz „Programskih izhodišč za volitve odbornikov in poslancev4*, ki jih je Pozdrav in protest »Nismo še pozabili, kaj so počenjali Italijani med vojno« Med ljudmi in mladino po oddaljenih vaseh je spomin na revolucionarno preteklost in NOB še vedno zelo živ. Ob vsaki prireditvi v spomin vsega, kar so ljudje preživeli, so starejši ljudje in mladina enotni. Očki otrok žarijo, pogledi učencev so resni, gjoboko segajoči v pre-. teklost preživelih let naše NOB. Njihova srca pa pozdravljajo vsakega, ki jih obišče. 11. aprila so se v Podpreski zbrali vsi pionirji Dragarske doline, člani ZZB in člani delovnega kolektiva domačega lesnega obrata. K sprejemu kurirčkove pošte sta prišla tudi zastopnika DPM iz Kočevja Stane Jajtič in Marija Mihelič. Pionirji so pod vodstvom učitelja Kluna in njegove žene pripravili lep kulturni program. S pionirji iz Trave, ki so prinesli kurirčkovo pošto, je bila tudi neutrudljiva učiteljica Nada Vreček. Iz mladih grl je zadonela himna. Spregovoril jo Franc Kalič, kije orisal težke boje z Italijani v dolini Drage pred 32 leti. Takrat so divjali po vaseh doline, danes pa spet hlepijo po naši zemlji. Tovariš Kalič je dejal: „Vsem, ki se iz zgodovine niso ničesar naučili, lahko mirno rečemo: Roke proč od naše zemlje! Nismo še pozabili, kako ste pobijali naše ljudi po dolini in jih mučili na Rabu, v Gonarsu in ostalih taboriščih Italije. Od 800 naših ljudi jih je padla v bojih s fašizmom četrtina, med njimi veliko otrok in pionirjev. Vse to smo Italijanom odpustili in jih mirno pustih, da so odšli na svoje domove po kapitulaciji Italije leta 1943. Zaradi dobrega sožitja z Italijani smo priznali sedanje meje, da se med seboj v bodoče ne bi več bojevali." Delavec iz obrata je prebral protestno pismo zaradi italijanskega pohlepa po naši zemlji in oživljala fašizma v Italiji. Poudaril je: „Branili bomo našo zemljo, kakor sojo naši očetje in matere.“ PETER SOBAR st. sprejela SZDL pred petimi leti. Neizpolnjene ostajajo pa nekatere odgovorne naloge, kijih bo reševala nova skupščina. Predlagal je tudi, naj bi ob slovesu izglasovali še nakup spominskih daril za predsednika in podpredsednika občinske skupščine ter predsednika obeh zborov, kar je bilo tudi sprejeto. Nato je predsednik občinske skupščine Miro Hegler povabil odbornike in goste na poslovilno kosilo v Hotel Pugled, kjer se je najprej zahvalil odbornikom za njihovo vestno in uspešno delo. Menil je tudi, naj bi nova skupščina nadaljevala z odpiranjem obratov v večjih podeželskih središčih, kar je začela sedanja. V imenu odbornikov se je zahvalil predsedniku skupščine za uspešno vodstvo in delo naj starejši odbornik Miha Klarič. Vsak odbornik je nato prejel v spomin na delo v skupščini knjigo Toneta Ožbolta „Sercer-jeva bojna pot“. - J. P. Zadnja seja stare občinske skupščine Kočevje je bila 16. aprila (na sliki), prva seja nove skupščine pa bo v ponedeljek, 29. aprila. (Foto: J. Primc) Zanesljiv tok - sodobni kmetiji Z zadnje seje občinske skupščine: dobrega kmeta naj ne uniči slaba elektrika. Kje najti 190.000 dinarjev za dom počitka v Ponikvah Poročali smo že, da bo imel letošnji občinski proračun predvidoma 12,128.000 din dohodkov in izdatkov. Med razpravo o njem na zadnji seji občinske skupščine ni bilo posebnih pripomb. Podpredsednik skupščine Andrej Klun je opozoril le, da v proračunu niso zajete vse obveznosti in da ni Zadnja seja stare skupščine Posebne razprave ni bilo Stara občinska skupščina Kočevje se je zadnjič sestala 16. aprila. Na tej seji so sprejeli proračun obči- OTROKE TESTIRAJO Pred kratkim so na osnovni šoli Kočevje izvedli teŠtiranje otrok, ki bodo šli jeseni prvič v šolo. Testiranih je bilo 145 otrok iz Kočevja in bližnje okolice. Pokazali so dobro socialno zrelost in dosegli zelo lepe rezultate, h katerim je prav gotovo pripomogla tudi predpriprava v celoletni mah šoli in v vzgojnovarstvenih ustanovah. Ob koncu aprila ali v začetku maja bo testiranje še na vseh podružničnih šolah v občini. V. I. ne za letos in družbeni dogovor o višini splošne porabe v slovenskih občinah letos. Nadalje so sprejeli več odlokov in sprememb odlokov, ki se nanašajo na posebni občinski davek od prometa proizvodov in plačil za storitve na območju občine, na davke občanov, sofinanciranje razdelilnih elektroenergetskih objektov, dva nova zazidalna načrta, samoprispevek ter lokalne in nekategorizirane ceste. Obravnavali in sprejeli pa so tudi družbeni dogovor o uresničevanju dolgoročnega programa razvoja kmetijstva v Sloveniji za obdobje 1974 do 1980. K temu programu pa so imeli še nekatere pripombe. Tudi delavci in pioniiji Dragarske doline so ob letošnji kurirčkovi pošti protestirali zaradi italijanskih zahtev. (Foto: Peter Šobar st.) ugodeno vsem zahtevkom. Tako na primer znaša obveznost občine za Dom počitka v Ponikvah 190.150 din. Razmišljal je tako: „Ali naj bi zadevo rešili v sodelovanju z domom oziroma Društvom upokojencev ali pa bo morala nova občinska skupščina sprejeti spremembo občinskega proračuna." Andrej Klun in Srečko Košir sta opozorila tudi, daje treba zagotoviti denar (300.000 din) za elektrifikacijo v Spodnjem Logu, kjer je prva preusmerjena kmetija v občini, električna napetost pa je zelo slaba in zato ni mogoče uporabljati električnih strojev. Tu se zdaj še tretji kmet pripravlja za preusmeijanje kmetije. Ce je družba dala veliko denarja za preusmeijanje kmetij, ga mora dati tudi za dobro elektrik >, saj bodo sicer vsa vlaganja za prt usmerjanje zaman. Slaba elektrika lahko uniči preusmeijenaga kmeta. Predstavnik ELEKTRA je zatrdil, da njihov obrat nima denaija za to. Ce bi ga imel, pa je povsem jasno, da dolgo dolgo ELEKTRO ne bi tu ka-siral za elektriko 300.000 din, kolikor je potrebnih za 3 km daljnovoda in transformator. Predstavnik občinske skupščine pa je zatrdil, da „iščejo rešitev". Andrej Klun je opozoril še, da so preživnine za tiste, ki so oddali zemljo, premajhne, saj znašajo okoli 5.000 din na leto. Morali bi jih zvečati vsaj za 100 ali 120 din na mesec. Zatrdil je, da denar za te namene je. Odbornik Rajko Jenko pa je vprašal, zakaj ni v proračunu omenjena dotacija Društvu za varstvo in vzgojo ptic, kije zelo delavno in opravlja pomembno poslanstvo. Pojasnili so mu, da dotacija za to društvo res ni nikjer omenjena, vendar je predviden denar tudi zanj, toda v neki skupni postavki Odbornik Nace Karničnik pa je menil, da za stroške dela medobčinskega sveta konferenc SZDL letos veijetno ne bo porab- ljenih vseh 11.000 din in da bi zato del tega denarja lahko namenili Društvu za vzgojo in varstvo ptic ali za kakšne druge namene. J. PRIMC GIBANJE PREBIVALSTVA V marcu so se na območju matičnega urada Kočevje rodili deček in dve deklici. Poročilo se je 6 parov. - Umrli so: Jože Kunstelj, upokojenec iz Kočevja, Podgorska ulica 10, star 76 let; Vendelj Horvat, kmet iz Radmožancev 98, občina Lendava, umrl v Cvišlerjih 4, star 69 let; Ivo Pirkovič, upokojenec iz Kočevja, Roška cesta 5, star 65 let; Katarina Campelj, gospodinja iz Klinje vasi 13, stara 80 let; Franc Papež, delavec iz Kočevja, Ljubljanska cesta 15, star 41 let; Terezija Debeljak, upokojenka iz Kočevja, Rožna ulica 28, stara 78 let; Franc Pugelj, kmet iz Podtabora 32, star 75 let, in Ivana Bukovac, gospodinja s Potoka 9, umrla v Kočevju, Ljubljanska cest j 33, stara 71 let. Stara občinska skupščina se poslavlja in mnogi občani sprašujejo, kam bo šel ta ali oni z odgovornega mesta, ker mu je potekel mandat. Dosti pohvalnih in pikrih je bilo izrečenih in napisanih na račun dela stare občinske skupščine in tudi uprave. Vendar se lahko kar strinjamo s tistim modrijanom, ki je dejal: ,flarod ima tako vodstvo, kakršno si zasluži. „Preprosto pomeni to, da ljudi vodijo pač tisti, ki so jim ljudje sami vodstvo zaupali, zato so odgovorni tudi ljudje, ne le voditelji, na katere lete kritike - za vse tisto, kar gre oziroma je šlo narobe. Ne bi se spuščal v ocene, poudariti želim le, da je treba dosedanjim oziroma „starim” vodilnim ljudem ob zamenjavi vedno zagotoviti primerno delovno mesto in dohodke. Pravično je treba oceniti njihovo minulo delo, njihov prispevek in prizadevanje za razvoj občine, organizacije ali posamezne delovne skupnosti. Prav zamenjava ljudi z vodilnih dolžnosti pri nas in tudi v drugih občinah še ni najbolje, najbolj človeško rešena. Pogosto se dogaja, da si mora tak vodilni sam iskati delovno mesto. Le od naključja ali zvez je pogosto odvisno, kje bo zdaj delal. To pa" ni nobena prava, načrtna kadrovska politika. Zato se bo še vedno lahko dogajalo, da ne bo prišel pravi človek na pravo delovno mesto, kjer bo skupnosti največ prispeval. To pa je v škodo . ne le posamezniku, ampak tudi skupnosti. J. PRIMC Prvaki maja v Ljubljano Kdo so občinski zmagovalci »Vesele šole«? 13. aprila je Mio v avli nove osnovne šole Kočevje občinsko tekmovanje pionirjev v znanju „Vesela šola". Tekmovalo je 36 pionirjev iz vseh večjih osnovnih šol v občini. Naslov občinski prvak v znanju „Vesele šole" za letos so si priborili pionirji: 3. razredi: Ivan Grgurič -Vas-Fara; 4.r.: Tanja Nikolič -Vas-Fara; 5.r.: Vaclav Jarm - Kočevje; 6.r.: Alenka Remžgar - Kočevje; l.i.\ Renato Južnič - Kočevje in 8.r.: Edita Junc - Kočevje. Vsi prvaki so prejeli diplome in praktične nagrade, darilo Pionirske- f\ lista ter knjižrte nagrade občinske veze prijateljev1 mladine Kočevje. Šolski in občinski prvaki so si zaslu- žili tudi značke, ki jih bodo prejeli na zaključni prireditvi v juniju. Občinski prvaki so se z doseženo zmago uvrstili na področno tekmovanje „Vesela šola", ki bo maja v Ljubljani. VILKO ILC KMALU GRADNJA BAZENA Predstavniki občinske skupščine, gradbeni strokovnjaki in predstavniki krajevne skupnosti Kočevje-mesto so si te dni ogledali lokacijo za gradnjo nove telovadnice in bazena pri novi osnovni šoli Kočevje. Upamo, da bodo vsa gradbena dela končana že letos. V. 1. Brez vode ni življenja Če se bo onesnaževanje okolja nadaljevalo tako kot doslej, pričakujejo resni strokovnjaki razvitih držav strahotne posledice že v prihodnjih 30 letih. Gospodarenje z vodo pa ima vodilno vlogo v celotni zaščiti življenjskega okolja. Slaba stran posegov človeka v okolje se lahko pokaže takoj ali šele čez leta. To so uvodne ugotovitve Centra za zaščito voda pri Splo-r5ni vodni skupnosti Ljublja-nica-Sava v opozorilu „Problematika varstva voda“, ki gaje ta skupnost naslovila na Skupnost za varstvo okolja občin Ribnica in Kočevje septembra preteklega leta. Včasih so strokovnjaki meni- li, da je treba večje količine vode hitro speljati dalje, da ne bo poplav. Vodotoke so regulirali tako, da so zavarovali bregove pred poplavo in da je voda hitro odtekala dalje. Pri tem pa so povzročali poplave v nižjih območjih. Hitro tekoča voda pa je odnašala ribe in drug živelj. Hkrati je začelo zmanjkovati vode za gospodarstvo. Naše vode so hudourniškega značaja, saj se njihov pretok lahko hitro zveča ali zmanjša celo za 150-krat in več, kot znaša njihov povprečni pretok. Prav zato so začeli v vodnem gospodarstvu graditi zadrževalnike visokih voda,pogozdovati hudourniška območja, povezovati vodotoke v okviru enega ali več vodnih bazenov in poizkušajo zadrževati čimveč talne vode. V bodoče bo treba posvetiti vso pozornost pri regulacijah tudi živim bitjem, življenju (rastlin, živali) v vodi. Regulacija tudi ne bi smela kvariti lepote okolja. V razvitih državah danes zaradi vsega tega že opuščajo zgrajene sisteme regulacij in grade nove. VODA JE VEDNO DRAŽJA Voda je nepogrešljiva tudi v gospodarstvu. Uporabljajo jo za prevoz (ladje, splavi, čolni), elektrarne, namakanje, oskrbo industrije in prebivalstva pa tudi za odvajanje odplak. Vode za pitje in in gospodarstvo je tudi na našem obmo- čju vedno manj, zato postaja vedno dražja oziroma dragocenejša. Tudi drugod po svetu hočejo s ceno vode doseči njeno manjšo porabo in pametnejše trošenje tega bogastva. Zaloge vode je treba upoštevati pri načrtovanju nove industrije in sploh pri razvoju gospodarstva. VODA PROPADA, VARUJMO JO Glavni vzroki naglega propadanja kakovosti vode so znani. Varstvo voda zahteva obsežno delo na strokovnem in tehničnem področju. Bistveno pa je, da se ljudje nevarnosti propadanja voda zavedo in ukrepajo. Pomembno je obveščati javnost o tej nevarnosti in vzgajati ljudi. Družba se mora zavedati, da je zdrava voda za življenje nujna. KMETIJSTVO UNIČUJE Sodobno kmetijstvo prinaša kup težav pri varstvu voda. Množična uporaba kmetijskih gnojil lahko zastruplja vodo. Danes se proti temu borimo s pravilno izbiro gnojila, pravilnim načinom gnojenja, upoštevanjem značilnosti zemljišč itd. Bolj ogroža vode uporaba sredstev za zatiranje škodljivcev in plevela (pesticidi, insekticidi, herbicidi), ki so pretežno izdelani iz strupenih snovi. Pri njihovi uporabi moramo biti izredno pazljivi, da ne pridejo v vodo. Sodobno živinorejo spremlja danes težava: kam z odplakami iz hlevov. Te odplake posebno ogrožajo vode, kjer je skupaj veliko živine. Kar spomnimo se skoraj vsakoletnih zastrupljanj Rinže in množičnih poginov rib, da drugega vodnega življa niti ne računamo. Strokovnjaki pa so v razpravi pozabili omeniti še silažne sokove, ki so tudi lahko zelo strupeni. ČIŠČENJE ODPLAK Danes je možno očistiti že skoraj vse odplake. Gradnja čistilnih naprav pa je odvisna predvsem od gospodarske sposobnosti in organiziranosti posameznega območja. Učinkovitost čistilnih naprav je odvisna predvsem od vestnosti dela z njimi in od strokovnega vzdrževanja. Tudi množična uporaba vode za hlajenje v industriji že povzroča težave. Povečana tempe- ratura prirodnih voda zaradi dotokov tople vode iz tovarn ni zaželena, ker počasi vpliva na spremembo življenjskih pogojev in življenja v vodi, zmanjšuje količino kisika v vodi itd. Zakonodaja večine držav ne dovoljuje toplotnih skokov v vodah za več kot 3 stopinje C, pa tudi ne zvišanje nad sicer najvišjo naravno toploto vode. MALO PITNE VODE IMAMO Po teh skopih, bolj splošnih podatkih - omenili smo le tiste, ki po našem mišljenju najbolj zadevajo naši dve občini -se spet vrnimo na naše območje. O* nadaljuj*1) „Včasih smo kazni kritizirali, a sedaj vidimo, da brez njih ne gre/' pravi Jože Veselič, predsednik KS Livold. „Določili smo mesta za odlaganje smeti, občani pa jih odlagajo povsod, tudi v Rinžo.“ Eno takih smetišč ob cesti za Livold, ki ne krasi vasi, smo posneli. (Foto: J. Primc) PROSTO DELOVNO MESTO! Kmetijska zadruga „Krka" Novo mesto MATERIALNEGA AGROSERVIS razglaša prosto delovno mesto KNJIGOVODJE ZA TOZD Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še naslednji pogoji: srednja strokovna izobrazba ali nepopolna srednja šola ali administrativna šola. Prednost imajo kandidati s prakso. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Razglas velja do zasedbe delovnega mesta. Kandidati naj vložijo pismene prijave na naslov: KZ „Krka" Novo mesto, TOZD Agroservis, Pot na Gorjance 8, 68000 Novo mesto. SPREJMEM VaJENCE! Sprejmem več vajencev za soboslikarski in pleskarski poklic. Nudim stanovanje! Začetna nagrada je 800,00 din na mesec. IVAN BOBIČ soboslikar in pleskar Marjana Kozine 51 NOVO MESTO telefon: 21-115 r> VSAK ČETRTEK BOLJŠI DOLENJSKI LIST NOVOTEHNA, trgovsko podjetje, Novo mesto, razpisuje LICITACIJO za prodajo tovornega avtomobila Z 750 furgon v voznem stanju. Licitacija bo v ponedeljek, 19. 4. 1974, ob 9. uri na avtomobilskem servisu v Novem mestu. Izklicna cena je 10.000,00 din. /e ljubljanska banka podružnica KOČEVJE obvešča cenjene vlagatelje, da bo od 6. maja 1974 dalje poslovala v Kočevju VSAK DAN OD 7. - 18. URE OB SOBOTAH PA OD 7.30- 11. URE PROSTA DELOVNA MESTA! ZAVOD ZA POŽARNO VARNOST NOVO MESTO objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. RAČUNOVODJA 2. VODJA MEHANIČNE DELAVNICE 3. KOMANDIR POKLICNE GASILSKE ENOTE 4. VODJA PREVENTIVNE GASILSKE SLUŽBE 5. VODJA MENZE Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: višja izobrazba ekonomske smeri in najmanj 3 leta prakse, ali srednja izobrazba ekonomske smeri in najmanj 5 let prakse; pod 2.: višja izobrazba strojne smeri in najmanj 3 leta prakse; srednja izobrazba ali VK delavec strojne smeri in najmanj 5 let prakse; pod 3.: višja izobrazba gasilske smeri in najmanj 3 leta prakse; srednja izobrazba ali V K delavec in najmanj 10 let prakse v gasilstvu; pod 4.: srednja izobrazba gasilske smeri in najmanj 5 let prakse v gasilstvu; pod 5.: srednja izobrazba ali KV delavec gostinske stroke in najmanj 3 leta prakse v gostinski stroki. Kandidati naj vložijo ponudbe na zavod v 15 dneh po dnevu objave. ( PROSTO DELOVNO MESTO! OKROŽNO SODIŠČE NOVO MESTO objavlja prosto delovno mesto DELAVCA VLOŽIŠČA IN ODPRAVE. Pogoj: nižja šolska izobrazba ali kvalificirani delavec. Nastop dela: 1. 6. 1974. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Prijavo je treba poslati Predsedništvu okrožnega sodišča v Novem mestu do 20. 5. 1974. ŽENE IN DEKLETA ISKRA i TOZD ELEKTROSPOJNA VEZJA ELA Novo mesto sprejme VEČ DELAVK ZA PRIUČITEV V PROIZVODNJI ELEKTROKONFEKCIJE. i Pogoji za sprejem so zdravstvena sposobnost in starost nad 18 let. Ustne ali pismene prijave sprejema splošni sektor ISKRA — TOZD Elektrospojna vezja ELA, Novo mesto, Ragovska c. 7a. PROSTA DELOVNA MESTA! Delovna organizacija Konfekcija „KOMET", Metlika, vabi sodelavce za naslednja prosta delovna mesta: 1. SEKRETARJA Pogoji: diplomirani pravnik ali delavec z višjo upravno ali pravno šolo z najmanj 6 leti delovnih izkušenj na delovnem mestu sekretarja ali vodje splošnega sektorja podjetja. 2. RAČUNOVODJO Pogoji: diplomiran ekonomist z najmanj 4-letno prakso na sorodnem delovnem mestu, — delavec z višjo izobrazbo z najmanj 6 leti delovnih izkušenj na delovnem mestu računovodje, — delavec s srednjo izobrazbo z najmanj 8 leti delovnih izkušenj na delovnih mestih sorodne stroke. Ponudbe je treba poslati v 15 dneh po objavi na naslov s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev ter s strokovnimi dokazili o izobrazbi. Ostali pogoji so določeni s splošnimi akti delovne organizacije. IZOBRAŽEVANJE DELAVSKA UNIVERZA TREBNJE vpisuje v naslednje izobraževalne oblike za šolsko leto 1974/75: 1.v 1. razred poslovodske šole; pogoj dokončana šola za prodajalce in dvoletna praksa; 2. v 7. in 8. razred osnovne šole; 3. v 1. letnik dopisne srednje ekon. šdle pri DDU Ljubljana; 4. v tečaj strojepisja; 5. v tečaj slovenskega jezika za delavce iz sosednih republik. Podrobnejše informacije lahko dobite v pisarni DU Trebnje ali po telefonu od 7. do 15. ure. Rok za prijavo je do 30. 6. 1974. iMusur m m i A {UOANK PRENOSNI TRANSFORMATOR ZA VARJENJE TBH 14 Bantat F Za v/ar|eri|e kosov tanVe pločevine ali z a n |t io obdela vo |e najidealneiše orudie BAN TAM transformator: ker tehta te 20 kg |e /elo primeren za delo v -de lavnici ali na potovaniu 7 n|im lahko va rite navuJno mehko mklo neripvera lokla in jekla ki so odporna proti kislinam Moč ie variti lito železo ali obnoviti izrnhiipnp površine z e’ ktrod.imi za trdo var.enie Stroi ie možno pri ključiti r\« eno*a/m priključek 220 ali 380 V Za BANTAM veha qaranci|a lete. dni Ce se pokvari v garancijskem roku bo kupec dobil v zameno nov aparat Če pa se stroi pokvari po garariciiski dobi lahko kupec BANTAM zamenja za novega -- po zelo nizki ceni Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula P P STb'V 208 TELEFON CENTRALA (052) 22 322 TELEX 25 252 YU ULJTES KG 14 7 T0UR D EUROPE I ZASTAVA ZASTAVA 101 VAZ 2101 ZASTAVA 1300 ZASTAVA 1300 lux ZASTAVA 150 FAMI LI ARE ZASTAVA 125 PZ 49.900 din 52.630 din 46.500 din 49.400 din 57.720 din 55.890 din 27.610 din ZASTAVA 750 ZAGOTAVLJAMO NEIZPREMENJENE CENE DO 25. MAJA 74 9 družinski kredit • na osebo 20.000 din • ZASTAVA 101 — PRODAJNA MESTA • 30000din naosebo NOVOTEHNE NOVO MEST0, METLIKA, KRŠK0 PREBIVALCI BELE KRAJINE, KUPUJTE VOZILA V PRODAJALNI V METLIKI! St. 17 (1292) - 25. aprila 1974 DOLENJSKI UST 21 TEDENSKU S Četrtek, 25. aprila - Marko Petek, 26. aprila - Zdeslav Sobota, 27, aprila - Ustanovitev OF Nedelja, 28. aprila - Vito Ponedeljek 29. aprila - Katanna Torek, 30. aprila - Robert Sreda, 1. maja - Praznik dela Četrtek, 2. maja - Boris BRESTANICA: 26. 4. ameriški barvni film „Joe — tudi to je Ameri-ka“. 27. in 28. 4. ameriški barvni film „Rio Lobo“. 1. in 2. 5. ameriški barvni film „Mož, ki ga ne ubiješ lahko44. BREŽICE: 26. in 27. 4. ameriški barvni film „Krogla za spomin44. 28. in 29. 4. ameriški barvni film „Veliki Džek44. 30. 4. in 1. 5. ameriški barvni film „Eden je osamljena številka44. / ČRNOMELJ: 26. 4. francoski barvni film „Žena razbojnik44. 28. 4. italijanski barvni film „Sartana, dolarji in menih44. 1. 5. ameriški barvni film „Džo Kid44. 3. 5. francoski barvni film „Nekoč je bil policaj44. KOSTANJEVICA: 28. 4. ameriški barvni film „Fra Djavolo44. 27. 4. francoski barvni film „Solo44. KRŠKO: 27. in 28. 4. ameriški barvni film „Avto smrti44. METLIKA: Od 26. do 28. 4. jugoslovanski barvni film „Pastirci44. Od 26. do 28. 4. ameriški barvni film „Doc Holliday44. MIRNA: 27. in 28. 4. „Vater-loo44. 1. in 2. 5. „Rajanova hči44. NOVO MESTO: Od 20. 4. do 2. 5. ameriški barvni film „Ne odnehaj in še enkrat poskusi44. RIBNICA: 27. in 28. 4. nemški barvni film „Kapetan Urnebes44. ŠENTJERNEJ: 27. in 28. 4. „Balzakove grešnice44. TREBNJE: 27. in 28. 4. francoski barvni zabavni film „Kako skriti mrtveca44. Qg SLUŽBO DOBI RAZPISUJEMO delovno mesto hiš-nika-kurjača. 'Pogoj: kvalificiran delavec. Nastop službe 1. septembra 1974. Osnovna šola Boštanj. TAKOJ SPREJMEM dva vajenca v uk v keramični stroki. Nagrada po dogovoru. Tone Merlin, Irča vas 66, Novo mesto, telefon 21-504. HONORARNO ZAPOSLITEV za žene nudim v dopoldanskem in popoldanskem času. Ponudbe pod „OBRTNIK44: NATAKARICO sprejmem. Lahko priučena ali začetnica. Plača dobra, delovni čas urejen, poleg tega še hrana in stanovanje. Gostilna Demšar, Ljubljana-Polje, Zadeta brovška 9. STANOVANJA IŠČEM STANOVANJE za družino v Novem mestu, lahko tudi neopremljeno. Plačam nekaj vnaprej. Naslov v upravi lista (1062/74). ODDAM sobo za dopoldansko varstvo 12-letnega sina. Naslov v upravi lista (1063/74). DVEMA fantoma oddam opremljeno sobo. Naslov v upravi lista (1064/74). ODDAM sobo dvema poštenima dekletoma. Naslov v upravi lista (1076/74). IŠČEM prazno sobo v centru mesta ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (1005/74). FANT IN DEKLE nujno potrebujeta v Sevnici sobo z možnostjo kuhanja in souporabo kopalnice. Ponudbe pod „NUJNO44. DRUŽINA išče enosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. V dopoldanskem času vzame v varstvo tudi enega otroka. Naslov v upravi lista (1039/74). Motorna vozila PRODAM dobro ohranjen traktor Zetor 25 KM s plugom in kosilnico. Vinko Bobič, Sela 3, Šmarješke Toplice. SIMCO 1300 prodam. Križaj, Raši-ška 13, Ljubljana, telefon 54-779. PRODAM MERCEDES kiper 16-20, letnik 1967. Darko Car, II. Kosir-nikova 43 b, Zagreb, pri Vinogradski bolnici. PRODAM VW 1300, letnik 1968/69. Franko, telefon 72-420. Brežice. Kličite od 8. do 12. ure. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1970 v odličnem stanju. Franc Malerič, Lojzeta Fabjana 5, Črnomelj. PRODAM enoosni traktor Agria (15 KM), skoraj nov, z nekaj priključki in generalno popravljen osebni DKV kombi. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Stane Hosta, Sela 16, Šentjernej. 1MV KURIR, neregistriran, v voznem stanju, prodam ali zamenjam za osebni avto. Prodam tudi mizni cirkular. Stane Murn, Partizanska 6, Novo mesto. PRODAM FIAT 750, letnik 1968, dobro ohranjen. Mihael Grabrijan, Cegelnica 25, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen avto Fiat 750, letnik 1971. Poizve se vsak dan od 8. do 10. ure na telefon 21.430. MOTOR ZA Škodo 1000 MB (10.000 km po generalni) in ostale dele ugodno prodam. Ogled pri avtomehaniku Biliću v Ločni. mr KUPIM KUPIM obračalnik vrste Maraton za kosilnico BCS. Andrej Arko, Li-povšica 11,61317 Sodražica. UGODNO PRODAM Zastavo 750, letnik 1968. Mirko Sopčič, Mestne njive 1, Novo mesto. FIAT 1300, letnik 1971, prodam. Ogled popoldne. Stibrič, Paderši-čeva 19, Novo mesto. PRODAM AVTO Fiat Zastava 850, letnik 1969. Ogled vsak dan proti večeru. Stanko Butalin, Regerča vas 88, Novo mesto. ZASTAVO 750, letnik 1966, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Grah, Lebanova 46, Novo mesto. PRODAM ZASTAVO 101, prevoženih 15.000 km, po ugodni ceni. Franc Lukšič, Stranska vas 27, Novo mesto. PRODAM PEUGEOT 204, letnik 1969, prevoženih 70.000 km, dobro ohranjen. Alojz Rajer, Rimska cesta 32, Trebnje. PRODAM dobro ohranjen avto Zastava 750, letnik 1970. Vprašati dopoldan na telefon 22-130, Bernik. PRODAM Zastavo 750, letnik 1971, prevoženih 40.000 km. Ivan Vogrinc, Gabeije 43, Dobova. PRODAM FIAT 750, letnik 1970, registriran v marcu. Franc Pavkovič, Sevnica, Heroja Maroka 16, telefon 74-098. PRODAM FIAT 750, v dobrem stanju, po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (1080/74). PRODAM PRODAM puhalnik, rabljen eno sezono. Dragman, Polhovica 9, Šentjernej. PRODAM 350 raznih ccpljenih trt z garancijo. Naslov v upravi lista (1008/74). UGODNO PRODAM kosilnico znamke Irus z rezervnimi deli. Andrej Arko, Lipovšica 11, 61317 Sodražica. PRODAM garažo v Kočevju v Can-kaijevi ulici. Naslov v upravi lista (776/74). UGODNO PRODAM dnevno sobo. Naslov v upravi lista (1023/74). PRODAM novo prikolico za osebni avto. Pšeničnik, Lamutova 2, Novo mesto. PRODAM 200 trt žametne črnine, 170 kraljevine in 40 modre frankinje. Trte so testirane. Naslov v upravi lista (1033/74). PRODAM motorno kosilnico Olimpia in priključek cirkular. Jože Avžin, Ragovo 6, Novo mesto. PRODAM enofazni elektromotor. Julka Anderlič, Zbure 20, Šmarješke Toplice. PRODAM globok otroški voziček. Vida Ban, Nad mlini 18, Novo mesto. PRODAM mlado kravo. Daro^ic, Ločna 26, Novo mesto. UGODNO PRODAM nov gumi voz (14 in 15-colski). Tomc, Lavrica 14, Škofljica. PRODAM novo kosilnico BCS in nove grablje z obračalnikom Maraton. Požek, Krvavčji vrh 1, Semič. PRODAM malo rabljen plug za Zetor. Ponudbe pod „UGODNO44 PRODAM malo rabljeno kosilnico Lavcrda 15 KM s sedežem in obračalnikom Fogel Not (Heublitz). Pogon na kardan. Anton Jarc, Strahinj 18, Naklo pri Kranju. PRODAM v zelo dobrem stanju kosilnico Agria 7 KM, z žetveno napravo, frezo in prikolico za 12.000 din ter dva mopeda s štirimi prestavami, eden brezizpitni. Božo Mlakar, Hudobrezje 19, 68293 Studenec. PRODAM enofazen, dobro ohranjen hidrofor. Ivan Hering, Brežice, Zakot 50. PROAM 160 W ozvočenje Djavoli in 100 W z zvočno skrinjo. Anton Špringcr, Karlovška '17, Novo mesto (Gotna vas). PRODAM starejšo kmečko hišo in 55 arov zemlje, od tega 25 arov sadovnjaka. Hiša je sposobna za stanovanje z malo popravila. Oddaljenost od Črnomlja 5 km. Vse informacije dobite pri Francu Bahorju, Pod smreko 2, Črnomelj. ZARADI PRESELITVE prodam blizu Sevnice urejeno malo posestvo, novo hišo, gospodarsko poslopje, garažo, sadje vseh vrst, voda in elektrika v hiši. Dostop z vsakim avtomobilom. Jože Amer-šek, Žabjek, Sevnica. PRODAM parcelo (zemljišča 34 arov), vsestransko ugodno za vikend, in vinograd na Sremiču, 4 km od Krškega. Lepa sončna lega, cena ugodna po dogovoru. Martin Radej, Sremič 37, Krško. PRODAM novo hišo z gospodarskim poslopjem, primemo za manjšo obrt v Ribnici na Dol., Grajska pot 6. PRODAM HIŠO z vrtom ob cesti v Gornjem Leskovcu, p. Blanca. Voda in elektrika v hiši. Primemo za upokojence. Naslov v upravi lista (1027/74). PRODAM hišo, vrt in njivo, 20 minut od postaje. Anton Radano-vič. Veliki Obrež 81, p. Dobova. PRODAM kmetijo v Strelacu pn Šmarjeških Toplicah, primemo tudi za vikend. Ogled 28. aprila ob 10. uri. Jože Mesojedec, Stre-lac 1, Šmarješke Toplice. Ostale informacije dobite pri Jožstu Mesojedcu, Mršeča vas 1, Šentjernej. PARCELO (1000 m2) garažo in temelji 12x10 m na sončnem kraju v bližini Novega mesta ugodno prodam. Martin Pave, Potok 2, Straža. PRODAM posestvo (12 ha) z inventarjem in vinogradom na lepem kraju. Rudi Grlica, Mokronog 138 ZA POSESTVO (približno 13 ha) iščem sodelavca ali varuha. Velik sadovnjak. Dam tudi v najem. Ponudbe na upravo lista pod „SADOVNJAK" PRODAM parcelo (112 arov) v Zg. Šentlenartu, nasproti Bogoviča. Lepa domačija. Peter Predanič, Sela 26, 68257 Dobova. ENODRUŽINSKO hišo, takoj vseljivo, s centralno kurjavo in lepim vrtom v Šmarju Sap, ugodno prodam. Podrobnejše informacije dobite pri Oven, Šarhova 34, Ljubljana, telefon 342-667. VRSTNO HIŠO z garažo in vrtom v Novem mestu, prodam. Ponudbe pod„130m2“ ENOSTANOVANJSKO hišo z vrtom v. okolici Ljubljane zamenjam za podobno v okolici Novega mesta do Dol. Toplic. Ponudbe pod „ZAMENJAVA41 RAZNO ZAUPATE v domača zdravila? Si želite z domačimi zdravili odpraviti mozolje, pege, rjave lise, uspešno ozdraviti razne bolezni, kot so krčne žile in revma? Pošljem vam navodila in nasvete, če priložite znamko za 80 par in čitljivo napisan svoj naslov z opisom svojih težav, nakar vam pošljem odgovor. Pismo pošljite na naslov: Smcrekar, poštno ležeče, 61001 Ljubljana. ELEKTROINSTALACIJE vseh vrst opravim hitro in poceni. Ponudbe pod „SOLIDEN44. POROČNI PRSTANI! - Poročni prstan, ki vam ga bo izdelal zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani, bo trajen spomin na sklenitev vaše zakonske zveze! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! & Ob prerani izgubi našega dobrega moža, očeta in starega očeta JOŽETA BRADAČA iz Loške vasi pri Dol. Toplicah se iskreno zahvaljujemo vsem, ki šte ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Za vso oskrbo in pomoč, ki so mu jo nudili v času bolezni, se iskreno zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju kirurškega oddelka splošne bolnice Novo mesto ter zdravniku in zdravstvenemu osebju ambulante Žužemberk. Iskrena zahvala sosedom in sorodnikom za vsa dobra dela in podarjene vence, kaplanu za opravljeni obred ter sindikatu Novolesa - žaga Straža, TVP Straža, sodelavcem TVP Straža in osnovni šoli Dol. Toplice za podarjene vence in cvetje. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali v času bolezni in sočustvovali z nami ob izgubi našega dobrega moža in očeta. Žalujoči: žena, sin Jože, hčerke Rezka, Mici, Fanika, Pepca in Angelca z družinami. Ob smrti našega moža, očeta in staregočeta IGNACIJA MESOJEDCA iz Kočevja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti in darovali vence in cvetje. Zahvala za venec kolektivu Oprema Kočevje in sindikalni podružnici Rudnik, župniku za opravljeni obred, dr. Vizjaku za njegov trud ter tov. Figarju za poslovilne besede. Žalujoči: žena in sinovi z družinami Ob smrti naše ljube mame MARtJE KOTAR z Vrduna se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so se v tako velikem številu poslovili od nje. Zahvaljujemo se kolektivu „Krke44 za podarjeni venec, enako tudi VVZ Novo mesto in drugim za cvetje. Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom Turkovim, Goršino-vim, Bohtetovi in tov. Golobiču. Najlepša hvala župniku za sožalje in opravljeni obred. Žalujoči: hčerke in sin z družinami Zahvaljujem se splošni bolnici v Novem mestu za uspešno operacijo, oddelku kirurgije in za nadaljnje zdravljenje internemu oddelku. Vsem, ki so pripomogli, da sem ozdravela, še • enkrat prav iskrena hvala. FRANČIŠKA CESAR, VEL. BUČNA VAS. masama Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta MARTINA LESKOVŠKA iz Sevnice, Floijanska 6 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti, darovali cvetje in vence, zdravniku dr. Pungerčiču za skrbno zdravljenje, kaplanu za opravljeni obred in poslovilne besede ob od- [>rtem grobu. Vsem še enkrat naj-epša hvala. Žalujoči: žena Marija, otroci in drugo sorodstvo Dragi hčerki MOJCI MA-ZOVEC iz Novega mesta, Karlovška 5 za njeno štirinajsto pomlad obilo sreče in zadovoljstva — želijo: mamica, očka, sestrica Alenka, čestitki pa se pridružuje tudi starika._______________________^ DRAGIMA očetu in mami ALOJZU in ALOJZIJI ŠTRBENC ob 25. obletnici skupnega življenja naj-iskrenejc čestitata sinova Drago in Slavko z družino. LJUBLJENI mami SLAVKI ZUPANČIČ iz Gradišča pri Mirni peči, iskreno čestitajo za njen rojstni dan, da bi bila še mnogo let zdrava in zadovoljna, njene hčerke Bernardka, Dragica in Tanja, starši jm bratje iz Nemčije. GOSPEJ KATARINI VRŠČAJ-Bajčevi iz Črnomlja želijo za njeno dvojno praznovanje še mnogo let trdnega zdravja Vlado, Hermina in otroci Karlina, Ignac in Marica. DRAGI MAMI TONČKI CVELBAR iz Zaloga št. 4 pri Škocjanu čestitajo za rojstni (lan in želijo še veliko zdravih let hvaležni otroci: Majda, Emil in Franci z družinami. ✓ N Dragi MARJANI FINK za 21. rojstni dan iskreno čestitajo in ji želijo vse najlepše, mož Jože, hčerkica Mojca, mama, ata, brata Slavko in Tone ter sestri Nadica in Mihaela. DOM PRI GOSPODIČNI ZA PRAZNIKE ODPRT Preureditev in razširitev planinskega doma Vinka Paderšiča pri Gospodični na Gorjancih je končana in bo dom od 27. aprila dalje spet odprt in redno oskrbovan. Dom bo predvidoma odprt vse leto. Ima sanitarije, centralno ogrevanje, sodobno kuhinjo, tri dvoposteljne sobe, eno tro-posteljno sobo, v eni sobi je osem pogradov, v dveh sobah pa je še 11 in 9 skupnih ležišč. Dom bodo slovesno odprli s proslavo v začetku poletja. ANTONIJA TRAMTE, Dobruška vas 3, opozarjam, da moja hčerka Jožefa Tramte iz Grmovelj 28, pošta Škocjan, nima pravice prodajati mojih premičnin in nepremičnin. •m aichfc MARIJA KNAFELC iz Birčne vasi 36 pri Novem mestu, opozarjam vse, ki bi od mojega sina Dominika Knafelca kupovali kakršnekoli stvari, da jih bom sodno preganjala, ker je vse moja last. MIHELA GLOBAVS, Dol. Brezovica 11, Šentjernej, prepovedujem pašo kokoši in delanje kakršnekoli škode po moji njivi in vrtu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. FRANC BRULC, Vel. Brusnice 60, Brusnice, prepovedujem vožnjo, hojo in pašo kokoši po mojem posestvu na Ravrricah in na Hribih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. PRODAJAMO ENOLETNE gave kokoši, zelo dobre nesnice in enodnevne piščance, bele, težke in rjave srednje težke pasme. Piščance lahko dobite tudi brez predhodnega naročila vsak torek popoldne od 16. do 20. ure in vsak j petek popoldne od 15. do 21. ure ter vsako sredo zjutraj od 6. do 9. ure. Priporoča se Mijo Gunjilec, valilnica, 68281 Senovo. NUDIM VSE VRSTE ROLET, ŽALUZIJE, PLATNENE ZAVESE VSEH BARV. IZVRŠIM VSA POPRAVILA, SPADAJOČA V TO STROKO. KRATKI DOBAVNI ROKI, CENE SOLIDNE. NAROČILA PREVZEMA BOGO RADI, ŽABJA-VAS 15, NOVO MESTO, IGNAC PRIJATELJ, KVEDROVA 8, KRŠKO, IVAN JERINA, METLIKA, IN STANKO čRTALič, Dobrava pri KOSTANJEVICI. OBVEŠČAM cenjene stranke, da sem odprla frizerski lokal v Stopičah. Za obisk se priporočam. Justina Mantelj, Stopiče, n.h. Cenjene stranke obveščamo, da bodo brivsko frizerski lokali v ponedeljek, 26. aprila odprti. Čestitamo za praznik dela in se priporočamo za obisk. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage sestre in tete MARE KRAMARIČ z Radoviče pri Metliki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom ZD v Metliki, ki soji v zadnjih dneh življenja lajšali bolečine, duhovščini za lepo opravljeni obred, g. proštu iz Metlike še posebej za tople poslovilne besede in pevkam z Radoviče, ki so z žalostinkami počastile njen spomin. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: družine Kramarič, Kočevar, Strenar in ostalo sorodstvo. Radoviča, Ljubljana, Dolane, Buenos Aires ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete MARIJE PENCA, roj. PAVLIN z Malega Slatnika se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, sosedom za podarjene vence in cvetje, za pomoč ter izrečeno sožalje. Posebna hvala velja tov. Pepci Penca, Alojziji Kobe, Amaliji Šlajkovec in Jančarjevim. Zahvaljujemo sc tudi govorniku tov. Francu Avscu za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: otroci z družinami in drugo sorodstvo DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo meesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika. Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke,Vlado Silvester,.Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc StajUohar in Ivan Živič UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačcr, Milan Markeli, Janez Pezclj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal (urednik priloge P), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Fotoreporter Sandi Mikulan, oblikovalec priloge Peter Simič. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din - Letna naročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 45 din, 1 cm na določeni strani 62 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 90 din. Vsak mali oglas do 10 besed 17 din, vsaka nadaljnja beseda 1,50 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 6 od 1.1. 1974 - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1 /72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana 22 DOLENJSKI LIST St. 17 (129 TELEVIZIJSKI SPORED RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, .12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. • Četrtek, 24. aprila: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Iz glasbenih šol. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Lojze Plaznik: Razmišljanja o vlaganjih za povečanje pridelkov krme za boljšo Uvino, za ureditev in opremo ilevov. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 ‘opoldne za mladi sveL 16.00 .Vrtiljak11. 17.00 „April 74“. 17.45 'Jaši znanstveniki pred mikrofonom. 9.00 Lahko noč, otroci! 19.15 ‘etnajst minut za EP. 20.00 -etrtkov večer domačih pesmi in iapevov. 21.40'Glasbeni nokturno. 2.15 Popevke in plesni ritmi. PETEK, 26. APRILA: 8.10 Glas->ena matineja. 39.5 Jugoslovanska larodna glasba. 10.15 Teden dni na radiu. 11.00 Poročila - Turistični lapotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Franc Šala: Kaj pričakuje 10 investicijskih programov od poljedelstva. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci Sestit^o in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 16.00 „Vrtiljak14. 17.10 Operni koncert 18.15 „Signali*4. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Vitala Ahačiča. 20.00 Stop-pops 15. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih. SOBOTA, 27. APRILA: 8.07 Vesele pesmi in ritmi. 10.05 „Svobodi naproti...“. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 13.30 Lojze Štrajdot: Delavci in njihove pravice. 14.05 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.15 Pojo naši operni pevci. 16.00 „Od večeraj do danes“. 17.05 Slovenske umetne zborovske pesmi. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Petnajst minut za EP. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 22.20 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 28. APRILA: 6.00-8.00 Dobro jutro! 8.07 Veseli tobogan. 9.05 Se pomnite, tovariši... 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.15-14.00 Naši poslušalci čestita- {o in pozdravljajo — vmes ob 11.50 ‘ogovor s poslušalci 14.05 Humoreska tega tedna - B. Nušič: Od rojstva do prvega zoba. 14.25 Melodije z velikimi zabavnimi orkestri. 15.10 Nedeljska reportaža. 16.30 Nedeljsko Športno popoldne. 18.30 Zabav-ni zvoki. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Zaplešite z nami PONEDELJEK, 29. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Za vsakogar nekaj. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetjiski nasveti - inž. Lado Simončič: Pospešujmo gojenje domačega oreha. 12.40 S tujimi pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo Vafn ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni nttermezzd. 16.00 „Vrtiljak44. 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 Interna 469. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z Zadovoljnimi Kranjci. 20.00 „Ti in ope- . ra“. 22/. 15 Za ljubitelje jazza. i _ TOREK, 30. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Branka Jurca: V pasti. 10.15 V razpsodičnem tonu. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Andrej Stular: Načrti za povečanje količin mleka ob jubileju združene mlekarne. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 Na poti-s kitaro. 16.00 „Vrtiljak44. 17.45 Družba in čas - Iz Kidričevih misli. 18.30 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Vilija Petriča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra - Miguel Angel Asturias: Weekend v Guatemali. 22.15 Do polnoči za ples in razvedrilo. SREDA, 1. MAJA: 8.07 Radijska igra za otroke — Sandi Sitar — Mala vojna kronika. 9.05 „Pesmi o maju44. 10.05 Vedri zvoki za praznik dela. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.10 Čestitke delovnih kolektivov za 1. maj. 13.30 „Življenje je lepo44. 14.05 Z veselo domačo pesmijo. 15.15 Novosti iz našega opernega arhiva. 16.30-18.10 Praznično ortno popoldne. 18.25 Branko oemen: „Peščena ura44. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Koncert Simfonič- Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Anica Kelhar iz Male Jazbine - Marijo, Julika Šoič iz Samobora - Marija, Zofija Cim-peršek iz Sevnice - Heleno, Ana Stojs iz Sevnice - Katjo, Antonija Baznik iz Velikega Mraševega -Stanka, Marija Mencini iz Žadovin-ka - Mladena, Štefica Zupančič iz Tomaševca — Sanjo, Anica Fresl iz Rudarske Drage - Ivano, Marija Kežman iz Podvrnj — deklico, Darinka Sver iz Pišec - dečka, Ema Ha-binc iz Kremena - Primoža. -Čestitamo! nega orkestra RTV Ljubljana 22.15 Jugoslavija poje. CETRTČK, 2. MAJA: 8.05 „Igraj kolo44. 10.05 Naš delavec - raciona-lizator44. 10.25 S popevkami po naši domovini 11.00 foročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 13.30 „Prvič delegat44. 14.05 Po domače s pesmijo in plesom. 15.30 Franci Pavšer: Jeseniški delavci hodijo v gore. 16.00 „Vrtiljak44. 17.05 Operni recital tenorista Placida Dominga. 18.03 Radijska igra -Marin Držič-Modest Sano in: „Lazar spod klanca44. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Petnajst minut za EP. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Zaplešite z nami UMRLI SO Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Jože Srebemjak, upokojenec iz Borša, star 65 let; Ljubica Gorše, upokojenka iz Sevnice, stara 77 let. BREŽIŠKA KRONOKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili.in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Štefan Kolar je padel po stopnicah in si poškodoval desno roko; Marija Sečen je padla v kuhinji in si poškodovala desno nogo; Marija Medved je spodrsnila na hodniku in si zlomila desno nogo; Ivana Vinkoviča je nekdo zabodel z nožem v ramo; Ivanu Omrzelu je počila petarda in mu poškodovala desno roko; Stjepan Gudiček je padel s kolesom in si poškodoval levo ramo; Ivan Lubšina je padel v stanovanju in si poškodoval levo koleno; Franc Preskar je padel v jamo in si poškodoval glavo; Alojz Cestnik je padel s postelje in si poškodoval glavo. Hvala za vašo kri, w ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Aleksander Zupanc, Avgust Pavlič, Anton Miklavčič, Jože Fluher, Ivan Sebanc in Pepca Pečnik, člani IMV Novo mesto; Ivan Vidic, član Pionirja Novo mesto; Jože Gnidovec, Branko Pavček, Viktor Foršek, Drago Krštinc, Franc Kristan, Pavle Tisovec, Štefka Zadravec, Anton Spelko, Tihomir Barbič in Jakob Jakubovič, člani Novolesa Straža; Janez Saje, Drago Šprajcer, Pavla Ošlavnik, Jože Crnčič in Stanko Tram te, člani Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Jože Bratkovič, član Interevrope Koper; Jelka Ilič, članica SDK Novo mesto; Edita Mirtič, Marija Pavlič, Danica Radolovič, Jože Murn, Anica Vovko, Liljana Milovanovič, Nada Kruljac, Vincencija Parkelj, Fani Ravbar, Marija Slak, Matija Belavič, člani Novoteksa Novo mesto; dr. Jože Steklasa, Cita Zakrajšek in Romana Kučinič, člani Splošne bolnice Novo mesto; Ivan Jakše, član KZ Krka Novo mesto; Branko Stanc, član Iskre Novo mesto; Zoran Pavlovič, Darinka Špehar, Mitja Rozman, Janko Bevc, Mirjana Crtalič, Alenka Koželj Branka Bukovec, Zdenka Raier, Jože Urbanja, Anica Kodrič, Pavle Gostačnik, Tatjana Savnik, Milan Obradinovič, Brane Brkič, Andrej Kirm, Milan Jenko, Irena Celič, Bojan Strmole, Zmago Mihalič, Matiaž Vaisek. Dušan Podbevšek. Jožica Centa in Milena Bevc, dijaki novomeške gimnazije, Vladislav Mali, član Ele Novo mesto. RADIO SEVNICA NEDELJA, 28. APRILA: 10,30 - Reklame, oglasi in obvestila, 10,50 - Obletnica OF slovenskega naroda, 11,10 - Pesmi borbe in dela, 11,25 - Spomipi prvega komandanta Kozjanskega odreda Marjana Jerina (ob 30-letnici ustanovitve partizanske formacije), 11,40 - Nedeljski intervju, 11,55 - Za vsakogar nekaj, 12,30 - Poročila, 12,45 - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev, 14,30 - Zaključek programa SREDA, 1. MAJA: - 16,00 -Poročila, 16,10 *- Reklame, oglasi in obvestila, 16,30 - Delavski praznik 1. maj, 16,40 - Naše delovne organizacije voščijo za praznik dela, 17,25 - Kotiček za šoferje (voda v bencinu), 17,35 - Disko klub brez imena, 18,00 - Zaključek programa SOBOTA, 4. MAJA: - 16,00 -Sobotni vrtiljak, 16,15 - Pet minut za ..., 16,20 - EPP I. del, 16,30 -Poročila, 16,35 — II. del EPP, 16,45 — Mini anketa, 17,00 - Zaključek sobotnega vrtiljaka in napoved sporeda za nedeljo. RADIO BREŽICE ČETRTEK - 25. APRILA: 16.00 -16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki. 16.15 - 17.00 Nove plošče RTB, Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame. 17.00 - 18.00 Glasbena oddaja Izbrali ste sami. SOBOTA - 27. APRILA: 16.00 - 16.30 Pesmi borbe in dela in spomini prvega komandanta Kozjanskega odreda Marjana Jerina na tretjo obktnico OF slovenskega naroda. 16.30 - 16.50 Delovni kolektivi čestitajo za dan OF. 16.50 - 17.00 Nove plošče Jugotona. 17.00 - 17.30 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam, Za naše najmlajše, Iz naše glasbene šole. 17.30 - 18.00 Domače zabavne na valu 192 m. NEDELJA - 28. APRILA: 10.30 Domače zanimivosti - Poročilo z zadnje seje Skupščine občine Brežice tega sestava - Za naše kmetovalce: kmet. strojnik Stanko Ceijak - Stroji za spravilo krme - Nedeljska reportaža s proslave 30-letnice ustanovitve Kozjanskega odreda in praznika OF - obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.00 - 15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK - 30. APRILA: 16.00 - 16.15 Napoved programa in Srečanje z ansamblom Delial. 16.10 - 16.50 - Poročila, Novo v knjižnici, • Tedenski Športni komentar. 16.50 - 17.00 Obvestila, reklame in filmski pregled. 17.00 - 17.30 MLADINSKA ODDAJA. 17.30 - 18.00 MALO ZA VAS - NEKAJ ZA VSE. SREDA - 1. MAJA: 10.30 - 10.45 Za prvi maj - recital.Amaterskega odra Brežice. 10.45 - 13.00 Voščila delovnih kolektivov za 1. maj. ČETRTEK, 25. APRILA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 17.00 Šolska TV - ponovitev (do 17.20) (Lj) -17.25 Zlati cekin - nadaljevanje in konec (Lj) - 17.55 Mozaik (Lj) - 18.10 Kiti, delfini in človek (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Po sledeh napredka (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 V. Zupan: Starica, ki ne more spati - barvna TV nadahevanka Vest in pločevina (Lj) - 21.25 Četrtkovi razgledi: Brkini danes (Lj) - 21.45 Poročilo s kongresa ZK Srbije (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj). PETEK, 26. APRILA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 17.35 Kuhinja pri . violinskem ključu (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Maroltovci praznujejo - II. oddaja (Lj) - 18.50 Mozaik (Lj) - 18.55 Podelitev priznanj OF (Lj) - 19.25 TV kažipot (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) — 20.25 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 20.30 Propagandna reportaža (Lj) - 20.35 3-2-1 (Lj) - 20.40 Proslava ob 30 letnici partizanskega pevskega zbora - prenos (Lj) - 21.50 Film (Lj) - TV dnevnik (Lj). SOBOTA, 27. APRILA: ____ Praznična matineja (dopoldne) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Kiti, delfini, ljudje - mladinski film (Lj) - 19.05 Propagandna oddaja (Lj) - 19.15 Gledališče v hiši (Bgd) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.20 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Štirje asi - 2 oddaja (JRT) (Lj) - 21.20 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.25 Pravnuki -barvni film (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj) - 22.15 Cannon -serijski barvni film. NEDELJA, 28. APRILA: 9.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 10.15 Kmetijska oddaja (Bgd) — 11.00 Mozaik (Lj) - 11.05 Otroška matineja: Beli kamen, Otok ptic, Pravnuki (Lj) - 12.30 Poročila (do 12.35) (Lj) -Nedeljsko popoldne (Šport, Pevski zbor iz Divače, Za konec tedna) — Propagandna reportaža - 18.05 Poročila (Lj) - 18.10 Živeti svobodno - barvni film (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.20 Tedenski zunanje-politični komentar (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 25 let veselega večera — prenos (Bgd) — 22.05 Športni pregled (Sa) - 22.40 TV dnevnik (Lj). PONEDELJEK, 29. APRILA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 17.45 Koko, Moko in vrabček Skoko - lutke (Lj) - 18.05 Risanka (Lj) - 18.15 Ozbornik (Lj) - 18.30 Na daljnem severu: Preplah med trsjem — barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Mladi za mlade (Zg) - 19.30 Kaj hočemo - aktualna oddaja (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) — 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Sofokles: Antigona - predstava SNG Celje (Lj) - 21.50 Kulturne diagonale (Lj) - 22.20 TV dnevnik (Lj). 22.20 TV dnevnik (Lj). TOREK, 30. APRILA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 16.45 Kapljica vode -otroška oddaja (Lj) - 16.55 Risanke (Lj) - 17.10 Obzornik (Lj) - 17.25 Košarka Jugoslavija : Argentina - prenos (Bgd) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Propagandna reportaža (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.40 Pogovor o (protiinflacijska gibanja) (Lj) - 21.30 W. S. Reymont: Kmetje - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 22.20 TV dnevnik (Lj). SREDA, 1. MAJA: 9.15 S pesmijo v praznik - budnica (JRT) (Lj) - 9.45 Ljubezen - jugoslovanski film (Lj) - 10.15 Pesem, ki bodri duha in vnema (Tržaški partizanski pevski zbor) (JRT) - 10.40 Risanke (Lj) - 11.00 Naj živi pesem - prenos iz Čačka (Bgd) - 12.30 Poročila (do 12.35) (Lj) - 15.25 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 15.45) (Bgd) 16.05 Mednarodna delavska pesem (Lj) - 16.55 Beii kamen -serijski barvni film (Lj) - 17.25 Zabavata vas J. Tati in P. Etaix (Lj) - 18.10 Poročila (Lj) - 18.15 Košarka jugoslovanskega moštva : moštvu B - prenos Bgd. - v odmoru Propagandna oddaja (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Ogenj - barvni film (Lj) - 20.50 Retrospektiva Jugoslovanskega filma.: Veselica (Lj) - 22.25 TV dnevnik (Lj). ČETRTEK, 2. MAJA: 8.50 Braun-Fitchna: Indijanci v mali vasi - mladinska: igra (Lj) - 10.15 Koncert vojaškega orkestra (Zg) - 11.00 Parada pod cirkuško kupolo - barvni, film (Lj) - 12.20 Poročila (do 12.25) (Lj) - 15.35 Sporočilo velike puntanje (Lj) - 16.20 Poročila (Lj) - 16.25 Nogomet Velež : Bor - prenos (Sa) - v odmoru rezerviran čas — 18.15 Košarka Jugoslavija : SZ - prenos (Bgd) - v odmoru Propagandna oddaja - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 V. Zupan: Vest in pločevina - Kazenski zakonik št. 271 a - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 21.10 Naši heroji (Lj) - 21.40 Likovni nokturno: Janko Dolenc - barvna oddaja (Lj) -21.55 TV dnevnik (Lj). iz N0V0M£ŠKE$V'a P0R0DM išNiCE*V;'i®u Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Jožica Vladič iz Krškega - Matejo, Rozalija Mirt iz Krmelja - Jožico, Antonija Štrbenc iz Črnomlja - Nino in Roka, Jožefa Jordan iz Velikih Vodenic - Tatjano, Ivica Tomažin iz Gmajne - Bernardko, Roza Petkovič iz Straže -Milko, Zdenka Tomc iz Črnomlja -Petro, Anica Kozjan iz Radatovičev - Ireno, Jožefa Plut iz Vrtače -Andrejo, Slavka Antič iz Bršlina -Stanislava, Marija Klepec iz Črnomlja - Igorja, Marija Šime iz Plember-ka - Andreja, Martina Kovačič iz Trstenika - Jolando, Cvetka Kemperle iz Rudna - Damjana, Ivanka Rozman iz Gornje Straže - Aleša, Karolina Duh iz Sevnice - Tanjo, Fanika Petrič iz Trnovca - Katarino, Danica Gril iz Bušinca - Franca, Marija Guštin iz Drašičev - Jurija, Anica Kirn iz Senuš - dečka. Jaro Stoviček: MHKBT . Nas je dvaindvajset, vsak ima svojo celico; Preden gremo spat, pustimo čevlje na hodniku pred vrati. Tvoja naloga bo, da boš do pol petih zjutraj očistil naše Čevlje. Pozneje namreč začnemo Goliti in maševati. PoVej torej, ti je od ^°ga dana milost v naših srcih po v°lji? Za knjige in zvezke bomo Poskrbeli mi!“ V celoti sem sprejel ponujeno, da le smel ostati. Tako je minilo sedem mesecev noči, ko sem na dolgem ^nostanskem hodniku počepal od Para do para čevljev, strgal z njih blato in jih čistil. Vsako noč sem se prelikal skozi špalir obešenih starih slik. • ^ zdaj se spominjam sv. Antona puščavnika s prašičjo glavo na prsih in 57• Roka, ki mu je pasje ščene lizalo rano na kolenih. Nekega dne pa me je našel oče. Nikoli mi ni povedal, kako je izvedel, kje ^m. Ves razburjen - takeRa nikoli prej nisem videl — me je vlekel na breg Ljubljanice. Čeprav so naju ljudje radovedno opazovali, je zaškripal z zobmi in mi prisolil nekaj krepkih zaušnic: „Tako, falot! To naj ti bo prvo plačilo, ker si pobegnil od doma in naju pustil z mateijo v skrbeh. Nič sc nisi javil. Si pomislil na mamo? Skoraj si je izjokala oči. Sram te bodi, falot! Zdaj boš šel z menoj, z zemljo boš rastel in delal na njej kot jaz. Si me razumel? Ne, ne boš fratrom pljuval v biks, ti, ki si kri moje krvi! Ne boš jim škarpov glancal, ko jih še meni nisi nikoli! Tega nikoli, pri moji duši, da ne!“ Oddahnil si je za hip, potem pa skoraj zakričal: ,,In kje imaš tisto sakramensko gimnazijo, kamor menda hodiš? Si jo sploh kdaj videl? Sam jo hočem videti na svoje oči!“ Ko so mu profesorji v šoli povedali, da sem vzoren in najboljši učenec v . ra/icdu in da bi bil greh, če bi me s silo odpeljal domov, se je oče zdrznil. Glas se mu je omehčal, useknil se je v rdeč robec in pogledal moje uboge / hlačnice. Jaz pa sem zmogel solze in jokavo sem izdavil: „Ate, dragi moj ate, pustite me v šoli, lepo vas prosim! Ko bom odrasel, vam bom vse povrnil in za vselej vam bom hvaležen.44 Vidiš, dragi Levičar, tako sem ostal. Oče je moral prodati vola in je ostal samo s kravo. Šolal pa me je pod pogojem, da bom z veliko maturo končal učenost. Da bi morebiti študiral za dohtarja, še misliti nisem smel, saj očetov grunt z bajto vred ne bi zadostoval za stroške študija. goče rešiti. Vol in krava sta končala v plamenih,-iz hiše ni bilo mogoče rešiti ničesar. Vode za gašenje ni bilo mogoče dobiti, ker je bil vodnjak ob hiši preblizu plamenom. „Ognju smo oteli le tisto, kar smo imeli na sebi," je dejal Franc Turk. S pomočjo sosedov so se v ponedeljek že lotili dela, da bi v nedograjeni hčerini hiši usposobili kakšen prostor za bivanje. (Foto: Železnik) * v Letos celo »Medvedja SALAMIADA« , Prvič razstavljeni suhomesnati izdelki iz medvedjega mesa - Najbolje ocenjene Lampetove, Boldanove in Kavranove salame Strokovno-zabavno prireditev SALAMIADA 74, ki je bila v hotelu Pugled v Kočevju 19. aprila, so ocenili udeleženci za uspelo, čeprav ni manjkalo nasvetov, kaj bi kazalo v bodoče še izboljšati. Letošnja razstava je imela posebnost: izdelke iz medvedjega mesa in bi jo zato lahko imenovali tudi „Medvedja SALAMIADA". Razstavljene so bile. namreč tudi suhe salame, klobase in suha vratovina iz medvedjega mesa, vse to v primernem okolju: medveda, les, gobe, kar je pričaralo naš gozd, bogat tudi z medvedi. Stroga strokovna komisija, ki so jo sestavljali ocenjevalci Dušan Ora-žem (inž kemije), Milena Gregl in Stane Ivanc (oba diplomirana veterinarska tehnika), je po pokušnji in presoji prisodila prvo mesto (26 točk od 30 možnih) salami mesarskega mojstra Ivana Lampeta, ki so jo ocenili tudi kot strokovno najbolje pripravljeno. Drugo mesto je bilo prisojeno na presenečenje vseh sala- STRAŠNA LAKOTA V ZAHODNI AFRIKI Predstavnik norveškega Rdečega križa Amulf Tjugen, ki se je pred nedavnim vrnil iz zahodnoafriške države Niger, je povedal, da ena četrtina prebivalcev te štirimili-jonske države trenutno umira od lakote, druga četrtina pa trpi od stalne lakote. Ljudje si kuhajo drevesno skorjo, da bi se preživeli. mi našega narodnega heroja Jožeta Boldana-Silnega, ki sojo ocenili tudi kot „zelo zelo dober domač izde-lek“. Na naslednja mesta so se uvrstili izdelki Toneta Kavrana, Milana Lampeta in Franceta Tuška. Predsednik komisjje je bil dr. Franc Rupnik. Splošno mnenje je bilo, naj bi v bodoče razstavo in pokušnjo mesnih izdelkov organizirali za čim širši krog občanov. Pri ocenievar\ju izdelkov naj bi ne sodelovala le strokovna komisija, ampak tudi komisija iz vrst potrošnikov oziroma gospodinj. „Užitek ni le jesti, ampak tudi videti to razstavo,** je poudaril direk- tor TOZD Mesarija ZKGP Jože Škulj, ki se je tokrat prvič udeležil SALAM LA DE in dal v svoii oceni več koristnih napotkov, kako bi jo izboljšali. Zabavni del SALAMIADE je to-krat precej odpovedal. Himne SALAMIADE pevski zbor še ni naštudiral. Za to je bil zadolžen Janko Novak, ki se je opravičil, da „zaradi bolezni v ansamblu premiera od-pade“. Vendar je večer minil v prijetnem vzdušju, ob bolj ali manj strokovno-zabavnem pogovoru, podprtem s suhomesnatimi izdelki in rebulo. J. PRIMC Tudi letošnjo SALAMIADO ie uspešno pripravil mesarski mojster IVAN LAMPE, ki je lepo uredil razstavo, poskrbel za reklamo, vsak udeleženec pa je dobU tudi spominek nanjo: Deščico za rezanj* čebule. (Foto: J. Primc) NAČRT: 800 milijonov dinarjev investicij v obdobju od 1975 do 1980, zato pa, upoštevaje tudi letošnji razvoj delovne organizacije: povečanje celotnega dohodka za 3-krat, povečanje izvoza za 6-krat in povečanje dobička za 7-krat lavcev v vseh TOZD, omejevanje pri stroških, kjer je to le mogoče, pa hitrejše obračanje lastnih sredstev, združeno z dodatnimi naložbami iz svojih in tujih virov. In KRKA jutri? V tem , jutri“ so zajeti seveda tudi že vsi načrti za 1974, O njem so na zborih delavcev povedali predvsem tole: ,,Vsa leta nazaj so bili naši osnovni cilji težnja po napredku, izboljševanju vsakdanjih razmer in osvajanje novih dejavnosti. Na taki podlagi je tudi nastala in se razvijala naša organizacija združenega dela, od katere pričakuje socialistična skup- nost nadaljnje delovne uspehe. Kako in kje jutri? Zato govorijo v KRKI danes predvsem o nadaljnji izgradnji dodatnih proizvodnih in poslovnih zmogljivosti. Z njimi hočejo zagotoviti dodatno zaposlovanje, proizvodnjo novih dobrin, zvečati sedanjo proizvodnjo zdravil in kemičnih izdelkov kot prodajo svojih proizvodov na domačem trgu in zlasti v tujini. O vsem tem govori predlog razvojne poti vseh TOZD v KRKI od 1974 do 1980. Po njem naj bi se KRKA - preusmerila iz farmacevtsko kemijske predelovalne industrije v proizvodnjo surovin, razširila pa naj br svoje proizvodne načrte predvsem v take izdelke, ki jih danes potrebujejo jugoslovanski trg in ves svet, zlasti še dežele v razvoju. Letošnje investicije v podjetju *o namenjene predvsem modernizaciji dela v TOZD in DS skupnih dejavnosti. Po zaključnem računu za 1973 je zanje namenjeno 1,669.681 dinarjev, njihova skupna vrednost pa znaša nekaj nad 52 milijonov dinarjev. Tako bodo med drugim v TOZD - ZDRAVILA rekonstruirali tabletni oddelek; - v BIOKEMIJI dokončah laboratorijski trak fleksibilne kemijske sinteze in sušilnico; - v ZDRAVILIŠČIH nadaljevali geološke raziskave tal in izdelovali načrte za bodoče gradnje; v Dol. Toplicah bodo razen tega začeli tudi z večjimi obnovitvenimi deli. - TEHNOSERVIS čaka rekonstrukcija črpališča na reki Krki, usposobitev smetišča, dovoznih poti in prostorov za stranske obrate, medtem ko bodo v - ZELIŠČIH usposobili prostore za proizvodnjo čajev. - V* INSTITUTU bodo z domačo opremo dopolnili instrumentarije, ki so že naročeni v tujini, medtem ko bo - DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH DEJAVNOSTI skrbela predvsem za opremo v računovodstvu, za KRKO Export-import in za marketing sektor. Tu so še združena sredstva vseh TOZD, namenjena za dograditev razvojno-raziskoval-nega centra (nedokončana stavba za sedanjim velikim parkirnim prostorom tik nad reko Krko). Nanje računajo tudi pri prispevku, ki ga bo dala KRKA za zdravstveno ambulanto v Ločni, nekaj de- narja pa bo treba vložiti tudi v nabavo novih prostorov za Krkina predstavništva. Sedemletna rast v okviru slovenskega gospodarskega načrta V KRKI menijo, da so njihove zamisli o razvoju podjetja v obdobju 1975-1980 tolikanj zanesljive, da se jim bodo — celotni dohodki iz sedanje proizvodnje, povečani z novimi proizvodi, dvigali na leto za 15 odst., — dobiček naj bi rasel vsako leto za 22 odst., — skladi za skupno porabo na leto za 20 odst., za prav tak odstotek pa tudi skladi za razširjeno reprodukcijo. To pa pomeni, da bodo investicije v prihodnjih letih usmerjene predvsem v nadaljnji razvoj biosinteze in kemijske sinteze, v izgradnjo Dolenjskih in Šmarjeških Toplic, v dograjevanje farmacevtske proizvodnje in v oživitev steklarske proizvodnje v Novem mestu. Taki načrti bodo terjali od delovne organizacije, da bo v prihodnjih letih vložila v svoja osnovna in obratna sredstva pribl. 800 milijonov dinarjev, kar bo seveda terjalo izredne delovne napore KRKE. Njihova uresničitev pa hkrati pomeni tudi povečevanje razvoja negospodarskih dejavnosti v delovni organizaciji: nadaljevala bo s pogumno zastavljenim stanovanjskim načrtom, šolanjem, prispevkom za zdravstvo, kulturo, Šport ter oddih svojih delavcev. Zato bo KRKA še lahko nudila mnogo novih delovnih mest mladini, ki prihaja iz šol, z vasi in iz mest. Prvomajska razmišljanja o prazniku dela, osvobajanju delavcev ter njihovem resničnem usposabljanju za neposredno delavsko samoupravljanje se v KRKI prepletajo z načrti, kako delati danes in jutri, da bi uresničili razvojno pot od 1974 do 1980. Ktift — farmacevtika, kemija, zdravilišča Novo mesto. Danes: 1955 zaposlenih, ki ustvarjajo družbi in sebi blagostanje in lepšo prihodnost v 8 temeljnih organizacijah združenega dela. To so: Kozmetika, Zdravilišča, ISIS, Institut, Zelišča, Biokemija, Tehnoservis, Zdravila; prišteti moramo še delovno skupnost skupnih dejavnosti KRKE. Konec letošnjega leta naj bi delalo v KRKI že 2211 ljudi. Doseči hočejo za 73 odst. večjo zunanjo neto realizacijo kot so jo lani na domačem trgu, v izvozu pa za 26. odst. več. Primerjava z 1973 pove: realizacija je bila v celoti večja za 54 odst. Od tega bo odpadlo na zdravila 87,1 odst., kozmetiko 9,6 odst. in na zdravilišča 3,6 odst. Izvoz: 70 odst. na konvertibilno in 30 odst na klirinško področje. Akumulacija: za 85 odst. večja kot v 1973, upoštevaje še amortizacijo pa se bo zvečala za 61 odst. KRKA jutri? O njej so govorili njeni delavci na aprilskih zborih samoupravljavcev potem, ko so delavski sveti, izvršni odbori in strokovni kolegiji vsake izmed temeljnih organizacij združenega dela temeljito pretresli gradivo, ki je prav za to priložnost izšlo v posebni številki tovarniškega glasila „Krka“. V duhu sklenjenega samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo KRKA so njeni delavci na aprilskih zborih neposredno odločali — o svoji razvojni poti od 1974 do 1980, — o gospodarskem načrtu za 1974, — o izgradnji sodobne farmacevtske tovarne v afriški republiki Keniji, za katero je bila izbrana novomeška KRKA v hudi mednarodni konkurenci, — o samoupravnem sporazumu glede medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti skupnih dejavnosti KRKE in uporabnikov njihovih storitev. Ob tej priložnosti so se seznanili tudi s spremembami in dopolnili X. samoupravnega 'porazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov predelovalne kemije v Sloveniji in jih potrdili ali pa so jim dodali svoje pripombe. Uspešno zoperstavljanje težavam „Stalna rast storilnosti in z njo povezana rast osebnih dohodkov mora ostati naša nenehna skrb. Samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov sloni prav na merilih, ki so tesno povezana z rastjo storilnosti. Zato bomo z gospodarskim načrtom lahko uresničili cilje za dvig naše življenjske ravni le, če se bomo obnašali kot dobri gospodarji povsod, kjer se odvija življenje v naši tovarni...“ je med drugim zapisano v zadnji, posebni številki glasila „Krka“. Kot rdeča nit se skozi vsa gradiva, načrte, sklepe in razmišljanja o nadaljnjem razvoju kolektiva in njegovih TOZD odvija misel in naloga: težavam bomo kos le, če bomo izrabili vse še neizkoriščene možnosti. Delovne organizacije KRKA lani seveda niso obšle splošne značilnosti gospodarskih gibanj v državi in po svetu: naraščajoča inflacija, energetika, naraščanje cen za domači in uvoženi reprodukcijski material, dviganje življenskih stroškov, kar vse povzroča, da je višja tudi osnova, s katero se je podjetje lotilo svojega gospodarskega načrta za 1974. Njegove osnovne značilnosti so: višja proizvodnja, stalno naraščanje storilnosti de- Na drugi seji delavskega sveta sem govoril o nekaterih družbe-no-političnih izhodiščih za delo organov upravljanja v podjetju, urednik pa ne bi bil dober urednik, če me ne bi silil, naj osnovne misli napišem za vse delavce, ki so izvolili delegate v naše samoupravne organe. O pomenu našega kolektiva za ožje in širše okolje ni potrebno izgubljati dosti besed. Koliko parov delovnih rok ustvarja izdelke, pomaga k razvoju kraja, okolice, vlaga del ustvaijene-ga presežka v zdravstvo, šole, stanovanja in hiše ter podobne dobrine, vemo. Koliko otrok, bratov, sestra, staršev skupno z nami uživa sadove našega dela, kako skupno z učiteljem, zdravnikom, s komunalnim delavcem itd. ustvarjamo celovito pojmovan družbeni in gospodarski proces, tudi vemo. Celota družbenih sredstev za proizvodnjo, mi sami, drugi delovni ljudje in odnosi med njimi pa sestavljamo družbo. Napori za doseganje skupnih ciljev samoupravne socialistične družbe so praktična politika. Sredi politike, tako pojmovane in usmerjene k družbenim ciljem, smo vsi skupaj. Želimo svobodno, demokratično in razvijajočo se družbo, družbo srčnih in pristnih odnosov bogatih ljudi, ki upošteva in omogoča razvoj vseh in vsakogar posebej. Želja sama pa ni dovolj, potrebno je tudi hoteti in znati. Sele želja, znanje in volja do spreminjanja razmer z vsakdanjim prizadevnim delom omo- gočajo boljše življenje, osebno in družinsko srečo ter splošen napredek. ODLOČANJE V 66 SAMOUPRAVNIH DELOVNIH SKUPINAH Kaj se v podjetju po ustavni in reorganizacijski reorganizaciji pravzaprav spreminja? Kakšni so prvi koraki v napovedano smer? Sedem proizvodnih, ena izobraževalna temeljna organizacija združenega dela in delovna skupnost skupnih služb sestavljajo naše podjetje. Znotraj teh je ustanovljenih 66 samoupravnih delovnih skupin, preko katerih se omogoča osnovna oblika neposrednega samoupravnega odločanja delavcev v BETI. Od tod naj se sliši glas delavca tudi v organih TOZD, v organih podjetja in v naših družbeno-politi-čnih organizacijah. Če pravim neposredno, pomeni to, da preko svojega delegata, v vsakdanjem stiku z njim, spregovorimo na vseh mestih za razpravljanje in odločanje. Z imenom delegat nismo samo formalno spremenili naziva dosedanjega člana organa upravljanja, odbornika ali poslanca. Gre za globlje spremembe in spoznanja. Zaradi razvoja samoupravljanja in družbe kot celote so dozorele potrebe za dopolnitev nekaterih načel: delegatski sistem in razmerja so novost, na novo pa je treba opredeliti tudi delegatski mandat. Načelo neposrednosti odločanja delavcev o vseh važnejših zadevah se bo uresničilo preko delegatov in delegacij. Organi upravljanja bodo delovali povsod tam, kjer so delavni in živahni delegati, izvoljeni od sodelavcev. Na zasedanjih organov upravljanja bo tako prišlo do veljave mnenj delavcev. Organi pa bodo morali sto in sto raznih mnenj poslušati, usmerjati, usklajevati in jih z dogovarjanjem spreminjati v sklepe. To ne bo lahko. Misliti bodo morali daleč naprej, ne le na naslednji dan. Usklajevati bodo morali različne težnje, da se ne bi razvijal le posamezni del, temveč celota'v smeri skupnih ciljev: doseči blaginjo, pravičnost, enakopravnost in še marsikaj. DELEGATI UŽIVAJO NAŠE POSEBNO ZAUPANJE Delegatski sistem in razmerja pomenijo celoto odnosov med izvoljenimi in delavci. Delegat izhaja neposredno iz sredine, kjer dela (ni predstavnik, temveč član skupine ali enote), zato pozna, doživlja in soustvarja razmerja v skupini. Od sodelavcev ima posebno zaupanje, saj so ga prav zato izbrali. Od njega pričakujejo zavzeto delo, poštenost, pravičnost, modrost in treznost pri odločanju o skupnih zadevah. Odgovornost delegata je vsestranska: odgovarja delavcem — volivcem, samoupravnemu organu, odgovoren pa je tudi za delo organa kot celote. Od organa samouprav- ljanja pričakujemo namreč usklajen, najboljši, najbolj napreden sklep. V takih razmerah uresničuje delegat svoj mandat. To pomeni pooblastilo, da predstavlja interese delavcev, ki jih zastopa. Poslušati mora tudi interese in težnje drugih delegatov in delavcev, jih upoštevati in skupno z drugimi delegati iskati najboljše rešitve s sporazumevanjem, ne pa s preglasovanjem. To postane še posebno pomembno tedaj, ko je potrebno soglasje vseh delegacij, sicer sklep ni veljaven. KULTURA BESEDE IN PONAŠANJA NAJ PREVEVA NASE ODLOČANJE Razumljivo je, da terja uresničevanje teh načel, delegatskih razmerij in delegatskega mandata nekatere pogoje. Na prvem mestu je gotovo odkrito in demokratično vzdušje, v katerem vladajo tvornost, kritičnost, kultura besede in obnašanja, sproščena razprava in dobronamernost. Pomembno pa je tudi popolno in pravočasno obveščanje. Potrebno je veliko znanja, izobraževanja, izmenjave mnenj in jasnosti ciljev. Sredi vsega tega stojijo naše družbe-no-politične organizacije in njihova stalna aktivnost v boju za osveščanje ljudi. Naše medsebojne odnose, spremembo razmer in delovanja ‘bodo lahko uresničili le živahni ljudje z vsakodnevnim delom. Z nastankom TOZD se bo večina osnovnih težav uredila. Organi upravljanja bodo morali skrbeti v glavnem za enakost pravic in dolžnosti vseh delavcev v podjetju, za skladen razvoj vseh delov podjetja, kajti le tako bo zagotovljen napredek BETI kot celote. V skladno razvijajoči se celoti je tudi jamstvo za socialno varnost nas vseh. Za tako razvojno smer naj bi se zavzemal vsak delegat v svojem okolju, na sejah in pri vsakdanjem delu. S tem bomo naredili prvi korak k nadaljnjemu spreminjanju samoupravnega položaja našega delavca, ko bo sam soustvarjal vse važnejše odločitve in prevzel tudi vse dobre in morebitne slabe posledice svojih sklepov. To pa je resna in težka ter hkrati zelo odgovorna naloga. Zanjo so primerni le resni in preudarni ljudje. Prav take smo izvolili za Foto: M. Vesel V barvami svoje delegate. Pri stroju MIRO GOSNIK (po Vezilu) Pakiranje izdelkov Kolektiv Industrije obutve iz Novega mesta si s pridnim delom in odpovedovanjem že vsa leta ustvarja boljše delovne in življenjske pogoje. Lani je 260-članski kolektiv izdelal že 320.000 parov obutve in dosegel 4,2 milijarde S din bruto realizacije. Ker so sedanji prostori pretesni, bo letos začel graditi v Bršlinu novo tovarno, v kateri bodo na dan naredili 2500 parov obutve. * Kolektiv čestita za praznik dela! Sodobno opremljena šivalnica in prikrojevalnica v novomeški Industriji obutve (Foto: M. Vesel) LANI SO IZDELALI 320TISOĆ PAROV OBUTVE } Prvi zametki tovarne segajo v leto 1946, ko je bila v Novem mestu ustanovljena čevljarska zadruga s šestimi zaposlenimi. Denar za nadaljnje delo so si delavci zagotovili z enotedenskim brezplačnim delom. Osnovna sredstva pa so dobili iz splošnega ljudskega premoženja. Naslednje leto je bilo ustanovljeno Mestno čevljarstvo, ki je nastalo z združitvijo čevljarske zadruge in nekaj privatnih čevljarskih delavnic. Delali so v stavbi pri kandijskem mostu, kjer je sedaj Krojač. Leta 1948 se je kolektiv Mestnega čevljarstva preselil v nekdanjo Polhovo tovarno perila in zasedel prvo nadstropje. V pritljičju je bila takrat mizarska delavnica. V podjetju je delalo 30 ljudi, ki so naredili na leto približno 12.000 parov obutve. Potem ko so leta 1952 izvolili prve organe upravljanja so v proizvodnji uvedli delitev dela. Leta 1953 je požar uničil velik del premoženja. Posledice so kmalu odpravili, pridobili še ne-kaj prostorov in naslednje leto so se preimenovali v Industrijo obutve. Do leta 1957 so delali v nespremenjenih razmerah, vendar so vsa leta povečevali proizvodnjo. Med leti 1957 — 1961 so rekonstruirali poslopje in nabavili novo opremo. Naložba se je hitro obrestovala. Leta 1961 so naredili že 143.000 parov obutve. Počasi in vztrajno je sedaj stabilno podjetje razvijalo dejavnost tudi v naslednjih letih. Leta 1969 so izdelali 281.000 parov razne obutve, lani pa je 260-članski kolektiv izdelal 320.000 parov izdelkov. Število pa ni vselej primerljivo, saj gre za različne izdelke po zahtevnosti izdelave. Kljub nenehni rasti proizvodnje in poslovnega uspeha se je kolektiv skozi vse obdobje otepal s prostorskimi stiskami, denarnimi in drugimi težavami. RAST PROIZVODNJE Leta 1969 je kolektiv dosegel nekaj več kot 17 milijonov, lani pa blizu 42 milijonov bruto realizacije. V tem času so skladi narasli od 938.000 na 3,6 milijona dinarjev. Poslovni sklad se je v tem času povečal od 3,1 milijona na 11,2 milijona dinarjev. V petih letih so povečali vrednost osnovnih sredstev za 4,5 milijona, obratna pa za 3,5 milijona dinarjev. Povedati moramo še, da kolektiv ni uporabil za nabavo osnovnih sredstev kreditov, ampak je vse kupoval z lastnim denarjem. Pri obratnih sredstvih pa ima le 17 odst. dolgoročnega kredita, 83 odst. pa je lastnih sredstev. Osebni dohodki so se v zadnjih petih letih povečali od 962 na 1.940 din. Za stanovanja so namenili milijon dinarjev. Kredit je dobilo 89 prosilcev. Regres za letni dopust izplačujejo vsa leta. V obratu družbene prehrane pripravljajo tople obroke. Malica stane 2,5, kosilo pa 6 dinarjev. SPECIALIZAQIJA / Nespecializirana proizvodnja v minulem obdobju je ovirala normalen razvoj podjetja. Izdelovali so preveč različnih vrst obutve in na ta način zadovoljevali razvoj podjetja. Izdelovali so preveč različnih vrst obutve in na ta način zadovoljevali kupce. V delovnem programu so se pojavljale vse mogoče podplatne izvedbe, povzročale zastoje in onemogočale sodobno organizacijo dela. Kolektiv Industrije obutve je kmalu spoznal, da je njegova prihodnost le v specializirani proizvodnji. V zadnjih petih letih je bilo prav na tem področju največ narejenega. Opustili so nekatere vrste izdelkov, za katere niso imeli pravih strojev in ne ljudi. Modernizirali so proizvodnjo tistih izvedb, za katere so bili najbolj usposobljeni. V šivalnici zgornjih delov so organizirali delo v dveh izmenah, čeprav so jih predtem že v eni naredili preveč za svoje potrebe. Zgornjih delov pa je bilo še vedno premalo in so zato lani v Šmarjeti odprli še en oddelek za izdelavo teh delov. Trenutno proizvajajo obutev na dveh montažnih linijah. Na prvi izdelajo na dan 700 parov skozi šivanih delavskih čevljev z montažnimi koritastimi gumi podplati, na drugi pa prav tako 700 parov sandal in zaprtih čevljev v lepljeni izvedbi. Liniji sta tako specializirani in le na drugi liniji občasno delajo tudi otroške, ženske in moške čevlje. NOVA TOVARNA Ker v sedanjih prostorih ni mogoče povečevati proizvodnje, kolektiv že nekaj časa misli na novo tovarno. Predvidevajo, da bodo že letos začeli graditi. Stala bo v Bršlinu in v njej načrtujejo proizvodnjo 2500 parov obutve na dan. 50 odst. bo delavske obutve po montažnem sistemu, prav toliko pa nizkih in visokih moških čevljev v lepljeni izvedbi, tudi po montažnem sistemu. Na ta način bodo dosegli takšno stopnjo specializacije, ki jo zahteva moderna organizacija dela v obutveni industriji. Razvojna služba v podjetju že pripravlja kolekcijo izdelkov za bodočo proizvodnjo in hkrati izdeluje program naložb v novo strojno opremo. Za novo podvojeno proizvodnjo pa bodo potrebovali tudi strokovni kader, ki ga že sedaj primanjkuje. Nimajo dovolj kvalificiranih, visoko kvalificiranih delavcev in tehnikov. Nekaj imajo štipendistov, toda premalo. Težava je v tem, da v novomeškem industrijskem območju ni mogoče dobiti ljudi, ki bi se hoteli izobraževati za delo v usnjarski in obutveni industriji. Novomeška Industrija obutve tesno sodeluje z vsemi sorodnimi podjetji v Sloveniji v okviru poslovnega združenja. Hkrati neprestano spremlja vse novosti v materialih in tehnologiji, ki nastajajo v obutveni industriji doma in v svetu. V kolektivu imajo delovne samoupravne organe in družbenopolitične organizacije. Najbolj delavna je sindikalna, ki pred odločitvami pretrese vse predloge in pobude članov kolektiva. Vse bolj je čutiti tudi prisotnost mladih, saj s svojimi predlogi vnašajo v kolektiv nov polet in svežino. Montažni oddelek lahke obutve Delo pri prirezovanju Pri montaži obutve uporabljajo moderne stroje r=sic=iivjir=? NOVO MESTO mestu bodo Pionirjevi gradbinci zgradili letos 347 stanovanj. Gradbišče ob cesti, kjer gradijo solidarnostna stanovanja. OVANJSKA GRADNJA ni sektor Novo mesto je po obsegu vilu zaposlenih ena največjih temelj-zacij združenega dela v okviru SGP Pionir. Letos ima 650-članski kolektiv v planu 140 milijonov bruto realizacije. Gradbišča imajo po vsej Dolenjski, v Bosni; na Reki in v 10 je to, da se je zadnje leto spreme-;nj. Industrijskih objektov, ki so /ali večji obsega dela, ni več toli-Več se gradi stanovanj. Samo v Novem bo letos zgrajenih toliko stanovanj kot nekaj let skupaj,. Gradbinci Pionirjevega torja Novo mesto bodo letos zgradili v blo-za vselitev 679 stanovanj. V Novem mestu jo prva solidarnostna stanovanja. Ob Ra-cesti in v Irči vasi bo nared 437 stano-j; prvih 73 je že vseljenih. Stanovanja gr-iijo še na Reki in v Novem gradu. Od industrijskih objektov, ki jih gradijo, naj omenimo Tovarno gradbenih elementov na Reki, Tovarno miz in stolov v Živinicah v Bosni, ki je velika 13.000 kvadratnih metrov in bo dajala milijon garnitur (miza in stoli) na leto, proizvodno halo ROG v Šmarjeti, tehnično bazo AMZ na Otočcu, novo tovarno BOR v Dolenjskih Toplicah, tovarniške hale v Straži in Črnomlju ter poslovno-stanovanjski objekt v Šentjerneju. Tako kot iz drugih gradbenih sektorjev sodelujejo tudi novomeški gradbinci na grad' bišču v Zakopanem, kjer končujejo velik hotel. „Sedaj, ko imamo utečeno gradnjo stanovanj po najsodobnejši tehnologiji, bi bilo prav, da bi pristojni dejavniki pravočasno pripravljali lokacije in vso dokumentacijo za gradnjo stanovanj, saj bomo v nasprotnem primeru spet morali iskati delo v drugih krajih in republikah, v Novem mestu pa ne bo stanovanj, čeprav je in bo za to denar. Velika' ovira za našo gradbeno operativo pa je ta nesrečni novomeški most. Ne vemo, kako bi z našimi težkimi kamioni in mehanizacijo prišli do gradbišč. Ne moremo dovažati materiala z velikimi transporterji, ker tudi obvoznih cest ni, saj so povsod le šibki leseni mostovi. Za most je potrebna konkretna akcija, ne pa samo žongliranje," je še povedal direktor novomeškega gradbenega sektorja Miha Jalovec. O razvojni poti in doseženih uspehih kolekth velikokrat pisaii. PIONIR razpolaga danes z zaci jo in z visoko usposobljenimi kadri. Z bo< nejših metodah. Dejavnost podjetja se odvija la in delovne skupnosti skupnih služb. Dane* gradijo v Rogaški Slatini luksuzen hotel. TOZD sektorja v Krškem je in številu zaposlenih največja SGP Pionir. Čeprav nimajo Zagrebu, ker je tam sedaj same rektor, bodo predvit realizacije prav gol v Krškem in Brežicah . v prometne, industrijske in v Rogaški Slatini, hotel Donat, ki bo v Brestanici, kjer in v tovdr-v Krškem, oi III. V doma-ne, e pro-Koprivnici uporabljati stanovanj, na Senovem so v Krškem konču-jajo pa gradnjo petih je to odvisno od uspeha na načrtih in težavah 770-članskega kolekti-je direktor Vladimir Kežman povedal še na-lednje: „Imamo velik obseg dela in hkrati veliko težav. Čeprav bomo plan dosegli ali pa presegli, ne vemo za finančni efekt. Pri delu nas neprestano ovira pomanjkanje gradbenega materiala, pomanjkanje mehanizacije in cene, ki naglo rastejo. Naš kolektiv je velik in ne lemo ostati brez dela. Sproti spremljamo vsako možnost za prevzem del, saj je konkurenca v gradbeništvu izredno velika. Hkrati si prizadevamo, da bi naši delavci zavzeto izpolnjevali vse naloge, ki so pred njimi, dosegali dobre poslovne rezultate, več zaslužka in boljše življenjske pogoje. Tesno sodelujemo z družbeno-plitičnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami na območju, kjer imamo gradbišča, še posebno pa v krški občini, kjer je sedež naše TOZD. Da bi izboljšali delovne pogoje, si prizadevamo v bližnji prihodnosti urediti moderno betonarno, ker je sedanja premajhna, povečati separacijo, saj računamo na dela pri bodoči nuklearni elektrarni, zgraditi samska stanovanja in urediti družbeno prehrano za delavce in stanovanja za strokovni kader, povečati upravne prostore in še naprej razvijati tehnologijo hitre gradnje stanovanj s pomočjo tunelskih opažev. Nalog je veliko in jih bomo rešili le, če nam bodo pri uresničevanju pomagali pristojni dejavniki na območju, kjer živimo in delamo, in samoupravni organi naše delovne skupnosti SGP PIONIR." TOZD Projektivni biro ima dva oddelka. V Novem mestu dela 16 in v Ljubljani 15 ljudi. Izdelujejo investicijsko-tehnično dokumentacijo, lokacijsko in urbanistično dokumentacijo, izvajajo gradbeni nadzor in podobno. Predvsem delajo za potrebe matičnega podjetja, opravljajo pa tudi storitve za zunanje naročnike. V Novem mestu so strokovnjaki za vse vrste projektiranj, v Ljubljani pa le za gradbena in obrtniška dela. Plan kolektiva je 3,8 milijona dinarjev. Število je na videz majhno, če pa pomislimo, da gre pri projektiranju le za delo in da so materialni stroški neznatni, zahteva številka precejšen obseg dela. Trenutno projektirajo dve 20-nadstropni stanovanjski stolpnici, ki jih bo njihova grad-operativa gradila v zagrebškem Cvetnem naselju. Objekta sta bogata po arhitekturi in zahtevna zaradi posebnosti, ki jih zahteva investitor. Za delo imajo na voljo le 4 mesece. Posebno natančni morajo biti Pionirjev* projektanti pri izdelavi načrtov za gradnjo z utinord opaži, s katerimi gradbinci že dtjjgo leto gradijo objekte iz litega betona. Veliko dela imajo tudi s pripravo projektov za postavitev industrijskih montažnih hal, ki jih izdeluje Pionir v lastni tovarni Togrel pri Krškem. „Projektivni biro mislimo še povečati. Trenutno nas ovira prostorska stiska. Računamo na nekaj novih prostorov v poslopju, ki ga sedaj nadzidujejo. Takoj pa bi zaposlili tri samostojne projektante," je povedal direktor TOZD Projektivni biro, dipl. ing. Alojz Gabrijel. ONIKA VRATA Nekdanja mizarska delavnica je že nekaj let specializiran obrat za serijsko proizvodnjo znanih harmonika vrat PIONIR. 118-članski kolektiv dela v TOZD Lesni obrat. Pri izdelovanju vrat je zaposlenih 108 ljudi, 10 pa jih dela na žagi, kjer opravljajo razrez lesa za lastne potrebe, za gradbeno operativo in zunanje naročnike. V planu imajo izdelavo 17.000 kvadratnih metrov vrat in doseči 16 milijonov bruto realizacije. Računajo pa, da bodo plan presegli, saj je po tovrstnih izdelkih veliko povpraševanje. Vrata so namenjena za stanovanja in jih največ vgrajujejo med kuhinjo in dnevnimi pro- stori, zatem za poslovne prostore, šole, ustanove in povsod tam, kjer se Želi doseči fleksibilnost prostorov. Vrata so lično izdelana, obložena s plemenitimi furnirji ali drugimi materiali, kot so ultrapas, skaj in podobno. Za montažo imajo izurjene posebne skupine. Izdelke prodajajo preko znanih trgovskih hiš: Lesnine, Slovenijalesa, Marlesa in drugih. Proizvodne prostore imajo opremljene z modernimi obdelovalnimi stroji in jih nameravajo še razširiti. Predvidevajo gradnjo nove hale, v kateri bo sestavljalnica vrat. Proizvodni prostori Lesnega obrata so opremljoni z modernimi obdelovalnimi stroji Pionirjevi projektanti trenutno najbolj potrebujejo nekaj novih delovnih prostorov. PROJEKTIVNI BIRO NOVO M ga gradbenega podjetja PIONIR smo že lim kapitalom, z najsodobnejšo mehani-ovnimi izkušnjami gradi po najsodob-et temeljnih organizacij združenega de-jamo vseh devet TOZD Na gradbišču v Brestanici uporablja strojnoprometni obrat najmodernejšo mehanizacijo za zemeljska dela MONTAŽNE HALE NAJMODERNEJŠA MEHANIZACIJA TOZD Togrel v Leskovcu pri Krškem je Pionirjeva tovarna gradbenih elementov. 48*članski kolektiv izdeluje predvsem montažne betonske hale, izdeluje pa tudi montažne elemente za stanovanjsko gradnjo po novi tehnologiji litega betona z utinord opaži. To so stopniščne rame in nosilci, balkonske in vrtne ograje, pripravljajo pa tudi proizvodnjo montažnih fasadnih plošč. Na leto naredijo in postavijo 80.000 kvadratnih metrov montažnih hal. Namenjene so industriji, kmetijstvu, skladiščnim prostorom in pod. Hale gradijo po vsej Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni. Največje objekte so postavili v Bosanskem Petrovcu, v Glamoču, v Živinicah, v Zagrebu in številnih drugih krajih. Od objektov na našem območju naj omenimo tovarno opeke v Dobruški vasi, tovarno konfekcije na Vinici, veliko skladišče v Grosupljem in objekte v Črnomlju. Ker nameravajo proizvodnjo betonskih elementov še povečati, bodo zgradili še eno proizvodno halo. Prav sedaj dokončujejo nove upravne prostore. nakladalci. Za gradbena dela imajo velike in moderne avtomešalce za prevoz betona, betonske Črpalke, avtodvigalo in še druge naprave. Tudi tunelski opaži, s pomočjo katerih gradi Pionir stanovanja po hitrem postopku, sodijo k napravam, ki jih ima strojnoprometni obrat. Za upravljanje z zahtevnimi napravami in vzdrževanje neprestano šolajo in specializirajo kader, saj je v modeme stroje vgrajeno vse več hidravlike in elektronike. TOZD Strojno-prometni obrat je razdeljen v štiri oddelke: težka gradbena mehanizacija, srednja gradbena mehanizacija, avtopark in oddelek opažev. 110-članski kolektiv upravlja z mehanizacijo na gradbiščih, ki jih odpirajo gradbeni sektorji, opravlja pa tudi storitve za druge naročnike. Vrednost naprav, ki jih ima Strojno-prometni obrat, je nad 40 milijonov dinarjev, posamezne naprave pa veljajo tudi nad 2 milijona dinarjev. Za postavljanje žerjavov vseh višin imajo izurjene posebne skupine delavcev. Na skrbi imajo tudi sprotno vzdrževanje vse mehanizacije in naprav. Posebno moderno mehanizacijo imajo za zemeljska dela. Na gradbišču termoelektrarne v Brestanici izkopljejo na dan več kot 2.000 kubičnih metrov. To so bagri, buldožerji in Obrat pripravlja nakup novih avtomešalcev, valjarjev, nakladalcev, 75 m visokega žerjatff in druge mehanizacije. Želijo pa tudi čimprej priti do večjih delavniških prostorov, kjer bodo lažje in strokovneje popravljali in vzdrževali vse naprave. NOVE DELAVNICE Za popravila in vzdrževanje vozil imajo urejene delavnice za avtokleparstvo, avtoličar-stvo, avtoelektriko in drugo. V temeljni organizaciji združenega dela Me-hansko-kovinski obrat je z\ajenci zaposlenih 160 ljudi. Predvsem popravljajo vse vrste tovornih in osebnih avtomobilov ter gradbeno mehanizacijo, v ključavničarskih oddelkih pa izdelujejo strešne konstrukcije, popravljajo in izdelujejo razne stroje ter podobno. Storitve opravljajo za vse TOZD v okviru delovne skupnosti SGP Pionir in za zunanje naročnike. Omeniti velja avtomobilski servis za vozila ZASTAVA, , RENAULT in TAM ter opravljanje tehničnih pregledov za vsa vozila. Kolektiv že nekaj časa pripravlja gradnjo novih delavniških prostorov. Predvidoma bodo v Mačkovcu. Že letos bo nared hala za tehnične preglede, kasneje pa še delavnice za popravilo vseh vrst vozil. Naložba bo veljala blizu 30 milijonov dinarjev. Sedanje prostore v Bršlinu bo kasneje uporabljal strojnoprometni obrat. Zaradi v$e večjega obsega *dbenih del v Zagrebu, 8r je do nedavnega imel sek' r Nrško, je SGP Pionir tu-^ v terii kraju ustanovil )ZD. Zamisel o ustanovi samostojnega gradbene-‘sektorja je nastala že leta 72. Lani so uredili uprav-i, skladiščne in delavniške Ostore. V sektorju je zaporih 200 ljudi. Letos pred-Bevajo doseči 50 milijonov uto realizacije, medtem ko 'ajo sklenjenih pogodb že 1 85 milijonov, pripravljajo •sporaum še za naslednjih -nih'cl^0r>OV <*'nar*ev ^ Gradbišča ima zagrebški .beni sektor v Murski So-jtt*. kjer gradijo 96 inter-.'j.skih vrstnih hiš, v Kali- ovicj prj ZagretKJ gradijo j^jske hleve za Plivo, pri-V^jajo pa gradbišča v Veli*. Gorici, kjer bodo tudi gra-J* vrstne hiše. Pionir ima «*azum z zagrebškim podlem Dominvest, ki bo vsa-‘ *®to pripravilo lokacijo in Jjjjjfbelo za prodajo 300 onirjevih intervencijskih l J^ivečje gradbišče pa bo Zagrebškem Cvetnem na-SJJj* Zgradili bodo dve ^•dstropni stanovanjski upnici. To bosta najvišja l®kta v Zagrebu, nared pa lir*3 bit' c’° ^®sen' 0Z-iJJ* prihodnjega leta. Za to ^tevno gradnjo se pri Pio-Hu pripravljajo tudi druge rokovneslužbe. ^SGP P)ONIR je v Zagrebu dobro poznan, zato raču-^ 1°. da bo dela tudi v bodo-gfjj°volj. Sektor pripravlja dpi 'tev samskega doma za ■avce in ureditev obrata Jebene prehrane. Delovna skupnost SGP PIONIR Novo mesto čestita sodelavcem, investitorjem in vsem prebivalcem Jugoslavije za 1. maj, praznik delal Delavnica za popravila tovornih vozil in gradbene mehanizacije v Mehansko-kovinskem obratu REDI LJUBLJANE Gradbišče Mestno gledališče v centru Ljubljane AVTOMOBIL KI DRŽI KORAK S ČASOM! (i i mv Renault 12 TL ZA PODROBNEJŠE INFORMACIJE SE OBRNITE NA: Poslovalnico IMV Novo mesto, Zagrebška 18, tel. 068/21 075 poslovalnico IMV Ljubljana, Titova c. 172 a, tel. 061/343 485 inousiRi jr moionniH vozil nOVOIDESTO Desettisoči lastnikov RENAULTA 12 sodijo, da je to avtomobil, ki izpolnjuje vse zahteve sodobnega vozila: kvaliteto, udobnost, vf rnost. EKONOMIČEN RENAULT 12 je v razredu srednjih avtomobilov: 1289 ccm, 60 KM, hitrost 145 km na uro, poraba samo 8,5 litra na 100 km. % SODOBEN RENAULT 12 je konstruiran tako, da zadovolji vsak okus glede na prostornost in ekonomičnost. Ima četvero vrat, pomične sedeže in lahko upravljanje. ELEGANTEN Moderna oblika karoserije in po želji metalizirane barve: srebrna, plava, olivna, kostanjeva in druge. Cena z davki je 63.140 din fco. Novo mesto. Dobava takoj po vplačilu. , OBRNITE SE NA SVOJO BANKO ZARADI KREDITAI i imv Delovne skupnosti TOZD združene v Industriji motornih vozil čestitajo vsem prebivalcem Jugoslavije za 1. maj, praznik dela! tudi v vaš dom vodovod HIDROPAK :t ■\ rešitev za napeljavo sveže pitne vode v vaše gospodinjstvo A U 30! DOLENJSKI LIST zamaškov pošiljajte posebej! Kolikor zbirk, toliko vaših srečk. v Mariboru 11. maja v Ptuju 29. junija v Celju Nagrade NOVO NOVO &&zo°k* z okusom grozdja vsak četrtek DOLENJSKI LIST 6azo°*a z okusom grozdja NOVO &*zo°k* z okusom grozdja Vsakokrat trije avtomobili, tri motorne žage, dve kosilnici itd. Uživajte pri zbiranju, ob pričakovanju nagrad ,| in z laškim pivom ZLATOROG! \ Na vsako vašo kuverto z osmimi zamaški - vaš naslov! IZŠEL JE KRIŽANKE, ZABAVA, UGANKE, NAGRADE! UGANKARSKI PAVLIHA-MOŽGANE PREPIHA! DIMNIK SCHIEDEL JE OKROGEL, KAR DAJE TELE PREDNOSTI: — odličen vlek zaradi najmanjše prostornine sten — varnost obratovanja zaradi najmanjše kurilne površine — enostavnost pri čiščenju * DIMNIK SCHIEDEL IMA ŠAMOTNI VLOŽEK, ODPOREN PROTI KISLINI, ZATO JE: — odporen proti ognju, ker je izdelan iz visoko kvalitetnih glin in šamotov, - odporen proti kislini, ker šamotni vložek propušča kislino pod 2,5 % — varen pred zasajevanjem in zakislevanjem, ker je šamotna cev odporna proti kislini in vlagi, - temperaturno obstojen, odporen proti pritiskom in pli-notesen, ker je sistem izredna konstrukcijska rešitev. DIMNIK ŠT.1 DIMNIK SCHIEDEL S ŠAMOTNIM VLOŽKOM JE MONTAŽNI DIMNIK IN JE: — varčen zaradi hitre in enostavne montalže, — varen pred ognjem, ker je večplastne konstrukcije s tesnilnimi fugami, — varčen pri prostoru, ker je-natančno izmerljiv in funkcionalen — varčen pri ceni, ker je trajen in ga je mogoče hitro montirati in ima do 40 % boljše izgorevanje. v EVROPI SCHIEDEL—YU—KAMIN PROIZVAJA, PRODAJA, MONTIRA, UVAŽA in IZVAŽfi GRADBENO PODJETEJ „GRADNJA", ŽALEC, v koopera-ciji s / CINKARNO Celje, telefon 71-783, 72-227. Prodajna mesta: # KZ KRKA NOVO MESTO % MERCATOR-TRGOPROMET KOČEVJE # TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA # PRESKRBA KRŠKO # TRGOVSKO PODJETJE RADEČE 0 GG BREŽICE 0 JELKA RIBNICA 0 GIP Beton — Zasavje, Zagorje 0 trgovina z gradbenim materialom na veliko in malo £ Prodajalna SEVNICA v Sevnici 0 Prodajalna LITIJA v Litiji. N V_____________________________________-J V' • s?V UPORABNIK STANOVANJ GL. MESTO MADAGA ŠKARJA BRENCELJ SOPROGA PEROCI KUBANSKI DRŽAVNIK DL ŠKOFOVSKA KAPA KOVINA TRŠČICA AMER. M.IME PIŠČALKA ¥ PLOŠČAT PROD VADITELJ VERDIJEVA OPERA NEPTUNIJ MEHANIČNO UČENJE ROOAVNI AUK PRITOK RENA GEOMETR. TELO RAZPRE- DELNICA ZNANO LETOVIŠČE OL ŽENEVSKEM JEZERU JUŽNO SADJE KRIČANJE ANGL. REKA FRANC. SLIKAR MAURICE) FIN-TEKAC UPANJE GL.MESTO AVSTR. ŠTAJERSKE SNOV OS. ZAIMEK OKOLIŠ MUREN MIK CAST IZDELEK VARILCA VELIKA POSODA TERMIN KAPNIK NA-| VZDOLNJIK NARNA "2££ SVETOPIS. OSEBA GR.ČRKA VRSTA PALME ČEŠKA PRITR- DILNICA ČOLN TRAVNIK w MAL. pr™ llRfIJE LETO RAZVID GR. BOG SONCA NAGON BESEDE BRE7 POUDARKA VRSTA HRASTA ZAVORA DOMAČE Z.IME AVSTR. TISK. AGENCIJA O URAD OGLAS 6E0METR POJEM ODŽAGAN HLOD BRIT.TET. DRUŽBA VRSTA PROJEKCIJI) PANJ ZA SEKANJE ENOTNA MERA NOMADSKI RODOVI V SAHARI FIŽOLOVKA NERED AM. PISEC buchwald VSTOPNA NADUTEŽ TVARINA APARAT NAŠA TOv! lAVTOMOaUV DEL POSODE ŽIME ŠPAHO MEHMED APARAT V •MII ZMRZNJENA VODA REKA V GRClJI VRATA PRESOJA REDKEJŠE ŽIME PEVKA TADIO CEREMO- NIAR 2.IME SEME- NIŠČE KARDELJ EDVARD ORKAN FIGURA ČETVORKI ZVITEK I.BOG LJUBEZNI* MITOLOŠKI ETALEC INDUSTR. RASTLINA ZILA EINO LEM. O LESTVICA Z MORJEM OBDANO KOPNO OSKRBA NEVIHTNI POJAV TATARSKI GLAVAR ETIOPSKI NOVEC LESKOVAR VLAHI *r ITAL. AGENCIJA LEPOTEC MAJHEN NOS DEL EL. 3MREŽJA GERM. OREL ŽENINO Premoženje DB POROKI SEČ SKLICANJE DEDIČ DOME- NITEV GOSTIJA PREKLET- STVU DL DRUŠČINA METER JANEŽ AMINO- KISLINA ASSOCIATED PRESS BOGINJA JEZE' DOMAČE OSJE GNEZDO NORO. BOŽANSTVA RDEČKASTA KOVINA [amtvOHa DRŽAVNI ZBOR GL.MESTO ARMEMliL POVABLJENLC PLINOMER LESKOVAC mrr BURMI MONGOLI PRESKUS VRČ VRSTA JEDI aluminij PLEME ► M IME PKIroiT VISLE CELJSKO POOJLIIL ČLAN AKADEMIJE VODNA ŽIVAL DOMAČE ŽIME JEZIK BANTU ČRNCEV JAP. TELOVAOEC PRITRDIL NICA UM PREDNIK GL.UESTO EGIPTA GLAS OBRAZA m IZREK KAZNI ZA PREKRŠEK MADRIDSKA GALE RIJA NEON STŽID. KRALJ W. DRAMATIK ŽIME LADKOC LJUOSKI QDB Ofl_ TEŽAVA ATENSKO SODIŠČE DL DL INKOVSKI VLADAR VODNA RASTLINA DL DL SREBRO NAGRADNA KRIŽANKA Za prvomajske praznike smo spet pripravili nagradno skandinavsko križanko. Reševalcem sporočamo, da bomo spet izžrebali 30 nagrad, seveda če bodo njihovi odgovori pravilni. Rešene križanke je treba poslati v uredništvo Dolenjskega lista do vključno četrtka, 9. maja. Na izžrebance čaka: 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada 4. nagrada 5. nagrada in 25 lepih knjižnih daril. 250 din 200 din 150 din 100 din 50 din Reševalce prosimo, da upoštevajo: izrezana rešena kri*, žanka je hkrati kupon za udeležbo pri žrebanju. Rešitve je treba poslati na naslov: DOLENJSKI LIST, 68001 Novo mesto, p. p. 33. V levi spodnji kot kuverte napišite: KRIŽANKA. Seveda reševalci ne smejo pozabiti napisati svojega natančnega naslova, ki mora biti obvezno napisan na belem robu križanke. Lepe pozdrave in prijetne prvomajske praznike vam želi Vaš DOLENJSKI LIST , t