Najnovfjše iz živltcnta mravell. Mravlje so že večkrat opisovali naši prirodoslovci. Imamo ravno Slovenci o mravlji od rajnega profesorja Erjavca.. sijajno razpravo. Namen naslednjih vrst je, podati najnovejše o teh za čebelami najbolj marljivih živalcah. ¦ Doslej je bilo znano, kako ljubijo mravlje čistočo v svojih bivališčih. —; Vsak količkaj prirodoslovec zna, kako znajo mravlje pogasiti gorečo svečo, ako jo je kcdo za poskus po.dtaknil mravljišču. Vse mravlje delavke se zberejo na mah in brizgajo tako dolgo v luč mravljično kislino, dokler ne ugasne usodepolna goreča sveča. Sadjarji in vrtnarji znajo, da je mravljam najljubša slaščica od drevesnih uši. Ako namaže sadjar drevo s kako mažo, da ne bi lazile mravlje k ušem, napravijo živalce most. Nanosijo na mast toliko zemlje, da je narejen prehod po suhem. Dr. Brun je opazoval v najnovejšem času pri rujavi vrtni mravlji sledeče: Ako gradijo rujave vrtne mravlje leižšče za mladež, se poslužijo deževnega vremena. Kakor hitro začne padati dež, privrejo iz vseh kotov mravljišča. Vsaka prinese seboj v čeljusti drobec tnokre zemeljske snovi. Z vso naglico zgradijo temelje soban in dvoran v katerih bodo počivala jajčeca. Ko je zgrajeno prvo nadstropje, se začne gradba druzega potom obokov. Ako zadenejo ravno pri prvem nadstropju na razne težkoče: kamenčkov, korenirij poganjkov itd., vsemu temu se znajo mojstrsko izogniti. V nckaj urah je pozidana enonadstropna stavba, katero otipajo na pol slepe živalce s trepalnicami in jo presodijo, če je trpežna za valilnico naraščaja. Skrbno pazijo po končani zgradbi, da je izpostavljena toliko solnčnim žarkom, da se posuši in jo odporna. Pri navadnih gozdnih mravljah jc opazoval profesor Wellenstein, da gradijo okrepčevalnice za svoje delavke. Teh stavb pod mravljiščem se smejo poslužiti najbolj pridne mravlje, ki so bile zunaj na delu ob času deževja. Najbolj zanimivo je, kar nam popisuie profesor Gotsch o onih mravljah, ki zbirajo žitna zrna. Ta vrsta živi ob neapeijskem zalivu v Italiji in krog mesta Zader v Dalmaciji. Kakor hitro je naletela mravlja zbiralka na večjo skupino žitnih zrn, hiti z enim v matično mravljišče. Pri drugem povratku od zaloge že napravi ,met potjo skladišča in obvesti o tem tovarlšice. Te izpopolnijo skladišča in tako roma s časom zaloga (seve malenkostna zaloga) s polja v mravljišče. Neapeljska ln daitnatinska mravlja gre celo tako daleč, da pritisne vsakemu privlečenemu zrnčku svoj pečat potom kisline, katero ubrizgne na žito, kakor bi ga hotela zavarovati napram nepoklicanemu obisku. Zbrano zrnje druge mravlje v gnezdu s čeljustmi razmeljejo. Zmleto prepojijo s slinami in na ta način se pretvori škrob žita v sladkor. Tako pridelani kruh služi mravljam xa hrano v zimskem času. Profesor Dofleins je opazoval pri pravkar omenjenih mravljah se to-le: Tc skrbne in pridne živalce znajo pripraviti iz žitnega zrnja hrano za mladiče, ki so se komaj izlegli iz; jajčec. Ko je žitno zrnje zbrano v shrambi ža potomstvo, pazijo mravlje v jesenskern času na dež. Kakor hitro začne deževati, romajo z zrrfjem na prosto in ga pustijo orositi od deževnih kapclj. Po dežju posije solnce in vzbudi v omočencrn zrnju kal. Kakor liitro je žito pognalo klice, ga zvaličijo zopet v shram- be. Nežne sveže poganjke potrgajo, zmeljejo v moko in pripravijo iz zmesi hrano za nežno mladež. Ako požene vzklilo žito večje klice, kojih moka bi znala škodovati naraščaju, jih starejše mravlje polomijo od zrn in znosijo na posebno smetišče.