Propad in pomoe kraeekemu stanu. Govor drž. poslanca Pišeka v zbornični seji dne 19. jnnija 1908 po stenografičnih zapiskih državnega zbora. Poslanec Pišek pricne govoriti slovensko in nadaljuje nemško: Visoka zborniea! Slabo stanje, v katerem se nahaja poljedfelstvo« in velik del kmetov, me je napotllo, da sem se oglasil v prora6uns[ki razpravi k besedi, da zastopam opravičene zahteve in želje svojih volilcev. • Ni potrebno, da posebej dokazujem, kako da trajno nazaduje poljedelstvo, ker to dovolj dokazuje dejstvo, |d,a se kmet < skozi desetletja strašno 20dolžuje. Sodelovale so razne okolšleine, da se izpod- rinja kmet s svoje grude, ki mu več ne nudi; obstoja, iker se ne izplaea obdelovtauj.e. Zadnji čas je že, da se 'pričneta vlada in državni zbor že pečati z vprašanji kmečk&gp, stanu, ki leži njai tleh, da se posveti kmeckira; vprašanjem večja skrb in set prepreči popolno ubožanje. Ker je zbornica,' ljudska zbornica, ki-je sestavljena malone enako iz vseh stanov, morajo pač imieti kmetje enake pravice. KmejLje imamo popolno pravico, da tziahtevamo, naj deja1: posta.vodajalna zbornica na to,, da se vzdržuje in se dvig/ne naš stan. Vlada kaže sicer dobro voljo, *'da k.aj stori za povzdigo in iztooljšanie kmeckega stanu, želim le, da bi kmalu obljubam sledila tudi dejanj.H. Kmetjfe imamo pravico, da ¦ zahtevamo od vlade, nBi postopa z nami tako, kakor postopa z ostalimi stanov^ Kin,ecki stan vedno bolj nazaduje edino in pa pred vsera •' zato, ker znaišajo pnoizvajalni stroški mialoiie pri vseh stvareh vec, kolikor sa dobi za nje, kar se, luhko dokaže s številkami. Z izgledi lahko dokažem, da dajp zemljišče po gospodarskih stroških le redkokdaj čisti dobicek. V mnogih slueajih ima kmet celo izgiubo pri nasadu gotovih polj,tekih pridelkov.' Peeam se a kraetijo že 40 let. Iinam zato veliko žalostnih izkušenj. Lahko bi navajal zglede, če bi preostajal. č'as,! a žjal, mi ne prebataja. ' Iz navedenih razlogov ni le obstoj kmeta dvomljiv, nasprotno, 6e sene urede dovolj cene, je neizogibno, d& kmečki stan ^opolnoma .propade. Naj se posestvo še tako racijonelno obdeluje, donaša pa le na leto komaj tolikto, da preživi kjpiet gebe in, pa svojo rodbino, sam mor.a pai delati zastonj. Žalibog, da imam za svojo trditev veliko doKa-zov. Vflada je dolžna, da se loti zi vso odločnostjo strokovne razdolžitve zemljišč, ki jo mor(a izveati v doglednem/ času.. Ce se to ne zgodi, bo kmet poeasi propadel in popolnoma ubožal. Nasvetujem vladi, naj ustanovi agrano banko (Pritrjevanje.), ki naj preva^ame kmetov jdolg in ki naj kmetu posojuje! za kolikor mogo&e niake obresti, ki ne smejo presegati 3 ali 4%, proti zmerni letni amortizaciji. Prezretli ne smem, pristojbin o prenosu premoženja v smislu postave z 18. junija ,1901, drž. zeyk. št. 74. ¦Po tej postavi se morajo plačati pri prenosn lasti ali posesti zelo visoke proa ntualne prtlstojbine po-vrednosti posestva, negledeina to, ce je posestvo zadoižeuo ali neH ali ee sploli priiioša eisti dobiček ali ne. Sicer imajo pae ona kme^ka p,osestva, ki ji'i obdeluje posestnik sam ali pa njegova rodbinn, to ugodnost, rla so pri prenosih do vrednosti ,5000 K na bližnje sorodnike prosta pristojbine, med tem.ko se mora plačati od posestev, ki so vredna 5000 do 10.000 K %%no prlstojbino od vredsnosti prenešega posestva. Prejemalci kmeukih posestev in kmečkin gruntov dobe- le re(dkokd)ij ugodnost, d|a so oproščeni pristojbine. iVjrednost zemljišca se namreč deni po takozvanem čistem kataštralnem dohodku, ki večinoma prekoraci omenjeno mejo. Keri grednjii posestniki iiavadno ne uživajo nobene ugodnosti., si dovoljujem, da pozivljam vlado, naj "JzdJela predlog, naj se raztegne pristojbin prosti prenos do zemljišč, ki so vrettna 10.000 K. S postaivo z dne 24. majnika 1869', drž.. zak. št. 88 in z dne 12. julija 1896, drž. zak. št. 12*1, se jo izvedla za kmeeki stan usodna regulacija zemljiškega davka. Dne 191. jul. 1.1. sem stavil priiineren predlog in pozval vlado, naj predloži zbornici predlog d ureiditvi zeinljiškega davka tako, da se odmeri zemljiški davek po dejanskem čistem dobičku z ozirom na zemljiške dolgove, na lego zemljišč in glede na obdelovanje. Vlstia bo imela na vesti gospodarsko pogubo kmečkega stamu, če ne izvede takoj po naieelih pravice preosnovo našega zemljiškeg^a davkla. Posameznet kmečke občine in pos,amezne kinete zelo obtežuje dolžnost, da se morajo ustaaavljati ljudske. šole. Prosim, naj se me ne razume napačno, češ, da nasprotujem goli. NasprotnoL Zielo se zavzemam za splošno izobrazbo. Riavno zato pa ne morem trpeti, da prepušea država splošno ljudsko izobrazbo gospodarsko slabim občinam. Sodim, da sem opravičen, če zahtevam od vlade in jo pozivljam, naj podpirai ijudsko šolstvo,; 'kar je zahteval mioj tovariš poslanec RoSkar ,v zbornici. Vprašanje, ki se ne more več odlašlati, je pa kmečko zadružništvo. Vsi stanovi so že združeni po zadružnih zvezah, le kmečki ste-n nima zveže, ki bi rau zagotavljala varstvo in zboljšanje)(gospcKlarskega položaja. Dozdaj se niso, ozirali na okvirni zakon, ki se je glede na zadružništvo odkazal deSelnim zborom. Po mojein mnenju je mogoča odporaoč po postavno ustanovljenih državnih oblig<atoričnih kmeč- kih zadrugah, ki naj se zopet združijo v zadružne zveze. ¦« Vlada bi morala sama gledati na to, da po carinskem varstvu bnani cene domačih pridelkov. Proizvajalui stroški so se v zadnjib desetletjih malone potrojiii, cene poljedelskih izdelkov so se pa le nekoliko dvignile, pri nekaterilh izdelMh so pav zadnji čas oelo 'pfadle. Zakaj se kmečki pridelki pozneje podraže, ne moremo biti odgovorni kraetje. Vlaida je dolžna, da skrbi za kmeta vsaj to.liko, kolikor skrbi za industrijo. Saj pripada kmečkemu stanu naicl polovico prebivalstva. Vlada pa postopa naiiavnost narobe. Pred vsem se tu skticujem na trgovinsko pogddbo s Srbijo in n-aglašain, da ta pogodba koristi edinole industriji, zelo pa Škoduje avstrijski živinoin prešičoreji. Vlada b;. storila 'bolje, da bi rajše po možnosti podpirala kmečko proizvB-jaaiie, k&kor pa da sklepa take pogodbe, in bi delala na to, da se izboljša umino domače gospodanstvo, po katerem bi se zmanjšali proizvaialrf: stroški, in bi se pridelki prodajali za primerno oeno. (Pritrjevanje.) Govoriti hočem še o svoji ožji domovini. .Spodnještajerski in koroškl Slovenci nismo mogli kulturno v nikakem oziru napredovati. Manjkajo namreč poljefdelske in druge šolet Noben pameten in pravičen žlovek ne more ugoviarjati, da je kui!turen razvoj, rrapredek in blagostanje nenuogoče brez zadostne izobrazbe, ki se nam mora sam)oobsebi umevno uspešno dati le v niaiteriiem jeziku. Z nobenim avstrijsikiiin narodom se dozdaj ni postopalo tako mačehovsko, kaJkor s spodnještajerskimi in koroškimi Slovenci. Vlada naj upošteva, da je bil Sloveneo vedno zviest držatvljan, ki se je vedno izkazal, da je neustrašeno branil domovino in dja zasluži zato enakopravnost ne le po paraigraiili na papirju, marveč tudi v dejanju. Pred vsem skrbi vlada za to, .da 'dobimo na Spodnjem StajeTskem in Koroškem poljedelske in obrtne šole, Glede na najneravano zvišanje davka na žganje priponuiim, da zvišanje nasproti kmetu ni nikakor opravičeno. Kmet mora dati minogokrat visoko obdačeno žganjfe v velikih množinah zastonj svpjim delarvcem. Davka prosta množina nikakor ne zafdošča zja splošno potrebo. Pred vsfem se moria g[ledati, da sme kmet žgati primerno množino davka prostega zdravega žganja, ki ga rabi ,za svoje delavce. Vladni preddog naglaša, da se porabijo doliodki iz povišlanega davka ma, žganje za saniranje dežehiih iinanc, Obžalujem, da pritegnejo zopet najubozpejše sloje ' prefoivjaflstva za sanjiitanje di.eželnih financ, med teru ko še vedno ni dovolj izpopolnjea na zgoraj osebni davek. (Pritrjev,anje.) Vsaka vlada, ki čuti z ljudstvom,' naj bo prepricana, da, če pridejo na domovino šle tajko sfiabi dnevi, bo sočustvovalo ljudstvo ž njo. Kon6no ponovno opozarjaiii nai splošno slabo stanje kmečkega stanu in nagfašam, Ce ne pride pravo-Sasna državna pomoč, je neizogiben propad držaive P Končajm in upam, da so našla moja izvajanja pri vladi ugokien odmev. (Pritrjevanje.)