Poštnina plačana v gotovini» Štev. 4. V Ljubljani, dne 25. januarja 1934. Posamezna Ste«. Din 1*— Leto XVII. UpravnlStvo »Domovine" v L|ubljani, Knatlova ulica S Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., teleton 3122 da 3126 IsHaia vsak četrtek Naročnini <> tnremitvo: četrtletno t Din, polletno 18 Din, celoletno 39 Din; ta lo»» lerastto razen Amerlkei četrtletno li Din, polletno 24 Din, celoletno 43 Oln. Imerika leta* I dolar. — Račan poštne hranilnice, podružnice » Linbllani, št 10.711. K vprašanju pospeševanja našega kmetijstva Potrebno je zbližan] e med šolanim kmetijskim strokovnjakom in in kmetom — Tiskana beseda mora biti prepričevalna in razumljiva V naslednjem prinašamo dva članka, ki govorita o sredstvih, kako bi se dalo naše kmetijstvo dvigniti na višjo stopnjo.'Nadaljnje tehtne dopise o tem vprašanju smo vedno pripravljeni objaviti. Na naš članek pod naslovom «V uvaževanje pionirjem našega kmetijstva«, ki ga je napisal dober poznavalec razmer in potreb našega kmeta, se je oglasil g. J. S. v «Jutru» z dne 21. t. m. Člankar, ki je sam kmetijski strokovnjak, se strinja z našimi izvajanji, pravi pa, da je iskati vzroke zaostalosti našega kmetijstva v primeru z bližnjimi in daljnimi sosedi v tem, da delajo ti sosedi že vsa povojna leta stalno s polno paro po vsestransko preudarjenih načrtih, za katerih uresničenje ustvarjajo vselej najprej pogoje. Oni upoštevajo vsa dejstva, ki soodločajo pri uspehu, zato uspehi ne izostajajo. Pri nas pa je manjkalo že od početka pravega načrta. V zadnjih letih pa so se ustvarili tudi v Sloveniji velikopotezni načrti za povzdigo kmetijstva. Načrti in smernice se kopičijo in izkušajo dosledno izvrševati. Vendar je le malo uspehov, ker se kljub velikemu pogumu le pozabljajo nekateri osnovni pogoji, ki odločajo pri uresničenju načrtov. Omenim le najvažnejši pogoj, to je vprašanje organizacije (ureditve) pospeševalnega kmetijskega dela med narodom. Za takšno delo ima po mnenju g. J. S. sreski kmetijski referent premalo časa, ker ga preobilno zaposlujejo razni notranji uradni posli, predvsem pa reševanje raznih aktov. Tako je postal sreski kmetijski referent, ki bi naj bil res pionir kmetijskega pospeševalnega dela med narodom, pretežno pisarniška moč, ki tiči med številkami in papirji in ne more dejansko uporabiti svojega strokovnega znanja, pridobljenega po dolgem učenju, in mu prav nič ne koristita vsa dobra volja in navdušenje za napredek kmetijstva. Da bi bilo mogoče izvesti res plodno delo, kakor ga je očrtal gori omenjeni članek «Domo-vine», bi bilo treba, tako zahteva g. J. S., najmanj podvojiti število kmetijskih strokovnjakov v naši banovini, ki se naj usposobijo za posamezne stroke, in delo pravilno razdeliti, sicer ne bomo mogli ob današnjih načinih nuditi kmetu za dosego napredka dejanske pomoči. Uverjeni smo, da je povedal g. J. S. resnico in da je govoril iz srca našim kmetijskim strokovnjakom, ki so raztreseni po vsej banovini. Podvojitev števila kmetijskih pionirjev pa bo v današnjih časih splošne državne štednje zelo težko izvedljiva, pač pa bi se dalo na drugačen način pomagati k razbremenitvi kmetijskih stro-koynjakov. Čemu vendar se mlati toliko prazne slame z raznimi razsežnimi in duha ubijajočimi, dragoceni čas požirajočimi, vsemi mogočimi statistikami (Številčnimi podatki), o katerih vemo, vsi na tihem, da imajo prav hudo napako, da namreč ne ustrezajo dejanskemu stanju. Pisec teh vrstic se še danes z bridkostjo spominja naslednjega dogodka, ki meče prav čudno luč na veljavnost raznih kmetijskih statistik. V dobi najhujšega navdušenja za hmeljarstvo v naši banovini je dobil neki sreski kmetijski referent, ki mu je bil hmelj skoro nepoznana rastlina, brzojavni nalog, da naj še v teku istega dneva brzojavno pošlje statistiko o številu htneljskih nasadov v svojem srezu. Kaj naj stori siromak, ki je sicer čul, da so precej hmelja nasadili po srezu, imel pa ni niti najmanjšega pojma, koliko bi ga utegnilo biti. Toda nalog je nalog! Pa se je nemudno odpeljal k dobremu prijatelju hmeljarju po svet. Ni minila ura, pa je že brnel brzo-jav in nesel statistiko ministrstvu. Pohvale je bil deležen vestni strokovnjak, a še tisto jesen se je izkazalo, da se je mož zmotil samo za 70 % in toliko manj poročal. Sličnih, nikomur koristnih statistik so mogočne skladovnice po raznih uradih. Po tem spoznanju bi bilo najpametneje, opustiti ali vsaj do skrajnosti omejiti to jalovo početje. Tako bi naši kmetijski pionirji pridobili mnogo časa za resnično delo med narodom. Mogli bi potem najti z osebnim poznanstvom v vsaki vasi pripravnega človeka, ki bi z veseljem in natančno do zadnjega kokošjega grebena imel popisane vse podatke o kmetijski proizvodnji svoje vasi. Tako bi prišli zastonj tudi do resnične statistike, ki bi jo mogel kmetijski strokovnjak na poziv vsak čas predložiti nadrejenim ob-lastvom. Kakor je ugotovitev g. J. S. glede neprimerne zaposlitve kmetijskih pionirjev resnična, vendar trdimo, da to ni glavni vzrok zaostalosti našega kmetijstva. So drugi globlji vzroki, ki pa vendar niso taki, da bi se ne dali odpraviti. Prepad med šolanim kmetijskim strokovnjakom in med kmetom od pluga in motike je pri nas preglobok. Skoro bi rekli, da imajo naši kmetijski strokovnjaki preveč učenosti in knjig, pri tem pa jim mnogokrat nedostaja najnavadnejšili praktičnih izkustev v kmetovanju. Nedavno je poslušal pisec teh vrst dobro obiskano kmetijsko predavanje, na katerem je govoril odličen strokovnjak o izboljšanju nekaterih naših že močno opešanih sort krompirja. Pri tem je takole naglasil važnost zamenjave semenskega blaga: «Iz prodnatih leg vzeti semenski krompir na težki zemlji prav dobro uspeva in tudi obratno.« Kakor je prvi del stavka resničen, tako ve vsak kmet, da se še nikoli hi zgodilo obratno: da bi namreč semenski krompir, ki je zrasel na dobri zemlji, dal kaj prida pridelek na slabi zemlji. Zato tudi močno grešijo razni kmetijski zavodi, ker uvajajo za poizkušnje krompirjeve sorte iz Poljske in drugih pokrajin, ki imajo za krompir odlično zemljo. Pomanjkanje praktičnih izkustev v kmetovanju lahko zapelje naše kmetijske pionirje v velike zmote, ki požrejo ne le mnogo denarja, temveč poglobijo in razširijo že obstoječi prepad med delovnim in študiranim kmetom. Treba je najti način, kako tesneje zvezati kmetijskega strokovnjaka z zemljo in ga tako približati izkustveno in tudi čuvstveno našemu kmetu. Gospod inž. M. P. nam je obljubil za prihodnjo številko o tem članek, ki bo razvil načrt o učinkoviti preosnovi ureditve kmetijskega pospeševalnega dela. * Tudi tiskana beseda je važen činitelj pri pospeševanju kmetijstva. To se pravi, tiskana beseda mora biti prepričevalra in razumljiva, če hočemo doseči z njo resnične uspehe. Pri nas se ne smemo pritoževati, da nimamo te vrste pisanja dovolj. Še preveč ga je, a učinek je tako majhen; to pa samo zaradi tejia, ker imamo malo dobrih piscev, ki bi znali kmetu tisto, kar vedo, tudi tako povedati, da bi kmetovalec razumel in verjel. Pisec teh vrst, ki je imel že pogosto opravka z urejevanjem takih spisov, ve iz lastne izkušnje, kako nerodno izkušajo mnogi strokovnjaki kakšno čisto pohvalno misel ali predlog spraviti med ljudi. To je znak, da se ti kmetijski strokovnjaki ali niso poglobili v kmetovo dušo ali pa da ne poznajo razmer na deželi, čeprav je to pri takem poklicu prvi pogoj, da seme ne pade na peščena tla. V kmetijski strokovni književnosti, namenjeni kmetovalcem, ne šolanim veleposestnikom, kar mrgoli tujih besed, kakor agraren, reforma, referent, privilegiran, ansilaža, prosperiteta, selekcija, kontrola, jarovizacija, regeneracija in sto drugih, katerih tri četrtine kmet ne mote razumeti, a o eni četrtini ima le meglene pojme. Vse te besede se dado povedati po naše. Kdor pa česa ne zna, naj ne :>iše, zakaj pogostokrat je verjetno, da pisec, ki ne zna poljudno obrazložiti te ali one reči, tudi te snovi dobro ne obvlada. Ko je pisec teh vrst nekoč očital tujke nekemu kmetijskemu strokovnjaku je ta menil, da naš kmet ni neumen. Res je, naš kmet je preudaren in razsoden, ker ne pomisli, da si pravo razumevanje tujk pridobi človek le v šolali, pa ne v meščanskih, nego le v gimnaziji, a še mnogim gimnazijcem tujke često povzročajo jjreglavice. Od kmetov torej zaradi nerodnih kmetijskih pisateljev ne bomo zahtevali kar gimnazijske mature. Pa ne samo tujke so pleve v kmetijski književnosti, nego tudi dobrih domačih besed za živali, rastline, orodje in drugo prefesto manjka pospeševalcem kmetijstva. Kakšen tak pospeševalec se ti včasih tako tepe s kakim pojaNom, k bi ga rad pravilno označil, da se ti resnično zasmili. Vse ti napiše, samo krepke domače besede ne. Spominjam se, kako so nekoč tuhtali neki kmetje, kaj naj pomeni beseda biček (bikec). Koklia na primer tudi ne izvali piščancev ali piščančkov, nego le piščeta. Piščanec je že večji. Kmetijskim piscem je prav tako pogostokrat pomanjkljiv besedni zaklad za kmetijska opravila. Ne mislim se s tem vprašanjem baviti v podrobnostih, nego hočem samo naglasiti, kako po» irebno bi bilo, če bi se naš kmetijski strokovni tisk preosnoval v to smer, da bi opustil tujke in jih nadomestil z dobrimi domačimi besedami. Kazen tega pa ne bi smel rabiti manj znanih besed iz bogve katerega majhnega našega narečja. Prav tako bi.bilo treba v smislu našega jezika ponašiti tujke za kake nove kmetijske naprave, ki se uvedejo k nam. Lepa beseda lepo mesto najde, je star pregovor. Zato ga uvažujmo tudi v kmetijskem tisku. Nujno je to potrebno, če smo res s srcem za to, da pomagamo dvigniti naše kmetijstvo. V nedeljo smo pričeli zbirati za gladne rudarske otroke Zbirka živil za gladujoče rudarske-otroke, ki jo organizira uredništvo «Domovine», se je to nedeljo že pričela in bo trajala do 4. februarja. Vsak čitatelj na deželi, ki more, naj v tem času poišče v svoji shrambi kaj majhnega, kar bo lahko pogrešal, in naj zanese do najbližjega gasilnega društva ali čete. Naši vrli gasilci so prevzeli nalog«, da bodo zbirali darove in jih po zaključku zbirke odpravili na naslov skupnega pomožnega odbora v Trbovljah. «Gasilec», glasilo Gasilske zajednice za dravsko banovino, prinaša v svoji najnovejši številki podrobna navodila društvom in četam, kako naj zbirko izvedejo. Ker pa izide «Gasilec> šele te dni in bodo torej ta navodila dospela na svoje mesto z majhno nepričakovano zamudo, prosimo vse čitatelje, zlasti pa, kar je gasilskih delavcev med njimi, da že zdaj obvestijo odbore društev in čet o dogovoru, ki ga ima naše uredništvo s predsedništvom Gasilske zajednice, da zbirko izvede s sodelovanjem vseh gasilskih organizacij na deželi. O vseh vprašanjih, ki bi se v zvezi z našo zbirko utegnila pojaviti v kateremkoli kraju, pa prosimo, da se naši čitate*ji brez odlašanja pismeno obrnejo na nas list. Do 4. februarja naj velja v vsaki kmečki hiši, v vsakem domu nujno naročilo: Enemu gladnemu rudarskemu otroku vsaj cn dober obed!. Zaščitenim dolžnikom kmetom Podpisane osrednje organizacije denarnih za-[zadolžitve: 1.) sami ali s člani svoje rodbine vodov pozivajo kmete, ki so zadolženi pri denar- i obdelovali zemljo; 2.) da njiho-a posestva tedaj nih zavodih in mislijo, da imajo pravico do zaščite ' n^o presegala 75 ha orne zemlje (njiv, travni- po uredbi o zaščiti kmeta, da do konca januarja predlože svojim denarnim zavodom dokaze, da so zaščiteni. To je potrebno zaradi tega. ker morajo denarni zavodi z dnem 23. novembra 1934. zaključiti račune zaščitenih kmetov tn jih od tega dne dalje voditi po določilih uredbe. Seveda velja ta poziv samo za one dolžnike kmete, ki tega niso že uredili s svojimi denarnimi zavodi. Dokler prizadeti dolžniki ne dekažejo denarnim zavodom pravice do zaščite, jim ne morejo zavodi nuditi ugodnosti po uredbi. Dokazi o pravici do zaščite morajo biti verodostojni in resnični. Neresnične podatke lahko smatrajo denarni zavodi za poizkus prevare, ki je kazniv. Po določilih uredbe morajo dolžniki predložit? denarnim zavodom dokaze, da so ob času kov, vrtov, vinogradov, torej brez gozdov, pašni- kov, ribnikov, kamnolomov); 3.) da je bila tedaj njihova davčna podlaga ali katastralni čisti donos za odmero zemljarine, v okolici mest in trgov poleg tega tudi podlaga za odmero zgradarine, kolikor ta ni presegala 10.000 Din, višja kakor pa podlaga za odmero drugih neposrednih davkov (pridobnine, rentnine, uslužbenskega davka). Isto velja tudi za posestva maloletnih, za kmečke zapuščine in za take kmete, ki zaradi bolezni ali drugih neuklonljivih vzrokov niso mogli sami obdelovati zemlje. Najemniki posestev morajo dokazati, da so se v času zadolžitve kot najemniki pečali s kmetijstvom kot glavn m poklicem in da niso plačevali nobenega davka razen morda uslužbenskega. Bajtarji, sezonski delavci in podobni morajo dokazati, da so imeli značaj kmeta, to je. da so živeli na svoji domačiji in obdelovali zemljo, torej da so se pečali s kakšnim drugim poslom le kol s postranskim zaslužkom. Uredba sicer določa, da izda gori omenjene dokaze županstvo, vendar navadno potrdilo županstva ne zadostuje, ker re nudi dokaza, saj dokaznih pripomočkov županstva v večini primerov sama nimajo. Zato naj dolžniki preskrbe pri davčnih upravah številčne podatke o davčni podlagi za davke, ki so jih plačevali ob času zadolžitve, ali pri sodiščih zemljeknjižne podatke in jih predlcže denarnim zavodom osebno ali po pošti. Točne podatke županstva morajo torej predložiti poglavitno le oni, ki so sa poleg kmetijstva bavili še s kakim drugim poslom. Zveza jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani, Zadružna zveza v Ljubljani, Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani in Društvo bančnih zavodov v dravski banovini. Peklenski stroj se je razpočil v brzem vlaku pri Brežicah Neznani zločinci so spravili pek*enski slroj v vagon, ki je prišel iz Berlina in bil priklop!jen bizemu vlaku Dunaj—Zagreb — Trije potniki mrtvi A A objavlja: «V ponedeljek 22. t. m. ob 5.50 j greb—Sušak, ki je bil priklopljen brzovlaku Du-zjutraj se je med železniškima postajama Vid- j naj—Zagreb. Ta voz se je odpeljal iz Berlina mom-Krškim in Brežicami pri kilometru 36.4 od 21. t. m. ob 7.50 zjutraj in prispel na Dunaj ob Zidanega mosta razpočil peklenski stroj v na-ravnostnein vozu Berlin—Dunaj— Maribor—Za- 20.30. Tam so ga priklopih na južni postaji brze-mu vlaku za Trst, odnosno Zagreb, ki se je po- DVA ČLOVEKA RICHARD V0SS 12 Marda, oh, morda je še živa, morda bi jo še lahko rešil. Ce bi jo začel takoj iskati ln jo takoj našel... Vendar pa se mora to zgoditi na mestu. Takoj jo moram iskati! In takoj sem začutil, kako je padla vsa utrujenost od mene, začutil sem se izpočitega in osveženega. Čudovito močnega sem se čutil. Toda oba do smrti izmučena psa... Morala mi bosta pomagati pri iskanju; kajti le onadva jo lahko najdeta. Toda še vleči se nista mogla dalje. Kakor mrtva sta ležala na tleh. Moral sem počakati, da sta se psa odpočila. Cerkovnikovi ljudje so mi prinesli vina, jaz pa sem želel samo kakšno okrepčilo za docela izčrpani živali. Dobila sta mleka in kruha. Najprej se ga nista dotaknila, obležala sta negibno. In stal sem zraven njiju, brez dejanj, brez pomoči. Moral sem čakati, ko bi morda prav zdaj še lahko rešil svojo mater. Brez psov sem hotel iskati. Cerkovnikovi ljudje so me morali s silo zadržati, dokler se ne bosta psa toliko opomogla, da mi bosta lahko sledila. Zato sem čakal. Naposled sta se lotila mleka. Pokleknil sem k njima in jima držal skodelico z mlekom pod ros, prigovarjal sem jima. Ko sta se vidno opo- mogla, sem bil rkoraj srečen in sem si mislil, da je mati že rešena. S seboj sem imel ruto, ki je bila njena. Pokazal sem jo psoma in jima Velel, naj iščeta, iščeta! Razumela sta me, moji zvesti, pametni živali! S slabotnim, cvilečim laježem sta mi sledila. Sledil mi je tudi cerkovnik. Nosil je svetilke in lopato in steklenico je imel s seboj. Ko mu jo je žena dala, sem slišal, kako je tiho rekla: «Saj je ne bosta več potrebovala.» Skoraj bi bil na glas kriknil. Iskali smo. Skozi vihar, pasje cviljenje in lajanje; skozi vihar mrje klicanje, moj prestrašen krik: rda pod njo dremlje, tako sladko dremlje, da jo bom še labko prebudil. Ce bom tako prav, prav vneto prosil, se bo gotovo zbudila. Saj ni mogla svojemu mlademu sinu ničesar odreči in mu bo dala nekoč tudi Judito Platterjevo — Ce jo bo prav, prav iz srca prosil. Potegnil sem jo iz njenega svetlikajučega se groba... Gotovo, o, gotovo samo spi! Njen ljubi, lepi obraz je bil videti tako pokojen. Zdelo se mi je, da se še v spanju smehlja: Morda se ji sanja, da je doma pri svojih in da sije pomladansko solnce. Nič več tople pijače iz steklenice dobre žene ji nisem mogel vliti v usta. Nič več je nisem mogel zbuditi. Vzel sem jo na roke, jo dvignil in odnesel. Bila je lahka kakor otrok. S svojim lahkim bremenom na rokah nisem bil prav nič utrujen. Naposled sem tekel, da smo kmalu spet prišli v cerkovnikovo hišo, kjer sem lahko položil svojo mater na mehko in na toplo. Toda ni se več zbudila. Osmo poglavje. Svoji mrtvi materi na ljubo grem v Kini. Sneg in sneg! Pri tem pa mrz'i, mrzli dnevi. Ni oblačka na nebu, nebo pa je temnovišnjevo nad belim svetom. Vsako juto srež, da nastane okoli gradu začaran gozd. Na vrtu vzcveto svetlikajoče se čudežne cvetice iti naša senčnica je pokrita z Ieske-tajočim, svetečim se plaščem. Drugi teden bo božič, sveti večer, ne samo praznik vseh otrok, ampak tudi vseh mater. Moja mati je mrtva. Danes je priš'a Judih. Tm?la je črno obleko in v njej ni bila nič več videti otrok. Tudi njeno tem odpeljal 2 Dunaja ob 21.30. Takoj po razpočenju se je vnel plin za razsvetljavo; ogenj je objel ves vagon, ki je skoro čisto zgorel. Po razpočenju peklenskega stroja, se je vlak takoj ustavil in so goreči vagon odklopili, obenem pa začeli reševati potnike v njem. V vagonu je bilo 13 potnikav. Trije so bili pri razpočenju ubiti in so jih našli zoglenele v vagonu. Njihova istovetnost še ni dognana. Od ostalih potnikov je laže ranjen avstrijski državljan dr. Fritz Stern iz Gradca ter so ga takoj prepeljali v brežiško bolnišnico, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. Ko so odklopili poškodovani vagon, je brzi vlak nadaljeval vožnjo in je prispel v Zagreb z majhno zamudo. Peklenski stroj je bil spravljen v sedežu enega izmed kupejev. Ker vse do zdaj ugotovljene okoliščine dokazujejo, da so spravili peklenski stroj v omenjeni vagon v tujini, je oblastvo odredilo, da se morajo vsi vagoni, ki pridejo iz Avstrije, na obmejnih postajah zamenjati z našimi. Na kraj nesreče je prišla strokovna komisija.« Kakor poročajo iz Krškega, jc vsa tamošnja okolica pod vtiskora peklenskega zločina. Ko je brzel vlak mimo Stare vasi, se je čul v enem izmed vagonov močan pok. Do razpočenja je prišlo v drugem kupeju 11. razreda naravnostnega vagona Berlin—Sušak. Kaže, da je bil peklenski stroj pod sedežem v kupeju in urejen za ft. uro. Ob trenutku razpočenja se je.mudil v III razredu istega vagona sprevodnik Franjo Pavlečič. Le njegovi prisotnosti duha se je zahvaliti, da nesreča ni zahtevala več žrtev. Pavlečič je naglo j potegnil za zavoro v sili. tako da se je vlak takoj j ustavil, Ves vagon je bil že v plamenih, ker se je, po razpočenju vnel plin za razsvetljavo. Ogenj; se jc širil z veliko naglico, tako da so se ostali potniki, ki jih je bilo v vagonu 13, le s težavo rešili. Nekateri so zapustili vagon Is napol oblečeni. V vagonu se je vozil v Beograd na zasedanje narodne skupščine tudi narodni poslanec za ptujski srez g. Lovro Petovar. Ker se ni mogel več rešiti po hodniku, ki je bil že ves v plamenih. je naglo skočil skozi okno in padel v jarek ob železniški progi. K sreči je ostal nepoškodovan. Trgovinski zastopnik iz Gradca dr. Stern pa je vendarle stekel po hodniku, pri tem pa dobil hude opekline po obrazu in rokah, tako da so ga morali prepeljati v brežiško bolnišnico. | V. £.; .jUOeFA. k. J.. Z.ijrcb, (Jik-v. 32 Ojb» it rcjitlr. pc4 S. fcr. 437 od 10. i. 1934. Življenje so izgubili trije potniki, katerih imen doslej še niso mogli dognati. Po izjavah spre-- odnika so žrtve neki Avstrijec, neki Hrvat, ki jc potoval z Dunaja, in neki Slovenec, ki je stopil v vlak z voonim listkom za III. razred, a je iinel nesrečo, ua je vstopil v II. razred in je doplačal razliko. Naravnostni vagon Berlin — Sušak je čisto zgorel. Ker je obstajala nevarnost, da se ogenj razširi še na sosedna vagona, so iz niili takoj spravili vse potnike. Po velikem in požrtvovalnem naporu pa se je železniškemu osebju posrečilo odklopiti goreči vagon. Ker proga sama ni bila poškodovana, je mogel ostali del vlaka nadaljevati pot proti Zagrebu, izklopljeni vagon pa so spravili na postajo Videm-Krško. Na mesto nesreče je prvi prispel sreski načelnik iz Krškega g. dr. Tine Cjš, ki je odposlal na pristojno mesto tudi prvo poročilo. Ker pa se je napad zgodil na ozemlju brežiškega sreza, je nekoliko pozneje prispel na železniško postajo v Krškem tudi sreski načelnik iz Brežic g. Brezigar s sodno komisijo. Iz Zagreba je prispel višji policijski komisar gosp. Miloš Simič z detektivi, iz Ljubljane pa policijski upravnik g. Koršovan. Ze dosedanja preiskava je ugotovila, da je bil napad povsem podoben onim, ki so bili izvršeni pred dvema letoma. * Graška «Trgespost» poroča, da je med smrtnimi žrtvami avstrijski državljan Eduard VVachtel. Druga žrtev je jugoslovenski državljan Emil Bo-ral, medtem ko istovetnost tretje žrtve še ni ugotovljena. Ranjeni pa so Avstrijca dr. Friedrich Stem iz Gradca in Ludvvig Rotil z Dunaja, daljo štirje jugoslovenski državljani, en Nemec, en Ceh in en Američan. Vsem ranjencem je bila v brežiški bolnišnici nudena prva pomoč, nato pa so po večini odpotovali domov in po svojih poslih. List poroča dalje, da so avstrijska oblastva izdala najstrožje varnostne ukrepe za vse vagone, ki gredo v tujino. V Gradcu in na drugih obmejnih postajah morajo vsak vagon posebej natančno preiskati in pregledati. Hraste pri otrocih, oprišče, lišajc itd. ozdravi zelo zanesljivo preizkušeno zdravilo Ne da bi zrekla ime moje matere in povedala, zakaj naju hoče imeti čez praznike pri sebi, so je obrnila k meni in mi dejala: cZelo veliko veselje mi bosta napravila, če prideta k meni. Kajne, Rok, ti prideš?» Pri tem me je proseče pogledala s svojimi velikimi, črnimi očmi. In če bi me bila pogledala in od mene zahtevala, naj skočim z njo s Plose, bi bil to storil — moral storiti. Vse, kar sem odgovoril, je bilo pa tu Ji samo j tole: Toda nikakšnega božičnega drevesca...» In tiho sem dodal: cNikoli več božičnega drevesca ...» Petem smo "si dolgo molčali. Tudi to moram še povedati o Juditi, da nikoli ni prišla k številnim zadnšricam, ki jih je bral' naš dobri stari kaplan v grajski kapeli v grobnici. I O tem je z menoj govorila: «Vse življenje tveje matere je bilo molitev in I med najsvetejšo molitvijo umrla. Zakaj bi bilo! treba zdaj še prositi nebo, da ji ne bi bilo treba j trpeti v vicah? Slabo bi bilo, če bi morali zato šele prositi.) Odvrnil sem: cMenda boš prav imela; toda ljudje dosti govore, da ti ne hodiš k zadušuicam za mojo materjo. Ljudje pač narobe razumejo. Kako naj bi tudi mogli prav razumeti ;> •fSamo da ti razumeš.) fO, jaz —» «Zdaj lahko sam spoznaš, kaj otrok čuti, če pravijo ljudje o njegovi materi: v vicah mora trpeti. In če je imel tnko dobro mater... Ob, moj ubogi Rok, da moraš tudi ti to spoznati!) Pri t«Mn so se ji ulile solze. Še nikoli je nisem videl, da bi se bila jokala, še celo na grobovih najinih mater ne. Zdaj je ih^e'a, kakor bi ji hotelo srce počiti. V svojih solzah — tudi to se je prvič zgodilo — je bila otr< k. Objel sem jo, pritisnil sem njen jokajoči obraz na svoje prsi in občutil pri njenih solzah, da sva ustvarjena drug za drugega in da naju nič ne moro loCiti. Kakor spoznanje me je obšlo, z ihteč m otr kom v rokah. Potem je prišel velik, svečan mir v mrjo srce. Na Platterjevi domačiji sva in znava ceniti njeno gospodarico, ki naju je vzela iz naših zapuščenih zidov s seboj v svoj prijetni dom, kjer je vsak kotiček poln njeno navzočnosti. Vse v tej prostrani hiši govori o njej, in častita gospa županja ne najde dovolj besed, da bi jo prehvalila. Taka življenjska toplina veje iz nje. taka odločnost izvira iz nje, da prežim in prime vsakogar v njeni bližini. Večno biti z njo, bi pomenilo večno delati, ustvarjati, koristiti; pomenilo bi postati boljši, torej pobožnejši človek. Tega moja mati ni premislila, ko je hotela odtrgati svojega sina od Platterjevega doma in ga poskušala poslati v Rim. Še ceio v mestu svetega Petra in svetega očeta ne bi bil mogel postati tako pobožen kristjan, kakor sem na poganski Platterjevi domačiji ... Sveti večer je srečno mimo. Judila naju ni obdarila, da ne bi občutila, kako nama daje nekaj, česar nama neka druga roka ne more več dati. Tudi midva nisva poizkušala razveseliti nje. Toda slovesno smo vendar praznovali sveti večer na Plallerjevem dvorcu, brez luči in drevesca seveda. Tudi to praznovanje je bilo Juditina zamisel, tako po mislih rajnice, kakor bi bila storila najina mati ob prvem prazniku, ko naju j bi bilo. Pri praznovanju svete noči na Platterjevi Politični pregled V ponedeljek 22. t. m. so v Zagrebu zunanji ministri držav Male antanle odobrili resolucije praške gospodarske konference. Iz objave, ki so jo ministri sestavili, povzemamo, da so na zagrebških posvetovanjih razpravljali o splošnem političnem položaju in zadnjih mednarodnih dogodkih, ki zanimajo države Male an-tante, o razorožitvi, o balkanski pogodbi in o odnošajih držav Male antante nasproti sosedom. Predmet razgovora so bili nadalje tudi odnošaji s sovjetsko Rusijo in poizkini izprememb mirovnih pogodb in mej. V vseh vprašanjih je bilo doseženo soglasje. Resolucije o gospodarskem sodelovanju vseh treh držav, sprejete v Pragi na konferenci gospod,askega sveta držav Male antante. bodo predložene vsem trem vladam v odobritev. Naslednje redno zasedanje stalnega sveta Cržav Male antante bo v Bukarešti. V preteklem tednu je obiskal Avstri o italijanski državni pod-tajnik Suvich rti se razgovarjal z avstrijskim zveznim kancelar-jeni dr. Dollfussom. Kaž% da je Suvichova pot v Avstrijo v zvezi z Mussolinijevim načrtom o gospodarskem sodelovanju ined Avstrijo in Madžarsko. Po trditvi francoskega časopisja je Mussolini pripravljen za primer, da bi Avstrija in Madžarska sprejeli njegov načrt, dati jima razne ugodnosti gospodarskega značaja. Tako bi stopilo av-striisko-madžarskn sodelovanje pod italijansko pokroviteljstvo. Pri razgovoru s Suvichom je dr. Dollfuss odločno naglasa] nedotakljivo samostojnost Avstrije, kar smatrajo za nekak opomin Nemčiji, da naj si ne dela upov na Avstrijo. I/. Bukarešte poročajo, da bo bolgarski kralje ki par posetil rumunske-ra danes v četrtek. Bolgarska kraljevska dvojica se bo mudila v Rutminiji do nedelje zvečer. Iz Moskve poročajo, da je na zboru ruske komunistične stranke sovjetski veljak Kaganovič govoril o obrambnih pripravah Rusije preti Japonski. Rekel je med drugim: ^Pripravljeni moramo biti vsak trenutek na napad. Zato glejmo, da okrepimo svojo vojaško moč. Naša vojska se bo znala dostojno upreti vsakomur, kdor bi hotel le ped naše zemlje!* Kakor govore v vrstah avstrijskih politikov, se namerava avstrijski zvezni kancelar dr Dollfuss pritožiti na Društvo narodov zaradi strahovalnega početja domačih narodnih socialistov, ki dobivajo oporo od hitlerjevcev iz Nemčije. ČATEŽ OB SAVI. Članstvo občinske organizacije JNS v Čatežu ob Savi je priredilo 16. t. m. v gostilni predsednika g. Mariina Radaja v Cerini na novo službeno mesto odhajajočemu tajniku organizacije g. Stanislavu Prinčiču, učitelju, zdaj v Centerovcih v Prekmurju, poslovilni večer. Krko je bil g. Stanislav Prinčič priljubljen ne samo pri člmih organizacije JNS, kater je tajni-koval od začetka ustanovitve z najlepšim uspehom in požrtvovalnostjo, temveč tudi pri ostalih občanih, se je pokazalo na tem večeru, ki so se ga udeležili člani v lepem številu. Želimo neumornemu narodnemu delavcu na novem službenem mestu mnogo uspeha. DOL PRI LJUBLJANI. Občni zbor tukajšnjega Sokolskega društva je bil 21. t. m. v njegovi dvorani. Iz poročil opraviteljev se je videlo, da je priredilo društvo v preteklem letu štiri mladinske in tri druge igre. 1. december se je proslavil s sodelovanjem narodne šole, in sicer z raznimi de-klamacijami, petjem in lepim govorom šolskega upravitelja, br. Einspilerja. Dne 17. decembra je bila dobro uspela društvena telovadna akademija, združena s proslavo kraljevega rojstnega due, prav tako s sodelovanjem narodne šole. Akademija je bila v Kmetskem domu v Beričevem. Na njej so nastopili člani s prostimi vajami za pokrajinski zlet iz leta 1933., moška deca s prostimi vajami iz leta 1933. in ženska deca z vajami z zastavicami. Imeii smo tudi Miklavžev večer, na katerem so bili obdarjeni stari in mladi. Iz volitev je izšel ta-le odbor: Ivan Grad, starosta; Ivo Bezjak, podstarosta; Niko Einspiier, tajnik; Josip Reich, blagajnik; F^anc Osredkar, načelnik; Mici Ravnikarjeva, načelnjca — Dne 4. februarja bosta v Sokolski dvorani igri: cLažizdravnik* in «Kje je meja*, ki ju priredi Sokolsko društvo. Želimo, da se občinstvo čim števihicje udeleži prireditve. GORENJI LOGATEC. Sokol priredi 27. t. m. ob i/220. redni letni občni zbor, ki se ga najbrže udeleži župni starosta iz Ljubljane. Brate in sestre pozivamo, da se zborovanja udeleže. — Z električno napeljavo Gorenjelogatčani upravičeno niso zadovoljni, ker je razsvetljava precej slaba in omrežje nepravilno napeljano, zaradi česar smo po nepotrebnem večkrat v temi. Vodstvu priporočamo, da te nedostatke čimprej oapravi. — Precejšnje vznemirjenje je nastopilo tukaj zaradi premestitve sreskega načelstva. S spoznav-nostjo bi se dalo to vprašanje, dokler ni pre-kasno, mirno urediti, kajti s preselitvijo sreskega načelstva v posojilnično hišo bi ne nastopila ni-; kaka stanovanjska kriza, ker bi bili dosedanji prostori sreskega načelstva strankam na razpolago. Po toči zvoniti pa ne bo pomagalo več. — V začetku prihodnjega meseca bo imela tukajšnja občinska organizacija JNS letni zbor, o čemer j bomo še poročali. — S premestitvijo sodnika gospoda Kvasa v Zagreb vodi vse sodne pesle sodni predstojnik g. Premerstein sam. Spričo prezaposlenosti enega samega sodnika pozivamo pristojno oblastvo, da ime mje še drugega sodnika. — V osnovni šoli se pravkar vrši šestteden-ski kmetijski tečaj, kjer predavajo gospodje iz Ljub?jine in od sreskega načelstva. Vsem kmetovalcem, zlasti pa mlajšim gospodarjem, priporočamo poset tega poučnega tečaja. NOVA SELA. Sokolska četa je imela 7. t. m. občni zbor. Občnemu zboru je prisotstvoval brat Lovšin, starosta matičnega društva iz Kočevja, ki je izrazil svoje priznanje in veselje k napredku sokolske edinice. Ves odbor je dobil razreš-nico s pohvalo. V novo čelno upravo so bili izvoljeni: starosta Dolfe Prešeren, podstarosta Anton Curl, tajnica Vida Prešernova, blagajnik Josip Kajfež mlajši, prosvetar Dolfe Prešeren, matrikarica Julka Klemenčičeva, gospodar Jože De'ač, revizorja Julka Ivlemeičičeva in Ant. Kajfež. Novoizvoljena četna uprava nam je perok, da bo delovanje čete neumorno kakor doslej. — ' Dne 12. t. m. je bil sklican sestanek, na katerem se je sestavil prosvetni odbor. Izvoljeni so bili: predsednik Dolfe Prešeren, tajnica Milka Kaife-ževa, knjižničar Jože Zdravič, novinar Jože Bu-' tina, izvestilec za sokolski tisk Martin Marincelj, j izvestilec za narodno prosveto Anton Curl. Pev-j ski odsek bo vodila Vida Prešernova, prosvetni in mladinski odsek pa Matija Piškur. Sklenilo I se je, da se bodo vršile seje vsakega zadnjega v i mesecu. domačiji je bila duša moje matere med nami, njen ! poživljajoči, ljubeči duh. Judita je obdarMa vse otroke iz Vahrna, Nove. Štifte in Enne: vse >ti ke. ki so bili brez mater. Mati, do!>rj\ mati, kako ljubim tega otroka, ki dela tvojega divjega Roka pohlevnega in pobožnega, čeprav ne po tvoje pobožnega. Judita ni ničesrr slutila o težkem bremenu ra moji mladi duši Ni slutila, zakaj je romala moja mati h krvavečemu srcu nebeške Kraljice in zakaj je najsvetejši Devici darovala svečo. Če bi to izvedela, bi si na mestu snela s prsta moj prstan, ki ga drugače ne bi moglo nič odtrgati z njene roke. Toda tega ne bo nikoli izvedela. Zakaj razen rajničinega sina tega nihče ne ve. On pa bo molčal kakor grob, ki objema ubogo romarico. Zdaj moram skrivali tajnost, ki se moji naravi tako upira, kakor bi se moral dati na svoji mladi glavi izrezati tonzuro. Z Judito skupaj hodim tudi j.°z po snegu. Skupaj hodiva dolgo po1 proti Schaldersu, Miihl-bachu in Spinesu. Nekega dne je bil sneg tako znmrzel, da bi bila laliko hodila čez prepade. Že rv jutrnjem mraku sva se odpravila, vzela s seboj cepin, dereze in čevlje za sneg; prilezla sva do gorske koče, da bi tam pogledal za divjačino. 'Prvič sem imel spet s seboj ljubo puško in ustrelil sem gorskega zajca. S smodnikom in svincem mi ni bilo treba več varčevati, saj mi ni bilo treba božji materi darovati srebrnega srca. i Dan je bil čudovit, nebo višnjevo, zimski svet poln sijaja. Bila sva tako mlada, najina srca so I tako vroče utripala, življenje z Judito je znalo biti j tako lepo, da sem bil skoraj vesel, kakor nekoč. In svoje veselosti še prav posebno opazil nisem. Prav boriti sva se morala, preden sva prišla do zasneženih planin. Brez čevljev za sneg bi bilo nemogoče priti nanje, vzlic temu, da je sneg trdno zamrznil. Ko sva stala tam gori, kjer leže ravni pašniki, sva se prijela za roke n potem je šlo kakor veter. To je bil prijeten tek, kakor bi bila plavala po zraku. Malo da nisva zdrsnila mimo pb "•'iiske koče, tako globoko je tičala v snegu. Da bi prišla vanjo, ne da bi si bila izkopala vhod, še misliti nisva smela... Od tistega dne je bilo moje življenje na zunai kakor prej; čez grob moje matere je teklo. Jezdil in lovil sem spet in največje veselje sta mi bila lov in ježa. Tudi v samostan Novo Štifto sem spet hodil, čeprav malo redkeje kakor prej. Zato pa sem bil na Platterjevi domačiji, če je le šlo, bolj pogosto kakor prej, kadar se mi je zdelo doma prepusto in presamotno. V začetku sem zaradi tega trpel, ker se me je spet lotevalo veselje do življenja. Počasi pa je bilo tudi to drugače. Očitanja samemu sebi je bilo čedalje manj, kakor je bila moja bolečina čedalje manjša. Oboje se je začelo oglašati čedalje bolj poredko. Bilo je kruto proti ubogi rajnici v njenem temnem grobu, toda bilo je tako. Spoznanje minljivosti vseh človeških občutkov — tudi najskrivnejših in najsvetejših — je delovalo na moje mlado občutje skoraj prav tako uničujoče kakor materina smrt sama. Zakaj — kaj nsj na tem svetu ostane, če ne ostane otrokova žalost zaradi materine smrti? Zaradi take matere, ko je na tak način dala življenje za svojega ljubega sina! Večno pa bo živela moja ljubezen za Judito Flatterjevo. Mater pa človek lahko pozabi. Danes bom poročal o veliki zadevi: na božjo pot pojdem! In sicer pojdem na božjo pot v Rim! Dobro me morate razumeti; samo na božjo pol pojdem... Kako je do tega prišlo? Na docela priroden način. Večja skupina Tirolcev; duhovnikov, plemi-čev, meščanov in kmetov pojde romat v Rim, da bodo tam praznovali sveto veliko noč. Skoraj vsako leto okoli velike noči se zbere na Tirolskem taka skupina romarjev. Že v srečnih otroških letih je moja mati govorila, naj bi se v sedemnajstem letu pridružil takim romarjem. Na to materino željo sem mislil, ko sem tudi to leto izvedel za potovanje v Rim; in to pobožno željo svoje drage rajnice bom zdaj lahko izpolnil. Srečen sem, da jo lahko izpolnim, čeprav občutim obenem tudi notranjo grozo, kako se moja žalost za ljubljeno čedalje bolj umika moji mladostni razposajenosti in življenjskemu veselju — moji ljubezni do Judite. Dosti mirneje bi se veselil svojega življenja in ljubezni, če bi že bil v Rimu in že opravil svoje molitve v sedmih romarskih cerkvah. (Dalje prihodnjič.) RAKA. NA DOLENJSKEM. V nedeljo 14. t. m. je polagal naš Sokol obračun svojega dela v preteklem letu. Članstvo se je polnoštevilno udeležilo zbora in je z zanimanjem poslušalo poročila funkcionarjev. Zbor je vodil starešina br. Leon Koman. Sokolska misel se v našem kraju prav lepo razvija in čeprav je naše društvo še mlado, ima precej pripadnikov, posebno med mladino. Vsi marljivo posečajo telovadbo, ki jo vodi bral Koman. Lansko leto sta bili dve akademiji, ki sta pokazali smotrno delo za vzgojo naroda. Naša deca in naraščaj sta dvakrat pokazala, kaj zmore dobra volja z majhnimi sredstvi. Imamo tudi lep oder, na katerem nastopajo naši najmlajši. Predlagano novo upravo sestavljajo: starešina dr. De-beljak, podstarešina Gabrič, tajnik Plehan, načelnik Koman, načelnikov namestnik Pavlovič, pro-svetarica Ličarjeva, gospodarica Vovkova, blagajnik Janko Mladič; odborniki: Bon, Drnovšek, Gabrič, Cemič, Kovačič, Kostrevc in Duh; revizorja: Humek in Vidmajer. V upravo in odboi je bilo letos izvoljenih tudi nekaj novih članov. Odbor nam jamči za dobro vodstvo in napredek društva. SV. ANA V SLOVENSKIH GORICAH. Zimski čas nam daje dovolj prilike, da se naše društveno in gospodarsko delovanje poživi. Zato se je pričelo takoj po novem letu živahno delo pri Sokolu, gasilcih in podružnici Kmetijske družbe. Ta zadnja je prav za prav spala s svojim dosedanjim odborom. Naposled se je pa vendar po prizadevanju nekaterih vnetejših kmetovalcev in organizatorjev zdaj poživelo delo v tej važni kmetijski organizaciji. Dne 14. t. m. je bil občni zbor podružnice, na katerem se je izvalit nov odbor, ki je voljan delati za koristi vsega prebivalstva in ki je sestavljen iz ljudi, ki so tudi sami vzorni gospodarji in se ne strašijo dela. G. šolski upravitelj je imel pred občnim zborom lepo predavanje o tem. kakšne koristi ima lahko kmet od Kmetijske družbe. Tistim, ki niso slišali predavanja in ki vedno kje za ogli kritizirajo, bi pisec teh vrst kot opazovalec vsega gibanja pri Sv. Ani samo svetoval, naj ob takih prilikah pridejo poslušat. ker lahko tam povedo svoje pametne pomisleke, če imajo kaj res pametnega. VesJo je pa vendar dejstvo, da se je naenkrat nabralo okoli podružnice približno 35 članov, in to po večini novih, medtem ko je stara podružnica imela le nekaj nad deset članov. Novi člani se še vedno priglašajo. Da bo vse delo bolje oživelo, je podružnica zaprosila sresko načelstvo za stro- kovnega predavatelja, ki bo prišel iz Maribora v nedeljo 11. februarja po rani maši predavat v šolo o travništvu. Kmetovalci, takrat ste vsi vabljeni, da se udeležite predavanja polnoštevilno. Povejte to tudi onim, ki «Domovine» ne dobijo v roke. SV. LENART V SLOVENSKIH GORICAH. Okrožni telovadni in prosvetni tečaj bo pri nas v februarju ob nedeljah in na svečnico, torej pel dni. Tečaj, ki ga bo vodil brat okrožni načelnik, bo v Sokolskem domu. Predavanja in praktični nastopi bodo trajali vsakikrat od 9. do 13. Predelala se bo v glavnih obrisih snov, predpisana za društvene predniaške izpite. Društveni občni zbor bomo innli 27. t. m. ob 20. v Sokolskem domu Po občnem zboru bo zanimivo predavanje. Udeležba strogo obvezna za vse članstvo. — V nedeljo 4. februarja bo pri nas občni zbor Živinorejske zadruge za Slovenske gorice v posojilnični dvorani po rani maši ob 8. Na zboru bo predaval živinorejski referent sreskega kmetijskega odbora za Maribor levi breg g. Martin Zupane. Razpravljalo in sklepalo se bo tudi o nujnih vprašanjih zadruge in vobče živinoreje. Koristno bi bilo, da bi pristopilo k zadiugi kar največ posestnikov in živinorejcev. Že zdaj šteje zadruga lepo število članov in je dosegla tudi lepe uspehe, ki se pa bodo še pomnožili, ako bodo kmetje s pristopom k zadrugi pokazali pravo zanimanje. Zaradi tega je želeti, da bi se občnega zbora udeležili ne samo vsi člani zadruge, ampak sploh vsi posestniki Slovenskih goric, katerim je na srcu povzdiga živinoreje, ki je mosočen činitelj za rešitev kmeta iz njegovega hudega gospodarskega položaja. ŠT. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. V nedeljo dopoldne je bil pri nas sijajno obiskan redni občni zbor občinske organizacije JNS za okoliško občino. Zbor je vodil domači župan gosp. Martin Klajnšek, ki je pozd.aril navzočnega narodnega poslanca g. Ivana Prekorška. V daljših izvajanjih je g. poslanec obravnaval delo v narodni skupščini ter se obširno bavil z uredbo o zaščiti kmetov in uredbo o javnih delih. Njegova stvarna izvajanja so zborovalci z zanimanjem poslušali in se mu ob koncu za izčrpno gospodarsko in politično poročilo iskreno zahvaljevali. Sreski veterinar g. Šribar je razpravljal o delu in programu sreskega kmetijskega odbora in dosegel za sveja izvajanja pritrjevanje vseh navzočnih. Pri volitvah novega odbora je bil soglasno izvoljen za predsednika g. Suša, posestnik in gostilničar na anflavin Občudujejo in zavidajo ga, čeprav je najmlajši. Najbrž se poslužuje po nasvetu staršev Panilavin pastil v pisarni, kjer je največja možnost naleztjivo-sti. Priporočamo Vam, da nosite s seboj zlasti v deževnih, mrzlih dneh Panilavin pastile. Oglas je registriran pod S. br 21.781 z dne 29. novembra 1983. Blagovni, za tajnika pa marljivi in delavni gospod Franc Molj. V ostali odbor je bilo izvoljenih še 20 mož in fantov iz raznih vasi te velike občine. Ob koncu zborovanja je bila z navdušenjem sprejeta zaupnica in zahvala g. narodnemu poslancu za njegovo delo. VOJNIK. V nedeljo popoldne so kmečki fantje in dekleta iz Škofje vasi v vojniški posojilniški dvorani uprizorili dobro uspelo veseloigro cStari grehi». Vodstvo je bilo v spretnih rokah in vloge dobro naučene, za-adi česar so bile tudi lepo Soteščan: 2 Dedinja grajskih zakladov «Kje pa je zdaj ona deklica, ki je bila pri oglarju?* cSkrili smo jo.> Oskrbnik se je navidezno šalil, čeprav je govoril resnico. «Kam?> Sodnik je hotel izvedeti. «Ali menite, da bi povedal, ako bi vedel? Skrili smo jo, ker ji strežejo po življenju. Pokazali pa jo bomo, kadar asije dan pravice.. «Vaše besede so prazno, ga je zavrnil. «Ker se vam izžemanje ni posrečilo, zato se hočete maščevati in preklicujete, kar ste že izpovedali. Drznete S3 celo trditi, da ona deklica še živi, ko je dokazano, da je mrtva in pokopana.» «Živa je, tako kakor sva jaz in je trdil kljubujoče. «Podpisali ste svojo obsodbo.> Sodnik je pozvonil. Vstopil je sodni ječar in odvedel oskrbnika v preiskovalni zapor. Bunc se je ujel v zanko. Pokorno je sledil biriču z zaničevalnim posmehom, ki je veljal neupravičeni dedinji grajskih zakladov. 3. Lažna graščakinja je prejela skrivno poročilo. Ko se je stemnilo, se je zavila v plašč in pokrila obraz s kopreno. Tiho kaker tat je odšla iz graščine. Zunaj je bilo prijetno in mirno. Samo večerne sapice so šepetale z drevesnimi vrhovi. Tiho kakor prikazeii se je pomikala ošabnica v dolino proti grajski pristavi. Prišla je do stranskega vhoda in odprla oprezno vrata. Zavila je po stopnicah na hodnik, kjer se je ustavila in poslušala. Nobenega glasu ni l ilo čuti, nobene stopinje, nikakega premikanja. Povsod cta gospodovali tema in grobna tišina. Prispela je do stopnic ki so držale v podstrešje. Podstrešna sobica je bila brez oken. Po-staal je pred skritimi vrati. Ali m čuia nekega bolestnega ječanja? Ključ, ki ga je vzela iz žepa, je odklenil vsaka vrata. Ko je zaškrtal v ključavnici, so utihnili glasovi. Lažna nečakinja je stopila v skromno sobico s preprosto opravo. Na postelji ob zidu se je nekaj premaknilo. Prešinilo jo je vražje zadovoljstvo. Na postelji je ležala deklica, odeta s čedno odejo. Zraven na mizici je zapazila vrč in nekaj krulia. «To je ona, ki je nečakinja graščaka Roberta in prava dedinja*, je škripalo v nesramni slepa-riei. Njena najhujša nasprotnica je v oblasti zvijačnega oskrbnika, ki se je ujel v past kakor lisica. Padel je v jamo, katero si je sam izkopal. Ko se ji je polegla jeza. jo je pričela ogledovati. Obrnila je svetilko tako, da je svetila na posteljo. Zrla je v tisti trpeči obraz, ki ga je vide- la povsod, kamor se je genila. Tej ubogi deklici je stregla po življenju. In vendar, ali ni bila ta deklica že mrtva? Tako je odredila lažna graščakinja in njeni pristaši so ji pomagali. Bistan jo je srečal in omotil. Našli so jo navidezno mrtvo in jo položili v krsto. Ali je vstala iz groba? Kdo jo je obudil iz smrtnega spanja? Morda jo straši njen duh zaradi morilnega dejanja ... S strahom se je morilka približala postelji. Ne, to ni prikazen — deklica leži pred njo bleda kakor mrlič. Njen obraz je živ izraz bridkosti in trpljenja. Gledala jo je sovražno brez sočutja. Vest se ji ni oglasila. Kladivo hudobnega srca je kovalo strašne naklepe. Dozdaj jo je preganjala po svojih pajdaših, ki so delali površno kot tlačani. Tega mora biti konec. Sama mora izvesti, kar je potrebno, da ostane na prestolu v sijaju grajskih zakladov. Dozdaj je imela čudovito srečo. Prevarala je graščaka Roberta, da je spoznal v sleparici svojo nečakinjo ter ji izročil vse imetje. Povzpela se je na višek bogastva in veljave. In zdaj naj bi propadla zaradi te dekline? Tega ne sme dopustiti za nobeno ceno. Zdaj je priložnost, da se znebi nadležnice za vedno. Poginiti mora, ker ji je v napotje. Sama'je, nihče je ne vidi... Oskrbniku je odpila ječo... Kdo ji bo dokazal, da je bila na prbtav.... Ugasila je svetilko in stopi'a k postelji. «Sp je dahnila neslišno in zavihnila rokave. Ze je iztegnila roke, da bi jo zadavil:.. Proti so se ji skr* podane. Obisk je bil srednje dober. Občinstvo je zadovoljno zapuščalo dvorano. Le tako naprej! Drugič morda še kaj resnega! Politični pregled. VRANSKO. V nedeljo popoldne je bil občni zbor organizacije JNS za občino Vransko-trg v prostorih g. Košenine. Zbor je vodil predsednik g. dr. Jože Gračner, ki je pozdravil narodnega poslanca g. Ivana Prekorška in predsednika sre-ske organizacije JNS g. dr. Kalana. Iz poročila predsednika g. dr. Gračnerja in ostalih funkcionarjev je odsevalo ogromno delo, ki ga je organizacija izvršila v preteklem letu. Pri volitvah odbora je bil ponovno z navdušenjem Izvoljen dosedanji predsednik g. dr. Gračner z odborom, ki bo za početo delo uspešno nadaljeval. Narodni poslanec g. Prekoršek je poročal o delu v narodni skupščini ter podal sliko političnega in gospodarskega stanja v državi. Za njim je v zanimivih izvajanjih predsednik sieske organizacije g. dr. Kalan začrtal smernice dela naše stranke. Ob koncu zborovanja, ki je bilo izredno lepo obiskano, so zborovalci na predlog župana gospoda Lavriča izrekli zahvalo in zaupnico narodnemu poslancu gosp. PrekoVSku in glavnemu tajniku stranke ministru g. dr. Kramerju. V maju se zberejo v Ljubljani borci proti i etiki Jugoslovenska protituberkulozna liga (proti-jetična zveza) in Jugoslovensko društvo ftizeo-logov (zdravnikov, ki proučavajo sušico) priredita v času od 10. do 13. maja prvi jugosloven-ski protijetični zbor, ki bo obenem tudi proslava 25letnice otvoritve prvega zdravilišča za jetične na Brestovcu pri Zagrebu. Zbor se bo pričel na Brestovcu 10. maja ter se nadaljeval v Ljubljani 11. in 12. maja. Dne 13. maja bosta v tem okviru občni zbor in zborovanje Jugoslovenskega društva ftizeologov v Topolšici. Načrt zbora je razdeljen na dva dela: na socialno-propagandni in zdravstveno-znanstveni del. Oba dela zbora se bosta vršila delno istočasno v dvoranah okrožnega urada za zavarovanje delavcev in Delavske zbornice v Ljubljani. Spored bo v glavnih obrisih naslednji: V četrtek 10.maja na Brestovcu: ob 9. uri: otvoritev in konstituiranje kongresa: ob 10. uri: svečana proslava 251etnice otvoritve zdravilišča Brestovca; ob 11.30: svečana seja Jugosloven- skega društva ftizeologov in zdravstveno-znan-stveno predavanje profesorja dr. Radosavljeviča iz Beograda o klasifikaciji pljučne jetike. Popoldne ob 17. bo v Zagrebu slovesna otvoritev zdravstvene razstave šole narodnega zdravja. V petek 11. maja se bo kongres nadaljeval v Ljubljani. Ob 9. uri bo občni zbor narodne proti-tuberkulozne lige; ob 10. uri pričetek nadaljevanja kongresa in morebiti občni zbor Jugo-slovenske protituberkulozne lige. Popoldne bodo od 15. ure dalje v Delavski zbornici predavanja: Jugoslovenska zakonodaja v borbi proti jetiki; sredstva in pota v borbi proti jetiki; socialno zavarovanje v borbi proti jetiki. — Istočasno ob 15. uri bo v OUZD znanstveno predavanje o sodobnem zdravljenju jetike. V soboto 12. maja ob 8. uri izroči ministru za socialno politiko in narodno zdravje posebno odposlanstvo zastopnikov protijetičnih lig. zdravniških korporacij in zastopnikov mest in banovin resolucijo glede organizacije borbe proti jetiki v naši državi. Ob 9.30 bodo v dvorani Delavske zbornice predavanja o snovi o šoli in jetiki. Istočasno nadaljevanje znanstvenega dela kongresa: Sodobno zdravljenje jetike (dvorana OUZD). Popoldne bo izlet na Golnik (ogled zdravilišča) in na Bled. V nedeljo 13. ma]?: odhod zdravnikov v To-polšico, kjer bosta občni zbor Jugoslovenskega društva ftizeologov in zborovanje specialistov ftizeologov. Predaval bo dr. Savič o kolapstera-piji v splošnem. Ob priliki protijetičnega kongresa se bodo pod okriljem Jugoslovenske protituberkulozne lige organizirali po vsej državi propagandni protijetični dnevi. Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na ptujskem živinskem sejmu so bile za kilogram žive teže nastopne cene: kravam l 2.50 do 3.50 Din, telicam 3 do 4 Din, volom 3 do 4 Din, bikom 3 do 4 Din. Konji pa so se prodajali po 750 do 2300 Din. Na svinjskem sejmu so bile cene prascem 125 do 150 Din za rilec, svinje pa so prodajali po 6 do 8 Din za kilogram žive teže, napol pitane svinje pa po 7 do 8 Din. HMELJ. Zateško združenje hmeljarjev poročaj da se je po zadnjem padcu hmeljskih cen kupčija spet nekoliko izboljšala. V preteklem tednu so se cene gibale na žateškem trgu med 1250 do 1600 Kč in za izbrano blago do 1750 Kč. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili v devizah (k spodnjim tečajem se prišteje še premija 28.5%): 1 nizozemski goldinar za 23.02 do 23.13 Din; 1 nemška marka za 13.56 do 13.67 Din; 1 angleški funt šterling za 179 do 181 Din; 1 ameriški dolar za 35.42 do 35.70 Din; 100 francoskih frankov za 224 do 226 Din; 100 češkoslovaških kron za 170 do 171 Din; 100 italijanskih lir za 300 do 302 Din. Avstrijski šiling se je trgoval v zasebnem kli-ringu po 9 Din. Vojna škoda se je zaključevala po 262 do 266 Din. Sejmi 29. januarja: Št. Jurij ob Taboru, Rajhenburg, Vinica, Litija; 30. januarja: Rakek; 1. februarja: Jurklošter, Črnomelj; 2. februarja: Spodnja Polskava; 3. februarja: Lukovica, Loški potok, Krško, Trbovlje, Gornja Radgona, Sv. Jurij ob Ščav-nici, Žužemberk, Šmarjeta v Slovenskih goricah, Sv. Jakob pri Kalobju. Kratke vesti — Dvotedenski kmetijski tečaj v Krizah pri Tržiču. V lepi gorenjski vasi Križah pri Tržiču bo od 6. do 18. februarja dvotedenski kmetijski tečaj, ki ga priredi sresko načelstvo iz Kranja po nalogu banske uprave. Slovesna otvoritev bo 6. februarja ob 14. v stari šoli v Križah. Predavanja bodo vsak dan od 14. ure do večera. Tečaj bo velike važnosti za ves tržiški okoliš. K tečaju bodo imele pristop vse nad šestnajst let stare kmečke oseb obeh spolov. P-ireditvi želimo obilo uspeha. — Podpore za pospeševanje rastlinske proizvodnje. Na predlog kmetijskega ministrstva je ministrski svet odredil, da se izplača banskini upravam v Ljubljani, Zagrebu, Splitu in Novem čili kakor kremplji krvoločne zverine; njeno oi>, je iskalo mesta, kam bi jih zasadila. Grofica Matilda iii knegii ja Ana sta bili skoro enake starosti. Vendar je bila kneginja videti mnogo starejša zaradi s oje boleh nt sti. Sledovi njene nekdanje lepote so že silno obledeli. Lasje so ji že siveli Njena zvesta družabnica pa je ostala \ isti starosti izredno mlada in cvetoča. Gospa ji na vprašanje ni odgovorila. «Slutim, da mi nekaj prikrivate*, je nadaljevala kneginja Ana. «Vein, d,i niste srečni v zakonu, pa o tem nobene besedice. Vse bolj me zanima vaša nenavadna pobitost.» cPotrla me je nepričakovana novica*, je priznala v zadregi. «Kakšna?» Kneginja je bila nestrpno radovedna. Grofico so oblile solz?. cZahtevani, da mi takoj odkrijete svojo bolečino .. cMojemu bivanju na dvoru bije zadnja ura ... Petrinje bom morala zapustiti...* Kneginja se je vzravnala: <;Kaj vas je privedlo do tega sklepa? Zakaj se hočete posloviti?> < Bolje je, da grem > <;Pa brez povoda?* Kneginji se je tresla beseda. «Zakaj se hočete odstraniti?* «Vaša milost, tega vam še ne morem razodeti.* «Kdo vam brani, milostiva? Kaj \as ovira, da ne marate izdati svoje skrivnosti?> t Zamera na najvišjem mestu .. .* cKnez vam ne bo storil nobene krivice. Jamčim vam s častno besedo.* «Ako zahtevate, so vam motam pokoriti > Grofica je po\eda!a plaho: cNova dvornica pride na Petrinje.. .* Kneginja se je očitajoče nasmehnila. «Vi je ne marate, novinke, ki je bila šele povišana v plemstvo! Take pomisleke morate zatreti. Moja želja je, da ostanete na dvoru. Čemu se razburjate zaradi takih malenkosti? Zakaj obupujete, ako vam mlada plem-kinja ne ugaja?* Obraz grofice je še vedno odevala senca. «Vaša milost ne ve, kaj še lahko nastane... Zato bom morala oditi.. .* « Potrpite vsaj še nekaj časa*, jo je zadrževala. cVašega zaupanja pač nisem vredna. Hudo mi bo od iti.* Grofici se je dozdevalo nekaj drugega, o čemer še ni smela govoriti. Plemenitost blage kneginje, ki ni nikogar brez povoda obsodila, ji je zapirala besedo. Vstopila je služabnica in sporočila kneginji, da prihaja dvorni pribočnik. In že je stal na pragu grof Jerman, soprog gospe Matilde. Naznanil jima je nepričakovane obiske. Grof Jerman, dvorni pribočnik, je bil visok in raven ko sveča — dvornik v pravem pomenu besede. Ves, kakršen je bil, je zrasel na dvoru \ svoji službi. Zato mu je bilo tuje vse, kar je bilo zunaj dvora. Poznal je le svoje dolžnosti; vse drugo zanj ni imelo pomena. cKnez vaju pričakujem, ju je obvestil kratko s službenim naglasom in odšel po običajnem poklonil. Sledili sta mu v sprejemno dvorano. Knez Julijan je privedel Gizelo, novoimeno-vano plemkinjo, članico knežjega dvora in dedinjo grajskih zakladov. Okrog usten se mu je zibal nasmeh in ves se je tajal v blaženi sreči, ko je predstavil odlikovano krasotico kneginji, svoji soprogi. Kneginja ji je pokazala vse vrline svoje plemenite duše Najprej jo je vprašala po Robertu, njenem umrlem stricu. «S!adka mi je zavest, da sem stregla blagemu bolniku, ki je umrl v mojem naročju*, je govorila z namišljenim občutkom. «Nikdar ne bom pozabila njegovih poslednjih trenutkov.* «Stric vas je silno ljubil*, je nadaljevala kneginja. cObilna dediščina to spiičuje .. .* «Kot edinemu otroku svojega brata mi je posvetil vso ljubezen.* Zvijačnica je umolknila. Njen pogled se je srečal z grofico Matildo, ki je stala zadaj ?a kneginjo. V njem se je temnilo preziranje. •rZdaj ste najbogatejša graščakinja v kneževini*, jo je slavila prijazna kneginja. -.Sprejmite moje čestitke in želje, da bi bili popolnoma srečni v svojem neprecenljivem bogastvu.* To je izrekla ter ji stisnda desnico. Knez jo jo koval v zvezde: cNova članica našega dvora vsebuje tri žlahtno bisere: mladost* bogastvo in lepoto. Robovjo je slavno v domači zgodovini; odpira se vam zlata bodočnost.* Prevzetnica se mu je hvaležno priklonila. Ia oči ji je šinila preudarna zapeljivost. Skrivaj je opazovala grofico, katero je zadela njena pohvala kakor puščica. Nesramnica se je bližala novi zmagi. Nato se je priklonila kneginji z besedami: (.Potrudila se bom, da bom vaši knežji milosti vedno zvesta služabnica.* ; 19.30: plošče po željah; 20.00 prenos iz Beograda; 22.00: čas, poročila, radijski jazz. Petek, 2. februarja: 7.30: Premiranje govedi v letošnji sezoni (inž. Wenko Beno); 8.15: poročila; 8.30: gimnastika (Pustišek Ivko); 9.00: versko predavanje; 9.30: verska glasba na ploščah; 10.00: prenos iz stolnice; 11.00: radijski orkester; 12.00: čas, valčki in šlagerji v reproducirani glasbi; 16.00: Sadjarstvo (Humek Martin); 16.30: Šentjakobski pevski zbor, vmes Magistrov šra-meltrio; 20.00: prenos iz Zagreba; 22.00: čas, poročila, reproducirana koračnica. nagovoru, ki ga je v imenu občinskega odbora izrekel šolski upravitelj g. Miloš Verk, je narodni poslanec g. Vekoslav S p i n d 1 e r v poldrugour-nem govoru podal poročilo o davčnih, gospodar-; škili in drugih vprašanjih in o razvoju naše dr-i žavne politike na znotraj in na zunaj. Sledila je stvarna razprava, v kateri so zborovalci iznašali i podatke o nepopolnih določbah davčnega zakona' in zadevnih pravilnikov, ki hudo prizadevajo na-| šega kmeta in malega obrtnika. Zlasti se je poudarjala tudi nujna potreba preklasifikacije zemljišč in znižanja podlage za odmero zemljarine, ki je glede na današnji položaj našega kmetijskega gospodarstva previsoka. • Nato se je izvršila ustanovitev nove občinske organizacije JNS za okoliško občino v smislu novega pravilnika stranke, ki zahteva za vsako politično občino samostojno občinsko organizacijo. Predsednik dosedanje skupne organizacije za zdravilišče in okolico g. dr. Kolterer je novo posestrimo pozdravil s toplimi besedami. V odbor nove organizacije so bili soglasno izvoljeni najuglednejši možje iz vse občine. Z zahvalo vsem udeležencem in zlasti g. na-1 V clevelandski bolnišnici je umrl Martin Škr-jsešij z nitjo. Malo slanine, zrezane seveda, in rodnemu poslancu je g. Verk zaključil lepo uspelo bina, star 69 let. Pokojnik je bil vdovec in eden zborovanje po triurnem poteku. Nato je g. narodni poslanec še sprejemal razne želje in pritožbe. Popoldne se je v goli v Žetalah vršilo enako veliko zborovanje občinske organizacije JNS za to novo občino pod vodstvom g. Svetiška. Tudi tu je bil največji šolski razred natlačeno poln in so zborovalci z napeto pozornostjo sledili izvajanjem narodnega poslanca g. Spindlerja. Tudi tu je sledila obsežna razprava o najrazličnejših vprašanjih davčnih predpisov in davčne prakse, prodaje drage tuje soli, šolskega obiska preko dovršenega 14. leta. Prebivalci te občine so med najsiromašnejšitni v vsem srezu. Pred dvema letoma jim je vse uničila strašna suša in delno tudi toča, lani pa spet večkratna toča, tako da danes skoro 30 odstotkov te občine dobesedno strada in je pomoč v obliki živil in zaposlitve na" nujna. I se je razprava o vseli teh vprašanjih zavlekla pozno na večer, je bil občni zbor občinske organizacije JNS odgoden do prihodnje nedelje. Z zahvalo zborovalcein in g. narodnemu poslancu je bilo zborovanje zaključeno. Tudi tu je g. narodni poslanec še po zborovanju sprejemal i smo skoraj vsi rojaki brezposelni. Živimo od ob-pritožbe in želje posameznikov. Mnogi so poslali! finske podpore in nekateri od svoje male pokoj-svoje želje po tretjih osebah, ker niso kljub naj- j nine. Obetajo pa nam boljše čase. — Tudi mi smo prvih tamošnjih pionirjev. Doma je bil z Brega pri Krškem. Dne 3. t. m. je po dolgi bolezni v Clevelandu umrla na svojem domu Marija Intiharjeva, rojena Popitova. Pokojnica je štela 50 let. Doma je bila iz vasi Otave pri Cerknici, odkoder je prišla v Ameriko pred 32 leti. V Johnstovvnu je umrla Marija Jenčeva, rojena Selanova, doma iz Ivanjega sela pri Rakeku. Zapustila je moža, štiri hčerke in dva sina. V Pittsburgu je legel k večnemu počitku Jože Petrič, doma s Planine pri Vipavi. Bolehal je že delj časa za rakom. Zapustil je ženo in tri otroke, v stari domovini pa očeta in brata. V Chicagu je umrl dobro znani rojak Lovrenc Gotrič, ki ga je zadela srčna kap v 47. letu starosti. Pokojnik je bil doma iz Selc nad Škofjo Loko. Zapustil je ženo, tri sinove in hčerko. V istem kraju so pokopali tudi Janeza Pogačnika, ki je podlegel pljučnici. Pokojnik je štel 45 let. Doma je bil iz škofjeloške okolice. Zapustil je ženo in hčerko. las Selm-Beifanga (Nemčija) nam pišejo: Tu tnalo masti razbeli, na vročo mast deni malo zrezane čebule, korenčka in zelene. Vse na drobno zreži. Na vse to pa položi telečja prsa, peci v pečici ter pridno polivaj s sokom. Ko je meso že pričelo rumeniti, prilij osminko litra belega vina, zalij še malo z juho ali vodo ter peci dalje, da meso temno porumeni in postane mehko. Pečeno meso deni na desko, odstrani nit, s katero si meso zašila, in zreži na kose. jih zloži na topel krožnik, okoli pa naloži opečen krompir. Pečenko daj s solato na mizo. Namesto solate daš lahko tudi brusnice, ki se prav dobro podajo k tej pečenki. Praktični nasveti Kadar se nam črnilo v črnilniku posuši in zgosti, ga razredčimo z majhno količino kisa, premešamo in črnilo je spet porabno. Kadar vzamemo novo pero za pisanje, ga moramo malo umiti, ker na umito in zbrisano pero se črnilo rajši prime. Vselej, ko nehamo pisati. moramo pero obrisati, ako hočemo, da nam bo dalje časa lepo pisalo. Črnilo se na peresu posuši in ga razje. Komur rade pokajo pozimi roke, si jih mora mazati s tein-le mazilom: V stekleničico za trideset gramov denerno dvajset gramov glicerina, boljši volji mogli osebno priti zaradi pomanjkanja praznovali 3. decembra 151etnico uedinjenja Jugo- tri zrnca hipermangana iti sok ene limone. To potrebne obutve in obleke. slovenov. Lepe nagovore z o imeli oba predsed nika in tajnik društva. Pri tej priliki smo tudi naglašali prisrčne odnošaje. ki vladajo med našo tekočino pustimo en dan stati; pri tem pa večkrat stekleničico potresemo, da se vse skupaj dobro premeša in hiperinangan raztopi. Preden ! srečno novo leto! NOVICE IZ ZEOIN.JEN1H DRŽAV. C 1 e v e 1 a n d, januarja. Med zadnjimi žrtvami, ki jih je zahteval avtomobilski promet v preteklem letu v Clevelandu, je bila SCletna Roza Novakova. Ko je šla čez, neko križišče, je pridrvel avtomobil in se s takšno | silo zaletel vanjo, da je obležala mrtva. Pokoj-j niča je zapustila inoža in sedemletnega sinčka, j za njo pa žalujejo tudi mati, dva br: ta in dvet sestri. Brezobzirnega avtomobilista je zaprla. , Na novega leta dan se je pa v Detroitu smrtno | ponesrečil Matija Praznik. Vračal se ;e z družino zjutraj domov, 11.1 križišču neke ulice ga je pa| prav tako podrl neznan avtomobilist. Hudo po-r škodovaiicga praznika so prepeljali v bolnišnico, kjer je pa kmalu umrl za poškodbami. Pokojnik je štel okrog 50 let. Doma je bil z Iga pri Ljubljani. Zap'.'stil je ženo in tri poročene hčerke. V Tamaracku se je peljal delavec Matija Čop na velikem tovornem avtomobilu na delo. V avtomobil se je zaietel drug tovorni avtomobil s tako silo, da je Čop oulelel in dobil hude notranje poškodbe 111 si tudi zlomil roko. Prepeljali so ga v bolnišnico v Culumetu, kjer je pa naslednjega dne umrl. Za pokojnim mladeničem, ki je štel 20 let, žalujejo poleg staršev tudi štiri sestro in brat. V Clevelandu je umrl 431etni Alojzij Hrovatin. ^_______ ki za njim žalujeta dva brata. V Amerik] je bival j »collčlna nadeva 20 let. Doma je bil iz vasi Kleka pri Št. Petru, župnija Slavna na Notranjskem. Na novega leta dan je po kratki bolezni umrl Tomaž Tabjak. Pokojnik je bil doma s Studenca pri Ljubljani, odkoder je prišel v Ameriko pred 28 leti. Po dolgi bolezni je v Clevelandu preminila Mariia Pušičeva, doma iz Dvora pri Krškem, odkoder je prišla v Ameriko pred 26 leti. Štela je 73 let. Na božični dan je umrla v Mihvnukeeju Ivana Pugljeva, stara 40 let. Pred tremi leti ji je umrl najstarejši sin France, za katerim je zelo žalovala In kar je tudi pospešilo njeno prezgodnjo smrt. Zapustila je tri sinove in dve hčeri. V kraju Wenatcheju je umrl 79!etni Anton Palkovič, dorria s Štajerskega. Pokojnik je zapustil precej denarja. (domovino Jugoslavijo in državo, katere gostoljub- sj naniažeino roke s to tekočino, jih moramo po-nost uživamo. — Obdarovanje otrok smo imeli j prej temeljito umiti v topli vodi z milom; potem 21. decembra. Bilo je obda rovamh 14 otrok. Lepo j jjh samo napol obrišemo in namažemo s tem se zahvaljujemo vsem,' ki so nam pripomogli k ; mazilom. Najbolje je, če to napravimo zvečer in obdarovanju, prselmo predsedniku zveze g. Pavlu t oblečemo še kake rokavice, da mazila ne obri-Bolhi. — Vsem čitateljem «Domovine» želimo J Jemo v rjuho. 15, Rue ifeyet«e, PARIŠ odprem!ja denar v |ugo?lavijo najhitreje in pc nai-.. .. boljSem dn^vnrn komi, V r«i v?? bančne posle nai-POlicija j kulantncic. Poštni uradi v BHrriji Franciji, Molan-diji tn I iikseiiihiirKU sprejemajo plavila na noSe čekovne tač-une. Btlcija. št. Wf>4 64, Brtixclles; Francija: tU? 94, Pariš: llohnlija: *t 14V»-M»; Ned. |)Sen=-t; t ntt«emhnre: «t "5'V>7. f n\pmbotirK. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naSe čekovne nakaznice. ^ Snežni čevlji in galoše nas ščitijo pred mokroto. Treba pa je sezuti snežne čevlje ali galoše vedno, kadar pridemo domov ali pa v prostor, kjer se dalje časa zadržujemo. Ker so snežni čevlji iz gumija, ne propuščajo vlage, noge pa se v n.iih potijo, ker nimajo dovolj zraka, kar je nezdravo. Če pridemo domov, je najbolje, da vse skupaj sezujemo in obujento copate ali druge čevlje. ŽENSKI VESTNIK VEČ TISOČ ŽRTEV STRAŠNEGA POTRESA V INDIJI. Pred dnevi je bil v indijski pokrajini Benga-li.ii strašen potres, katerega se še vedno ne more ' pregledati, ker je bilo središče potresa bržkone i v Nepalu in so nekatere pokrajine čisto odrezane Piki-ittni telečji zrezki. Telečje meso od od ostalega sveta. Posebno hudo je bila priza-stegna zreži na prst debele zrezke, jih potolči in deta okolica mesta Momghyra, ki jo označujejo nadev: Tri sardele očisti in ' za vrt Indije. V severnem Denarju je potres po- Za kuhinjo v Darbhangahu osoli. Pripravi taki__________, jih drobno sesekljaj; prav tako sesekljaj eno če-j rušil tvornice sladkorja. Samo bulo in žlico zelenega peteršilja. Žlico sirovega so našteli nad 350 smrtnih žrtev, masla raztopi v kožici, primešaj sardele, čebulo Letalski opazovalci, ki so leteli nad potres-in peteršilj. S tem nadevom namazi zrezke. Ta n itn ozemljem v pokrajini Beharju, cenijo število za pol kile mesa. V kožici smrtnih žrtev potresa na 8000 do 10.000. Nji-razbeli žlico masti in položi zrezke v kožico hovo cenitev potrjujejo tudi sporočila treh dru-drugega poleg drugega, in sicer tako, da ostane gih poizvedovalnih letal, ki so poletela v okolico nadev zgoraj. Zdai duši zrezke do mehkega; ko j treh večjih mest. Vsi letalci izjavljajo, da so vise je meso 2e speklo. postalo mehko ter dobilo] deli povsod podrtine mest in vasi, na cestah pa rumenkasto barvo, previdno privzdigni zrezke in na stotine trupel. V okolišu skoro 200 km niso zlij na dno kožice dve žlici kisle smetane, po J opazili nobenega živega bitja. Pogosto so videli, zrezkih pa potresi dve žlici nastrganega bohinj- kako leže živalska in človeška trupla pomešana skega sira in postavi kožico malo v pečico, da med seboj. Med smrtnimi žrtvami mora biti vse- vse skupaj porumeni. Zraven lahko da?, dušen riž, krompirjev pirč in pa solato aH brusnice. Telečja prsa z furčkf. Telečja prsa osoli, poprej pa odstrani kosti (rebra) In pusti nekaj časa stati. Medtem duši dve pesti suhih jurčkov, katere najprej popart, ocedl in nato drobno sesekljaj ter da? na mast. da se dušijo kake pol ure z malo čebule in zrezanim zelenim peteršiljem. Jurčki naj bodo precej gosti. Ko so jurčki gotovi, nadevaj še tople v telečja prsa, nato pa meso 1 kakor tudi mnogo Evropcev, ki so se naselili v gosteje naseljenih okrajih. Omenjena tri mesta, to so Pnnta. Jamalpur in Muzafarpur, so zgolj še razvaline. Samo v Muzafarpuru je 5000 do 6000 mrtvih žrtev. Železniške proge so na velike daljave porušene. V razvalinah so neštete železniške postaje in železniški mostovi, katerih je podrtih nad 50. Potresna nesreča v severni Indiji je ena največjih. ki je kdaj zadela Indijo. Potres je povzro- čil velike razpoke na zemski površini, skozi katere je prodrla talna voda, ki brizga ponekod Iz zemlje kar v curkih. Velike površine so pol-drug meter visoko poplavljene ter so se napravila velikanska jezera, iz katerih mole le tu pa tam slemena hiš. Na tisoče ljudi je našlo v teh pokrajinah smrt v valovih. Kjer je voda odtekla, so stale debele plasti blata, iz katerih ni več videti cest in potov. Železniške nasipe je na potresnem ozemlju voda skoro povsod izpodkopala, tako da je vsak železniški promet nemogoč. Kakor poročajo letalci, je mesto Katihan pogorelo in predstavlja samo še kup razva'in in podrtih hiš. KAKO IZRAČUNAMO, NA KATERI DAN V TEDNU SMO SE RODILI. Pač menda vsak človek ve za datum svojega rojstva. Skoro nihče pa ne ve, kateri dan v tednu se je rodil, v ponedeljek, torek in tako naprej. To pa lahko vsakdo, ki zna seštevati in deliti, sam izračuna. Potrebno je, da ve za leto, mesec in dan rojstva in da pozna tako z.ano mesečno in dnevno število. Nato sešteje: L desetice in ednice števila rojstnega leta, 2. eno četrtino od tega (ostanek se ne upošteva), 3. mesečno število, 4. dan rojstva. Vsoto, bi jo dobi, deli s 7 in ost -nek mu pokaže dan v tednu, v katerem se je rodil. Mesečna števila so naslednja: januar 2, februar 5, marec 5, april 1, maj 3, junij 6, julij 1, avgust 4, september 0, oktober 2, november 5, december 0. Dnevna števila so: nedelja 0, ponedeljek 1, torek 2, sreda 3, četrtek 4, petek 5, sobota 6. Ta štev ila veljajo do leta 18^9. Od 1. 1900. naprej so pa n-slednja dnevna šfevila: petek 0, sobota 1, nedeija 2, ponedeljek 3, torek 4, sreda 5, četrtek 6. Vzemimo primer: Gašper se je rodil 3. julija leta 18S3. Desetice in ednice števila roj. leta . 8> Četrtina od tega.......20 Mesečno števi'o (julij).....1 Rojstni dan.........3 Vsota 107 : 7: 37 Ostanek 2. 15 2 ie dnevno število za torek in se je torej Gašper rodil na torek. Drugi primer: Jožek se je redil 3. decembra leta 1920. Desetice in ednice števila roj. leta . 20 Četrtina od tega........5 Mesečno število (december) ... 0 Rojstni dan..........3 Vsota 28:7 = 4 Ostanek 0. Ničla je dnevno števi'o za petek (po letu 1900), torej se je Jožek rodil na petek. X Z giljotino nad komuniste. Na dvorišču deželnega sodišča v Dessauu v Nemčiji so z giljotino obglavili komunista Karla Hansa in Viljema Bieserja, doma iz Hecklingena, ki sta bila obtožena, da sta se udeležila umora hitlerjevca Zieslika. Pri sodni obravnavi zaradi umora hitlerjevca Otona Hocknerja v Hamburgu je državni tožilec predlagal šest smrtnih kazni! Vsi obtoženci so komunisti. X Psi v službi tihotapcev. Tihotapci so že od nekdaj zelo iznajdljivi in izmišljajo si vedno nove zvijače, da jim obmejne straže ne morejo do živega. Posebno zdrj, ko nas tare huda gospodarska stiska, so postali tihotapci na vseh državnih mejah še bolj predrzni in iznajdljivi. Na franco-sko-belgijski meji si pomagajo tihotapci z naučenimi psi. To so navadni psi srednje velikosti in vsak lahko prenese čez mejo dva do tri kilograme tihotapskega blaga. Mnogo je odvisno tudi od tega, kakšno blago naj prenese pes čez mejo. Tihotapec gre peš ali pa se pelje s kolesom v Belgijo. Doma pusti tovariša in ta izpusti za njim psa, ki sledi gospodarju čez mejo. Nekateri tiho- tapci gredo s psi čez mejo «na izprehod>. V Belgiji natovorijo psom tihotapsko blago, potem jih pa ponoči izpuste, da se vrnejo domov. Pred žetvijo, ko je zakrivalo polja še visoko žito, so hodili tihotapski psi najrajši čez polja in carinski organi so jih mnogo postrelili. Zadnje čase so ujeli mnogo tihotapskih psov v posebne pasti, ki jih nastavljajo obmejne straže na meji. Število postreljenih tihotapskih psov je zadnje čase tako naraslo, da so nastala ob meji posebna pasja pokopališča, kamor pokopavajo cariniki nedolžne žrtve tihotapcev. X Hrane je še za 20.000 let. Človeštvu se ni treba bati, da bo v prihodnjih 20.000 letih zmanjkalo na zemlji hrane. Živil bo dovolj tudi za naraščajoče prebivalstvo naše zemlje. Če bodo nekateri kljub temu trpeli lakoto, bo kriva napačna razdelitev živil. Do tega zaključka je prišel francoski učenjak Camille Matignon, in sicer na podlagi svojih uspešnih poizkusov umetnega izdelovanja živil. Izračunal je, da bi potrebovalo zdaj vse človeštvo za dobrih 40 milijard dinarjev umetnih živil. Od tega bi odpadlo na Evropo samo 6 %. Evropa pa s povečanjem lastne kmetijske proizvodnje ne more pri sedanjih £00 milijonih prebivalcev preživiti še £0 milijonov ljudi. Vsako leto narase število prebivalcev zemlje za 20 milijonov, in od tega odpadejo na Evropo trije milijoni. Naraščajoče število ljudi pomeni važno vprašanje, kako preskrbeti jim hrano. K sreči se da v poljubni meri povečati proizvodnja umetnih živil, in tako je francoski učenjak prepričan, da smo za 20.C00 let še brez skrbi glede hrane. X Ljudožrstvo na Angleškem. Neki angleški učenjak je v svoje veliko iznenadenje moral ugotoviti, da je bilo na Angleškem ljudožrstvo v navadi raztr.erno še pozno. Ze pred leti so odkrili znamenja, ki so kazala, da so bili stari Angleži j ljudožrci. Te dni so našli v bližini Salmonsbury Campa 30 človeških okostij. V veliko začudenje raziskovalcev so bile kosti razklane, in to so ljudie takrat storili z namenom, .da so iz njih izvlekli mozeg. Brez dvoma so ta okostja še iz časov, ko so si prebivalci današnje Anglije privoščili pri kosilu človeški mozeg. Druge najdbe dokazujejo, da so bili ti ljudožrci na razmerno visoki prosvetni stopnji. Raziskovalci sodno Ha so najdena okostja ženska. X V Sibiriji narašča industrija. Predvojna Rusija je imela moderno industrijo samo na svojem evropskem ozemlju, medte n ko je bila njena azijska dežela izklnično kmetijska. Zdaj gradi Rusija industrijo o" ^n tudi v Aziji. Po zadnjih cenitvah zemljoslovcev znašajo zaloge premoga v evropski Rusiji samo 8 milijard ton in še od tega je velik del slabše kakovosti, nasprotno je pa v azijski Rusiji 147 milijard ton dobrega premoga. Največja ležišča premoga v evropski Rusiji so le neznaten del prvovrstnega premoga, in sicer v zapadnem delu, medtem ko je v vseh drugih premogovnikih evropske Rusije slab premog. V azijskem delu Rusije je pa, kakor rečeno, mnogo dobrega premoga. V kirgiški stepi so obilna ležišča premoga, ki je pa močno pomešan z razno navlako. Izdatna ležišča premoga so tudi med Irtišem in Išimom, dalje pri Akmolinsku in severno od Altaja. Samo kuzneeka kotlina hrani v sebi več premoga kakor vsa evropska Rusija. ! In to je osnova, da se pospešuje industrija tudi v Sibiriji, kjer je toliko premoga, kolikor ga ima Anglija ali Nemčija, samo da je angleški in nemški premog boljši. X Z drema se je poročila. Zelo praktično je uredila 191etna Američanka Rita Gentryjeva svoje i ljubavno razmerje z dvema kavalirjema. Ker se | ni mogla odločiti ne za enega ne za drugega, rada je pa imela oba, se je omožila kar z obema in j tako je bila zadeva, vsaj kar se nje tiče, pametno j urejena. Toda če ni imela skrbi prej, jih bo imela zdaj. Njen način ureditve ljubavnega razmerja do ! dveh fantov namreč ni v Bkladu z zakonom in zato sedi iznajdljivka zdaj v zaporu. Vse je po-; kvarila njena mati, ki jd šele te dni zvedela, da ima njena hči kar dva zakonska moža. Mlada Rita si je uredila zakonsko življenje ena dva i £:hta> kaj praktično. En mož je delal ponoči in bil doma čez dan, drugi pa je hodil na delo podnevi, ponoči je bil pa pri ženi. Tako se nista nikoli srečala. Vse je bilo šlo gladko, da ni posegla vmes njena mati in spravila hčere v spor z oblastvi, ki takih reči nočejo razumeti. Ko je mati silila Vi hčerko, naj ji pojasni svoje čudno zakonsko živ-J ljenje, jo je hči zavrnila, da je to njena zadeva i» naj nikar ne vtika nosu tja, kamor ni treba.] Rita pride seveda pred strogega sodnika in tam« se bosta prvič srečala njena moža. X Česnov sok je zdravilen. Znano je, da če-j snov sok povoljno vpliva na obisti in povzročai obilen seč, to se pravi, da pospeši izločenje ne-* zdravih snovi iz telesa. Toda to zdravilno svojstvo ima samo česen, ako ga zaužijemo sirovega. V mestu navadno ni prav lahko uživati česna, ker človek oddaja neprijeten duh, pač pa kmet pogumno vzame v reks strok in kos kruha. V francoskem zdravniškem časopisu «La Nature» smo brali recept, ki ga ni težko izvesti. S pomočjo njega lahko sestavimo zdravila, ki prav tako izvrstno učinkujejo kakor sirov česen. Razreži 100 gramov česna na drobno in ga deni v 0.60 litra belega vina. Pozneje doloži 100 gramov medu in večkrat premešaj. Nato precedi tekočino skozi papir in jo vlij v steklenico. Vsak dan izpij po euo čašo te tekočine na tešče in zvečer. V nekaj dneli boš že opazil učinke preprostega zdravila. X Amerika ima tudi kralja lažnivcev. V Bur-lingtonu blizu mesta Chicaga obstoji poleg drUgih klubov tudi klub lažnivcev, ki vsako leto izbere svojega kralja. Ta naslov prejme tisti, ki je po mnenju sodnikov izrekel uajkr3pkej"o laž. Nato ga odlikujejo s svetinjico iz gumija. Kralj lažniv-' cev je letos postal mladenič iz Langelotha z imenom Ceresa, ki se je zlagal takole: V neki družini hranijo starodavno stensko uro. Ta je tako stara, da je senca h j enega nihala zaraii tiktaka-nja napravilo globoko luknjo na steni urne omarice. Drugo darilo je dobil šofer, ki je pripove-| doval, kako je v samotnem kraju zrak, ki je uhajal iz avtomobilskega obroča, povzročil strahovit ' vihar. Ker je pumpo pustil doma, je ventil na j obroču kratko in malo obrnil v smer proti viharju I in vihar mu je spet napolnil obroč, tako da se jo ! lahko odpeljal dalje. Tretji nagrajenec je imel staro puško, ki se je ba-^la še od spredaj. S to njegov oče hodil na lov na bivole. Puška jO ! nesla tako daleč, da so obstreljone živali se7nile, I preden so lovci prišli do nj.Ii. On ssm si je pomagal tako, da je krogle za puško izdolbel in jih napolnil s soljo in ta sol je preprečila razpadanje zadetih bivolov. Četrti lažnivec je pripovedoval, da je zaliv pred San Frsnciscom leta 1F63. ne«; j nadno zamrznil. V tistem treiotku je bilo v za-I livu vse polno žab in te «o p( naključju tako j zamrznile v led, da so -z njega gledali samo njihovi kraki. Tedaj je on šel po koso ir. vse kraka pokosil. Naložil jih je na 75 ladij ter odpos'al na Francosko. S tem je obogatel: kajti Francozi so mu plačali 137 milijonov dolarjev. X Da ne boste smrčali. Na marsikaj moraš paziti, če nočeš ponoči smrčati. Po mnenju nemškega profesorja Heymana pa često povzroča močno doneče smrčanje tudi debelost. Kdor je torej debel in noče ponoči smrčati, naj se potrudi, da čimprej shujša. Pa tudi snovi v telesu se morajo dobro izmenjavati, če nočemo ponoči smrčati. Važno je, da zvečer preveč ne napolnimo želodca; za večerjo je najboljša lahka hrana, pa tudi kaditi in piti bi zvečer n.;- smeli. Mnogi seveda poreko, da je pametneje smrčati. Tudi nosna votlina mora biti v redu. čista, da človek lahko diha skozi nos, sicer je smrčanj3 skoro neizogibno. Smrče ne samo ljudje, ki imajo v nosu polipe, temveč tudi nahod navadno povzroča smrčanje. Otroci ne sinejo imeti oteklih bezgavk. Če hočemo preprečiti smrčanje, se moramo v prvi vrsti zanimati za nos. Pa tudi če bi v nosu ne našli nobene napake, bi si morali ljudje, ki ponoči smrče, privezati spodnjo Čeljust, da bi se jim v spanju ne povesila. Če'just naj bi si privezovali vsaj 14 dni, potem bi se pa piivadili spati z zaprtimi usti in posledica bi b»la. da bi ne smrčali. Odstraniti to erdo razvado je zelo težavno, nik-"-i kor pa ne nemogoče. IMAŠ LI BOL EČIINE v obrazu? l'o vsem telesu? Potrebuješ h mazilo, ki krepi in jnči? TE LI MUČI glavobol, zobobol, trganje? UPORABLJAJ ELSAFLUID* Pravi Fellerjev Elsafluid se dobiva v lekarnah in trgovinah te stroke po 6, 9 in 26 Din Po pošti najmanj en zavojček (9 poskusnih ali b dvojnih ah 2 ve-i liki specialni steklenici) za 58 Din, dva taka zavojčka 102 Din pri lekar-Žcliš li najboljše za zobe, kožo, glavo? ' narju tvgenu V. F e 11 e r j u, Stubica Donja, Elsatrg 360 (savska banovina). Si H preveč občutljiv na hladnem zraku? | Zapomnite si: Elsafluid ostane Elsafluid! Odolreno od ministrstva za so-ial 10 politiko in narodno zdravje, <"p. br. E09 z dne 24./III. 1932. \ZA SMEH IN KRATEK ČAS •Besedo drži. A: «iNisem mislil, da si tako zanesljiv človek in da lahko na tvojo besedo nekaj dam.) B: «Kako to misliš?* A: «Pred dvema letoma sem ti posodil sto 'dinarjev in takrat si mi rekel, da mi boš večno dolžan hvaležnost. No, in res si besedo držal.» Dobro sredstvo. A: «Ne morem ti povedati, prijatelj, kako trpim. Vse noči ne morem zatisniti oči.» B: «Jaz sem pa našel imenitno sredstvo proti taki bolezni. Če ne morem spati, si mislim, da moram vstati, pa takoj zaspim ...» Dcber odgovor. Oče: «Le pridno se uči, sinko. Cesar se naučiš. ti ne more nihče vzeti.» Sin: «Še manj pa mi more vzeti tisto, česar se ne naučim ...» Moti se. Dušan: «Gospodična, vidi se mi, da me smatrate za tepca.» Zora: «Motite se, jaz ne sodim nikogar po zunanjosti.® Na policiji. Uradnik: «Stražniku ste navedli napačno ime* Aretiranec: «Da, bil sem tako iz sebe, da se nisem poznal.* V jami. Tujec s? je ogledoval podzemsko jamo. Pa mu je rekel vodnik: «0 tem podzemskem rovu bi vam lahko pravil reči, da bi vam lasje stali po-koncu od groze.* «Tega pa ne verjamem*, je podvomil tujec. «Mar ste tako pogumni?* je vprašal vodnik. «Ne, pogumen ne, ampak plešast setn.» Skopuh. Neki skopuh je prišel v krcjačnico: «Koliko računate za likanje hlač?) «Deset dinarjev*, je pojasnil krojač. Skopuh se je popraskal za ušesi ter dejal: «Tu imate hlače in tu pet dinarjev, pa mi zlikajte samo eno hlačnico; se bom dal fotografirati od strani.) Mož in žena. Mož: «Prepovedujem ti, da bi si še kdaj dala ostrici lase ) Žena: «Že prav, toda povej mi, ali si me ti vprašal, ko so ti začeli izpadati lasje, če smeš poslati plešast...) 0 ti moški. Urša: <0 moških mi pa nikar ue govori. Vsi so sebičneži. Vsak bi rad dobil ženo z denarjem.y Neža: cMeni se pa zdi, da dolaš moškim krivico. Prepričana sem, da jin zadostuje samo denar.) • V pisarni. Piijatelj: «Kako to, da sam pišeš na pisalni stroj. Kje imaš tajnico?) Ravnatelj: ^Poročila se je.j Prijatelj: «S kom pa?) Ravnatelj: «Z menoj.) Ubogo srcc. Mira: «Mirko mi je daroval svoje srce.» Vera: «Bodi zelo previdna z njim, kajti prej-uji teden je dejal, da sem mu ga jaz predrla ...» Na pomoč. Mihec teče k stražniku in iliti: cGospod stražnik, ali bi hoteli pomagati otroku v nevarnosti?* Stražnik: «Seveda.) Mihec: «Potem le hitro z menoj! Moj oče stoji še pred vrati in me čaka s palico ...) Ali eno ali drugo. A: «rAli mi lahko posodite 100 dinarjev?) B: «Ne.» A: «Potem se moram še danes zaročiti.) Nestanovitno vreme. «Oh, vreme je pa res strašno. Zdaj pritisne mraz, zdaj spet postane toplo, da človek ne ve, kaj bi odnesel v zastavljalnico .. Pri zobnem zdravniku. Zobni zdravnik: «Le mirno, gospod, skoro nič vas ne bo bolelo.) Bolnik: «Pribranite si nepotrebne besede, sem namreč sam zobni zdravnik ...) Konkurz. Mihec: «Kaj je konkurz, očka?) Oče: «To ti pojasnim nazorno: denar spraviš v hlačni žep, upniku pa daš suknjič.) Stara papiga. A: «Ko si mi prodal to papigo, si trdil, da bo dočakala 90 let, pa je že čez 14 dni pogrnila.) B: «Gotovo je dosegla 90. leto prav tistega dne...) Prašek za spanje. Lekarnar: «.Tu je prašek z t uspavanje, gospa Srakopernikova. Dovolj ga imate za šest tednov.* Srakopernica: «Hvala lepa, gospod lekarnar, tako dolgo pa res ne nameravam spati...» Ni tako. A: cMislim, da je deček, ki obleče prvič hlače, tako srečen kakor dekle, ki prejme prvo ljubavno pismo.) B: cDvomim. Nisem še videla, da bi deček svoje prve hlače pokril z vročimi poljubi...» Snube.-. Snubec: «Prosim vas za roko vaše hčerke.* Oče (previdno): Listnica uredništva Knežja Lipa. Če je dolžnik zaštiteu po zakonu o zaščiti kmeta, ga ne morete tožiti za ves dolg naenkrat. Obresti mora redno plačevatu Tudi iutabulirate se lahko. — Otroci spadajo tjakaj kakor oče. — Tudi siromaka mora prevzeti nova občina. — Na splošno moramo odgovoriti, da so vaša vprašanja nezadostna, in se jim no morejo dati točni odgovori, ker manjkajo razno okolnosti. Sicer pa dobite lahko točne odgovor® na občini, kjer poznajo domače razmere. Žepne ure od Din 35 -naprej. Zapestne ure od Din 66'— naprej. Žepne in zapestne ure, budilke, kukavice, stenske ure, zlatnino in sre-brnino kupite dobro in po nizkih cenah pri H, SUTTNER, Ljubljana 6 PREŠERNOVA ULICA 4, poleg frančiškanske cerkve. Cenik zastonj in franko. Cenik zastonj in franko. v današnjih hudih časih si preskrbi še najlaže vsakdo s tem, da si uredi doma nekako domačo pletilnico. Mi nudimo delo vsakomur na ta način, da odvzemamo izdelane pletenine, flfrj&itjaJ^ dobavljamo prejo in izplačujemo -- mezdo za pletenje. To potrjuje mnogo zalival. Ce želite tudi Vi dela in zaslužka, pišite zaupno po brezplačna navodila tvrdki: Domača pletarska industrija Josip Tomažič, Maribor. Krekova ulica št. 16. " Za Vas imamo: Violine . . 69DinGltare . . 138DIn Mandoline 95 „ Harmonike 69 „ 1 ambure . C8 „ Oramofone 465 „ Zahtevajte brezplačni katalog. &1EINEL & HEROLD tovarna glatbll pr.podr. MARIBOR št 104 MALI OGLASI Čebelarji! 12 Vse čebelarske potrebščine, prvovrstne, Vam nudim najceneje. Fr. S t u p i c a, železnina in zaloga poljedelskih strojev v L jubljani, Gosposvetska cesta št. i* Kupujem čisti vosek, staro železo in druge kovine. 18 Nekdo želi dopisovati z dekletom, starim od 30 do 32 let. Naslov pri upravi t Domovine), Boljši prileten gospod išče bolj priletno gospo, ki bi ga hotela vzeti v dosmrtno oskrbo proti mesečnemu plačilu 1400 Din. Za primer bolezni je voljan prispevati k zdravljenju. Denar, ki bi ostal po njegovi smrti, hečo zapustiti njej. Glavna pogoja sta snaga in dobro srce. Resne ponudbe pod značko cUbožnejša poštena gospa* sprejema uprava «Domovine». 15 Vajenca za mizarsko obrt sprejmem takoj. Stanovanje in hrana v hiši. Alojzij M o 1 j k, mizar v Gorenjem Logatcu. 16 Izdala za koLzorcii »Domovine« Adolf Ribnika r« Urejuje Filip OmladiS. Ta Narodno tiskamo Fran lezerjefc