GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH PAPIRNIC LIUBLIANA PAPIRNICE KOLIČEVO Pred nami je 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije Prvoborce, talce, umrle v taboriščih in vse druge, ki so dali življenja za svobodo, smo počastili s spomeniki. Na dan mrtvih se bomo ustavili na mestu spomina, morda tudi prižgali svečo ali položili šopek rož. Plin bo nov energetski vir VEVČE, OKTOBER — V teh dneh je skorajda končana javna razprava o osnutkih sklepov 8. konresa Zveze sindikatov Slovenile, ki bo 7. in 8. novembra v Celju. Kongres se sestaja prav v času, ko delavski razred uveljavlja nove samoupravne odnose na vseh področjih združenega dela. Dejstvo je, da imajo sindikati, kot največja razredna organizacija, Pri tem še posebno odgovorno vlogo. Nič manjše pa niso njihove naloge. Smerokaz za delo so smernice X. kongresa ZKJ in dokumenti VII. kongresa ZKS. Ker smo v snovanju teh dokumentov sodelovali in jih sprejeli, so zdaj naše delo in življenje. Naloge in cilji kongresa so odraz političnega snovanja in razpoloženja delavcev, ki je že dolgo zorelo. Delavci hočemo razreševati družbena in gospodarska vprašanja na samoupravnih temeljih in vplivati na svoj družbeni, materialni in socialni položaj. Prepričani smo, da bo 8. kongres sprejel take sklepe, ki bodo izražali razredne interese delavcev, opredelili naloge in odgovornost in dali vso podržko udeležbe v samoupravnem procesu. V osnutkih sklepov izhajajo sindikati iz opredeljenih nalog in ciljev, ki zadevajo delavce v združenem delu, opredeljuje njihovo samoupravno moč in pobudo, vpliv na ustvarjanje in deli- tev dohodka in vse tokove družbene reprodukcije. V osnutkih sklepov je večkrat izraženo, kaj in kdo še zavira ali celo preprečuje, da delavci v organizacijah združenega dela le prepočasi uveljavljajo svoje neodtujljive pravice in dolžnosti. Prav sindikati se bodo borili proti vsem, na kateremkoli delovnem mestu, če ne upoštevajo določb nove ustave in idejnopolitičnega programa. V naši organizaciji združenega dela smo se pogovarjali, kaj hočemo in kaj moramo storiti za interese delovnih ljudi, ni pa s tem rečeno, da smo se dogovorili. Spremljati nas mora interes za večjo produktivnost, za boljše gospodarjenje, da bi dosegli na eni strani toliko, kolikor je potrebno za potrebe članov kolektiva in njihove družine, na drugi strani pa toliko, kot je potrebno za širšo družbeno skupnost. Vsebina sklepov 8. kongresa sindikatov je bogata, vsestranska in vredna uresničenja. Obravnava razvoj samoupravljanja v organizaciji združenega dela in v drugih samoupravnih interesnih skupnostih, pravično delitev osebnih dohodkov, kadar in če je ustvarjen dohodek. Pomemben del nalog v sklepih posvečajo sindikati utrjevanju socialne varnosti in obvladovanju socialnih razlik. Kritični so do vseh družbenih ukrepov, ki urav- navajo to področje. V sklepih 8. kongresa mora dobiti in najti vsaka raven sindikalne organizacije svoje naloge. To so naloge organiziranega članstva za organizirano članstvo. Zato je tudi bila in je priprava na kongres zadeva vsega članstva in predstavlja odgovornost sindikalnih funkcionarjev od osnovnih organizacij do zveze sindikatov. Ta odgovornost pa mora biti prisotna zlasti pri uresničevanju sklepov. Sele potem bodo rezultati kongresa dobili svojo pravo vsebino. O sklepnih dokumentih, ki jih bo kongres sprejel, je bilo na več mestih že pisano. Da pa bi bili člani kolektiva oz. sindikata s tem res seznanjeni, navajamo te dokumente tudi v našem glasilu po vrstnem redu, kot so v osnutku: — nadaljnje razvijanje samoupravljanja delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, — naloge sindikatov pri razvijanju samoupravnih interesnih skupnosti, — naloge sindikatov za uveljavljanje delavske kontrole, — produktivnost dela in sistemi razporejanja dohodka v TOZD, — samoupravni odnosi pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, — naloge sindikatov na področju planiranja in družbenoekonomskega sistema, —1 utrjevanje socialne varnosti in obvladovanje socialnih razlik, — delovne in življenjske razmere delavcev, —• razvoj stanovanjskega gospodarstva, — preobrazba vzgoje, izobraževanja in kulture na samoupravnih osnovah, — naloge na področju kulture in znanosti, — oddih in rekreacija delavcev, —- organiziranost, kadrovska politika in izobraževanje v sindikatih, — obveščanje in samoupravno komuniciranje, —■ ljudska obramba in družbena samozaščita, — sindikati in naši delavci v tujini, —* mednarodna dejavnost sindikatov in sodelovanje z naprednimi sindikalnimi gibanji. Sprejeti sklepni dokumenti so csnova: — za sprejemanje sprotnih akcijskih programov in njihovih nosilcev na vseh ravneh sindikalnega delovanja, — za sprotno kritično spremljanje, kako uspešno se uresničujejo sprejeti sklepi, in za ugotavljanje politične odgovornosti, — za organizirano usklajevanje družbenih akcij z drugimi družbenimi dejavniki, zlasti v SZDL in za delovanje delegacij ter delegatov, — za delovanje sindikalnih organizacij na vseh ravneh, da v skladu s sprejetimi sklepnimi dokumenti kongresa sprejmejo lastne programe. VEVČE, OKTOBER — Poslovni odbor za zemeljski plin pri Poslovnem združenju za energetiko SRS je povabil našo delovno organizacijo k pristopu v Poslovno skupnost za izgradnjo plinovodnega omrežja v SRS. Energetski oddelek je predlagal delavskemu svetu, da podjetje pristopi k temu združenju zaradi naslednjih razlogov: — glede na težave z oskrbo premoga in sedaj mazuta za potrebe kotlov je oskrba s plinom na osnovi projekta, ki nam je bil predložen, sigurnejša, — ponuja se nam nadaljnja možnost, da z dograditvami na kotlu izmenjaje kurimo z mazutom ali z zemeljskim plinom, —• zemeljski plin je kot energetski vir v kotlarni in zaradi večnamenske uporabe perspektivno in visoko kvalitetno gorivo, — pri razvoju tehnologije proizvodnje papirja, t.j. uvedbi dodatnega sušenja papirja z infra grelci, ki so predvideni pri premaznem stroju, IV. PS in kasneje pri novem V. PS, je ekonomični izračun pokazal, da je sušenje s plinskimi grelci v primerjavi z električnimi grelci cenejše in sigurne j še, — pri uporabi zemeljskega plina odpadejo težave s skladiščenjem, vezava obratnih sredstev in vrsta drugih režijskih opravil, — spomniti velja, da smo dobili soglasje za postavitev nove toplarne od Republiškega inšpektorata na osnovi zagotovila, da bomo prešli iz začasnega mazutnega na plinsko gorivo, takoj, ko bo to mogoče. Do leta 1980, ko je predvidena dobava zemeljskega plina slovenskim porabnikom, bomo pripravili vse potrebno za uporabo tega goriva. Delavski svet je potrdil predlog energetskega oddelka, da podjetje pristopi v Poslovno skupnost za izgradnjo plinovodnega omrežja v SRS. Za podpisnika samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za realizacijo gazifikaci-je v SRS in delegata v Poslovni odbor za zemeljski plin pa je delavski svet pooblastil tov. Danila Skerbineka, dipl. ing. Papirnica Količevo tokrat ni ničesar prispevala za naše skupno glasilo. Upam, da ga bodo člani količevskega kolektiva kljub temu radi prebrali in za prihodnjo številko, ki bo izšla pred Praznikom republike, napisali kaj zanimivega iz dela in življenja kolektiva. Urednik Združene papirnice Ljubljana Gibanje proizvodnje v mesecu septembru 1974 Plan Doseženo IX. 1974 I,- -IX. 1974 Klasični papirji 100 121,5 106,6 Premazani papirji 100 68,8 83,7 Skupaj: 100 101,3 97,8 Lesovina 100 84,8 102,9 Tapete 100 60,9 43,5 Izvoz ton 100 43,9 84,9 Izvoz $ 100 78,1 127,3 Izkoriščanje zmogljivosti papirnih ter premaznega stroja IX. 1974 0 I,—IX. 1974 0 1. 1973 I. PS 94,2 92,1 91,2 II. PS 97,6 90,8 91,1 III. PS 93,8 89,9 90,5 IV. PS 95,4 90,8 91,1 Skupaj 94,6 90,9 91,0 Premazni stroj 42,1 61,7 64,7 Izmet klasičnih papirjev °/o 7,36 7,20 7,56 Izmet premazanih papirjev 14,49 19,96 13,58 Plan proizvodnje papirjev smo v mesecu septembru presegli v celoti. Zaradi remonta in mehanskih okvar na PRS je bila sicer nizka proizvodnja premazanih papirjev, zato pa večja klasičnih vrst papirjev. Program klasičnih vrst je obsegal ca. polovico univerzalnih tiskarskih papirjev, sledijo jim bankpost, pigmentirani ter peresnolahki papirji, ciklostil od srednjefinih vrst pa tapetni papirji. Od proizvodnje premazanih papirjev je bila dobra polovica premazana obojestransko. Zastoji na PS so ostali na normalni višini, prav tako tudi izmet. Proizvodnja lesovine je bila nizka zaradi manjše potrebe po lesovini ter okvare izžemalnega bobna. Proizvodnja tapet se počasi dviga, je pa še vedno znatno pod planirano količino. Temu je vzrok še nepopolno zasedena II. izmena ter previsoko postavljen plan. Dohodek in osebni dohodki VEVČE, OKTOBRA — Že lani je izšel novi zakon o sporazumevanju o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, s katerim naj bi spremenili dosedanji način sporazumevanja, tako, da bi se osebni dohodki lahko primerjali med panogami in tudi teritorialno, t. j. po območjih. Osnovna zahteva tega zakona je, doseči delitev osebnih dohodkov po načelu »za enako delo — enak zaslužek«. Zahteve zakona so za vsakogar sprejemljive in zato tudi predstavlja trdno izhodišče za delo pri odpravljanju tistih razlik, ki jih je prejšnje sporazumevanje sicer omililo, ne pa odpravilo. Medtem je bilo letos več posvetovanj, izdelanih nekaj predlogov, vendar pa zadeva v praksi le ni stekla tako, kot smo si jo predstavljali. V pripravi osnutkov zaostajajo vsi in tudi mi. Zaradi tega je bilo 25. septembra v Količevem skupno zasedanje komisij za grafično in papirniško panogo. Pobudo za tak sestanek je dal Republiški odbor sindikata za industrijo in rudarstvo Slovenije, katerega člani so se posveta tudi udeležili. Med udeleženci pa je bil tudi predstavnik Centra za samoupravno sporazumevanje na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov, tov. Zupan. Namen sestanka je bil odločno pospešiti sestavo novih samoupravnih sporazumov, pri čemer pa je bilo med razpravo ugotovljeno naslednje: Komisija za grafično panogo je sicer pripravila osnutek, ki pa ni bil ugodno sprejet zaradi uporabe nekaterih prejšnjih metod. Mišljenja so bili, da ni potrebno obstoječe okvire sporazumevanja povsem zavreči, saj vse pa tudi ni bilo slabo. Papirniška komisija je poročala, da je o novih sporazumih večkrat razpravljala, da so bile izoblikovane nekatere ugotovitve, kako naj se posamezno vprašanje reši, vendar pa je prevladovalo splošno mišljenje, da naša panoga ne more dajati nekih izvirnih rešitev, ker je premajhna in premalo vplivna in je bolje, da se poslužimo izkušenj drugih. Tega nezaželenega občutka se je komisija nalezla v preteklem obdobju, ko nikakor ni mogla ali pa je s težavo uveljavljala nekatere specifičnosti, ker so prevladovala mišljenja drugih dejavnikov. Več pripomb je bilo tudi na izhodišča za pripravo novih spora- zumov, ki so zbrana v takoime-novani »plavi knjigi«, ki jih je izdal Center za sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Ta knjiga je izšla poleti 1974, in zajema v 16 točkah naloge vseh dejavnikov v tem sporazumevanju, ki pa v glavnem še niso bile do danes izpolnjene. Zaenkrat je jasno samo to, da so posamezne panoge več ali manj prepuščene izvirnim rešitvam, ker je sicer nadaljnje oblikovanje sistemskih rešitev tako ali tako zamujeno, če mislimo sporazume uveljaviti z novim letom 1975. Kar je našo skupino v pripravljalnem obdobju posebej motilo, je to, da se že več kot eno leto govori, da bo Inštitut za medicino dela pripravil metodologijo o ugotavljanju in vrednotenju težjih delovnih pogojev, pa o tem še danes nič ne vemo. Za papirniško panogo je to zelo pomembno, ker pri delu v tej zvrsti obstajajo tako posebni biološki pogoji (neprekinjeno obratovanje v 4 izmenah in nočno de lo) in še posebej precej specifični delovni pogoji na mnogih delovnih mestih. Kako naj pripravimo samoupravni sporazum brez obdelave tega področja. Naj bi vsaj spomladi kdo rekel, da se na to ni zanašati. Tudi že prej je bilo izraženih več pomislekov, da ustanova, ki se ukvarja z medicino dela, kljub uspehom na svojem področju, le ni primerna za pripravo kriterijev o delovnih pogojih, takih, ki bi bili univerzalno uporabni in ki bi bili primerni povprečnemu strokovnemu nivoju, kakršen je trenutno v delovnih organizacijah. S tem da proučuje delovno okolje, delovne in tehnološke postopke iz zdravstvenega vidika, še ni rečeno, da bi lahko pripravil metodologijo za vrednotenje delovnih pogojev, saj to povsem preusmerja njihov delokrog. Jadikovanje v »plavi knjigi«, da bi prej prišli do cilja po prvotno začrtani poti, komisiji pri njenem delu nič ne pomaga. Dogovorjeno je bilo tudi, da bo Gospodarska zbornica Slovenije pripravila vzorčne opise nekaterih delovnih mest, ki se jih najde v sistematizacijah večine delovnih organizacij, n. pr.: saldokontist, računovodja, strojepiska itd., pa tudi to ni bilo opravljeno. Sodimo, da je pomembnost tega dela v tem, da bi na osnovi modela, ki bi se ga poslužila Gospodar- Aktivnost komunistov VEVČE, OKTOBER — Aktivnost komunistov se je s pričetkom jeseni močno povečala. V 14 dneh smo se sestali trikrat in če ne bo ostalo samo pri sklepih, bo delo koristno opravljeno. 12. redni sestanek: o Informacija o sovražni dejavnosti — informbiro. Seznanjeni smo bili z nekaterimi podrobnostmi o vrinjeni skupini inform-birojcev, ki so imeli v aprilu letos v črnogorskem primorju sestanek »nove partije«. Čeprav je njihov namen jasen in za nas nerazumljiv, so bili kmalu razkrinkani in so sedaj že obsojeni. Peščici vrinjencev iz prijateljskih držav je naletela na ostro obsodbo vseh državljanov. Varnostni organi pa so ponovno dokazali svojo budnost in pripravljenost, da v sličnih primerih reagirajo z enako ostrino kot sedaj v tem primeru. ® Osnutek statutarnega sklepa o organiziranosti in delovanju organizacije K v občini. V skladu s spremembami, ki jih prinaša nova ustava in nov statut ZKS in ZKJ. ki sta bila sprejeta na pravkar končanem VII. kongresu ZKS in X. ZKJ, se je napravil osnutek statuta za člane ZK naše občine. V pojasnjevanju novosti je bilo poudarjeno: — poudarjene so odgovornosti posameznih izvoljenih funkcionarjev in članov komisij, — precizirana so področja delovanja in ustanavljanja aktivov komunistov, — dana je možnost organiziranja komunistov v oddelkih, predvsem v večjih organizacijah (primer p. Vevče), — v sestavljenih ali združenih OZD se lahko ustanovi Svet ZK (primer ZP slovenskih papirnic), — komunisti, vključeni v OZK v tovarni, so dolžni aktivno politično delovati tudi v krajevni skupnosti, — podane so naloge in pristojnosti vseh komisij, ki so ustanovljene pri občinski konferenci. Poudarjena je njihova samostojnost, — mandat občinske konference in njenih organov traja 4, leta (prej 2). Z nekaterimi pripombami in vprašanji, ki jih bomo posredovali občinski konferenci, smo nato osnutek sprejeli. ° Kriteriji za odlikovanja Podprli smo predlog komisije za odlikovanja. Člani ZK menimo, da bodo kandidati, izbrani na osnovi teh kriterijev, res tisti najzaslužnejši, ki odlikovanje tudi zaslužijo. o Dodatni prispevek za Kozjansko Seznanjeni smo bili s Samoupravnim sporazumom o gradnji osnovne šole v Ponikvah, ki so ga sklenili ljubljanski kolektivi. Dodatna sredstva nekaj čez 300 starih milijonov naj bi zbrali do 15. oktobra, da bo dek» uspešno steklo in da bodo tamkajšnji otroci prihodnje šolsko leto dočakali v novih učilnicah. Naš kolektiv bo z glede na ustvarjeni dohodek prispeval 50.000 din. Ostala sredstva nad 30'0 starih milijonov pa bodo zbrana iz sredstev stanovanjskega sklada, sredstev zavarovalnic in rezervnega sklada SRS. Obveščeni smo tudi, da bo koordinacijski odbor za odpravo posledic potresa v kratkem obvestil vse občane z dosedanjim načinom porabe sredstev in s plani, za bodoče (kar je bilo med tem že storjeno). <= Združenje papirne industrije Člani ZK smo izrazili nezadovoljstvo z dosedanjim načinom dela združevanja. Pripombe so bile predvsem na račun slabe obveščenosti kolektiva, o nemoči družbenih in političnih organizacij v kolektivih, ki so se pokazale predvsem ob razpisu za mesto predsednika kolegija združenih papirnic. V zaključku pa je bila poudarjena želja komunistov, da aktivno sodelujejo pri oblikovanju nove združene organizacije. o Stanovanjska problematika Področje, o katerem se je do sedaj vse premalo razpravljalo, je poleg drugih tudi reševanje stanovanjskih vprašanj. Ze zdaj potrebe ne zadovoljujemo, v bodoče ob novem V. PS pa bo to še težje. O tem vprašanju se bomo pogovorili na naslednjem sestanku. 3. izredni sestanek ® Manevri »Jesen 74« Na kratkem, toda izčrpnem sestanku smo bili obveščeni o manevrih, ki potekajo na cerkniškem področju in v katerem sodelujejo predvsem člani SLO. Ze dosedanji rezultati so pokazali izredno pripravljenost braniteljev, saj so v najtežjih pogojih svoje naloge opravili 100 %. Seznanjeni smo bili tudi z manevri, ki se vrše v sosednji državi in ki so političnega značaja. 3. redni sestanek ® Razprava o samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Malo pozno, toda ne prepozno, smo tudi komunisti razpravljali o najvažnejšem dokumentu, ki opredeljuje vlogo delavca v združenem delu. V uvodni obrazložitvi nam je bil podan način, s katerim bomo sprejemali omenjeni predlog ter njegove glavne določbe in razlike, ki jih pogojuje nova ustava. V nadaljnji razpravi je prišlo do nekaj konkretnih predlogov za spremembo predloga. Končni sklep sestanka pa je bil, da naj se po obratih formirajo delovne skupine, ki bodo tolmačile in zbirale izoblikovane predloge ter jih posredovale pravni službi. Le-te bodo potem na zborih delavcev podane kot dopolnilo. Vloga teh skupin je torej zainteresirati posameznike, da predlog samoupravnega sporazuma skrbno proučijo in pripravijo svoje pripombe. S tem pa naj bi bil dosežen cilj poglobljenega samoupravljanja in sodelovanja vseh pri oblikovanju našega jutrišnjega dne. J. S. sporazumevanje po novem ska zbornica, lahko opisali tudi tipična delovna mesta po panogah in dejavnostih, s čimer bi bila v veliki meri zagotovljena primerljivost opisov, olajšano vrednotenje in jasno tudi primerljivost tega vrednotenja. Nedvomno obstajajo v strokovni literaturi solidni modeli za tako delo in je strokovni nivo sodelavcev pri Gospodarski zbornici tak, da bi lahko pričakovali res solidno osnovo. Kot pa vidimo, tudi na tem področju ni bilo nič storjenega oz. vsaj ne posredovanega. »Plava knjiga« obsega nekatere zanimive ugotovitve o obravnavanju minulega in živega dela. Bo že res, da je minulo delo predme-teno z akumulacijo in je potem takem bilo nekoč živo delo ter bi zato kazalo opredmetiti minulo in živo delo hkrati in ga obravnavati na osnovi stvarnih postavk, t. j. poslovnega rezultata, pri čemer ne gre spregledati vprašanja celotne družbene akumulacije. Nastajajo pa pri tem vprašanja, kako to ovrednotiti. Kakšne kon-(Nadaljevanje na 5. strani) Pogovor ob papirnih zvitkih, ki čakajo na dodelavo Dopisujte v »Naše delo« Novosti na področju stanovanjske politike VEVČE, OKTOBER — Že dalj časa opažamo, da na področju stanovanjske politike v naši delovni organizaciji akt, ki ureja ta razmerja, ni prilagojen predpisom, smernicam in normativom, ki so bili sprejeti ob spreminjanju našega samoupravnega sistema. Zato je v naši delovni organizaciji v obravnavi nov akt, ki bo v prihodnosti urejal vsa razmerja glede stanovanjske politike. Odbor za družbeni standard naše delovne organizacije je že dalj časa ugotavljal, da Pravilnik o kreditiranju stanovanjske graditve, o oddajanju in prodaji stanovanj ne ustreza današnjim razmeram. Pomanjkljivosti tega akta so se pokazale posebno pri posameznih dodeljevanjih stanovanj kot tudi posojil za reševanje stanovanjskih vprašanj. Že na teh sejah so bili podani predlogi samih članov in kar je še posebej razveseljivo, tudi od posameznih vi tako vprašanje, bi moral najprej vprašati samega sebe, če je uredil vse, kar bi lahko, da bi bil določen problem obravnavan in rešen v skladu z njegovim mišljenjem in mišljenjem njegovih sodelavcev. No, pa da ne bi o tem več na dolgo polemiziral, se bom omejil le na bistvene novosti in pa na nekatere spremembe katere prinaša Samoupravni sporazum o uporabi sredstev za stanovanj -sko gradnjo, o kreditiranju stanovanjske graditve, o oddaji in prodaji stanovanj (v nadaljnjem besedilu —• sporazum) v primerjavi s Pravilnikom o kreditiranju stanovanjske graditve, o oddajanju in prodaji stanovanj, ki bo s sprejetjem sporazuma prenehal veljati. V sporazumu so predvideni točni normativi za velikost stanovanja glede na število družinskih članov, ki zaseda določeno stanovanje. Te normativi so naslednji: Konstrukcija v prenovljenih prostorih nad delavnicami delavcev, ki so prisostvovali sejam Odbora za družbeni standard, kaj naj bi se vneslo v novi akt, ki bo urejal stanovanjska vprašanja. Tako je Odbor za družbeni standard na svoji 6. redni seji dne 30. 7. 1974 skupaj z Odborom za medsebojna razmerja obravnaval predlog Samoupravnega sporazuma o uporabi sredstev za stanovanjsko gradnjo, o kreditiranju stanovanjske graditve, o oddajanju in prodaji stanovanj. Predlog tega akta je obravnaval tudi delavski svet naše delovne organizacije na svoji seji dne 23. 9. 1974. Končno besedilo predloga bodo obravnavali tudi vsi zbori delavcev potem ko bo vsak član naše delovne skupnosti dobil predlog Samoupravnega sporazuma. Že pri obravnavanju predloga Samoupravnega sporazuma na predstavniških organih je bilo sproženo vprašanje, ki izraža dvom zakaj je potreben nov akt in ali ni ta sporazum urejen tako, da bodo »določeni« člani delovne skupnosti lažje prišli do stanovanja. Že uvodoma sem navedel nekaj dejstev, ki so nas silile, da akt o stanovanjskih vprašanjih prilagodimo novim družbenim odnosom in merilom, kot tudi da v njem upoštevamo specifičnosti naše delovne organizacije. Moje mišljenje pa je tudi, da so taka in podobna vprašanja v današnjih razmerah, ko samoupravne sporazume sprejemajo vsi člani delovne skupnosti, popolnoma neos-novana. Drugo vprašanje, ki pa bi pogojilo tudi umestnost prejšnjih vprašanj pa je kako sprejemamo samoupravne sporazume in ostale akte, o katerih naj bi danes razpravljal in odločal sleherni član delovne skupnosti. Dokler bodo zbori delavcev le institucije, skozi katere se formalno legalizirajo posamezni akti, dokler ne bo sleherni človek ob vsaki priložnosti Pripravljen javno izraziti svoje stališče o določenem vprašanju, dokler ne bodo člani samoupravnih organov jasno zastopali stališč svoje delovne sredine, bi se še lahko postavljala podobna vprašanja. Toda vsakdo, ki posta- za eno osebo za dve osebi za tri osebe za štiri osebe 28 m2 42 m2 57 m2 68 m2 za vsakega nadaljnjega še do 10 m2 Ti normativi ne veljajo le v naši delovni organizaciji, temveč so že osnova vseh institucij, ki se ukvarja z reševanjem stanovanjskih problemov. In kaj nam ti normativi povedo? Prvač je to normalem stanovanjski standard (glede površine!) glede na število stanovalcev. V našem sporazumu pa to pomeni tudi to, da je naša delovna organizacija dolžna pomagati posameznemu članu naše delovne skupnosti le v toliki meri, da se zadosti tem normativom. Za vsako večje stanovanje, katerega bo želel pridobiti vsak posameznik, bo moral stroške stanovanja za stanovanjski prostor, ki presega normative kriti iz lastnih sredstev. Po drugi strani pa je iz odbora za gdružbeni standard to tudi prvi kriterij za dodeljevanje najemnih stanovanj. Namreč, že večkrat je bilo sproženo vprašanje (predvsem s strani mlajših članov kolektiva), zakaj mladi ne dobijo večjih stanovanj, saj so le-ta pogoj za osnovanje številnejše družine. Povedati pa je potrebno naslednje: Odbor za družbeni standard naj vedno rešuje le trenutno stanovanjsko problematiko (govorimo le o dodeljevanjih stanovanj), ker bi v nasprotnih primerih prišlo do neupravičnega dodeljevanja stanovanj, na drugi strani pa tudi do vsemogočih izkoriščanj stanovanjskih prostorov, kar je že praksa večkrat pokazala. No. kljub temu ni rečeno, da nihče ne bo mogel dobiti tudi večjega stanovanja, kot je predvideno v normativih, vendar se mora upoštevati ob takem primeru že zgoraj povedano, to je, da stroške za večje stanovanje krije iz lastnih sredstev. Bistvena novost v sporazumu so posojila, ki jih bo dolžan dati član delovne skupnosti, kateremu je dodeljeno najemno stanovanje, delovni organizaciji za reševanje stanovanjskih problemov. Zakaj to, kako je to zamišljeno, kakšen je namen tega, bom skušal na kratko razložiti. Večkrat in na ve-čih mestih je že bilo slišati različne pripombe na to, kako različna so pota za pridobitev stanovanja. Nekdo leta in leta hrani denar, vlaga svoje lastno delo, da bi si pridobil stanovanje, drugi pa samo čaka, da bo družba reševala njegov problem. In ne samo, da čaka, temveč v večini primerov tudi kategorično zahteva. No in s temi posojili naj bi bilo to vsaj delno urejeno. Drugo vprašanje, ki se takoj poraja pa je, kolikšna bo višina posojil. Različna. V sporazumu je namreč predvideno, da se pri odrejanju višine posojila upošteva naslednje: posojilčev denarni položaj oziroma točenje rečeno izračunani dohodek člana družinske skupnosti in vrednosti stanovanja1, ki je posamezniku dodeljeno. Lestvica za višino posojila glede na dohodek člana družinske skupnosti bo sprejemal odbor za družbeni standard za vsako leto. Ob obravnavanju predloga sporazuma je odbor na svoji 6. redni seji sprejel tudi to lestvico in sicer ločeno za stara ter nova stanovanja. Razlika je pogojena v tem, da so cene novih stanovanj tudi 10 do 15—krat večje kot trenutna ocenitev starih. Za stara stanovanja: OD na druž. čl. Vred. stan. do 1.200'.— din 0 1.200.—• din — 1.400.— din 5% 1.400.— din — 1.600.— din 10% 1.600.— din — 1 800.— din 15% 1.800.— din — 2.100.— din 20% 2.100— din — 2.500— din 25% nad 2.500.— din 30% Za nova stanovanja: do 1.200.—■ din 0 1.200— din — 1.600— din 5% 1.600— din — 2.000— din 10% 2.000— din — 2.400— din 15% nad 2.400.— din 20% Že iz same lestvice je razvidno da bo moral član delovne skupnosti z večjim dohodkom dati de- lovni organizacije večje posojilo kot tisti z nižjimi dohodki. Procenti na desni strani pomenijo višino posojila v odnosu na vrednost stanovanja. Tisti člani delovne skupnosti, pri katerih je dohodek na člana družinske skupnosti manjši od 1.200.—din ne bodo obvezani do posojil. Višina posojila, izračunanega na podlagi te lestvice, je najmanjše posojilo, do katerega bo posameznik obvezen. Lahko pa bo vsak ponudil tudi večje posojilo, kar se bo pa upoštevalo pri točkovanju. Več o tem pri obravnavi točkovanja. Posojila delovni organizaciji se dajejo za dobo 5 let, nakar se posojilo vrne po 2 % obrestni meri. Posameznik lahko ponudi tudi daljšo dobo, kar se bo ravno tako upoštevalo pri točkovanju. Vsa sredstva, zbrana s temi posojili, se bodo vlagala v stanovanjski sklad in trošila izključno za pridobivanje stanovanj oziro- točkovanju. Kot posojilo delovni organizaciji pa ostane: privarčevani znesek in eventuelna ponudba večjega posojila. Kot vidimo je prednost varčevanja v delovni organizaciji že v tem da bo imel tisti, ki namensko vlaga svoja sredstva v stanovanjski sklad, večje možnosti za pridobitev stanovanja kot tisti, ki svojih sredstev ne vlaga (točkovanje). Druga prednost pa je ta, da bo imel varčevalec že prej privarčevan določen znesek denarja in bo potem lažje dal delovni organizaciji posojilo za reševanje stanovanjskih vprašanj Kaj pa v tem primeru, če nekdo, kije dal posojilo delovni organizaciji ob dodelitvi stanovanja oziroma, ki je namensko varčeval v delovni organizaciji, zapusti delovno organizacijo? Če zapusti delovno organizacijo in obenem izprazni najemno stanovanje, se mu dano posojilo vrne v enkrat- Ročno menjanje papirnega traku zahteva precej spretnosti ma reševanje stanovanjskih vprašanj. Druga bistvena novost sporazuma1 je »namensko varčevanje« v delovni organizaciji. Vsak član delovne skupnosti, ki nima urejenega stanovanjskega vprašanja oziroma ki pričakuje najemno stanovanje ali drugačno pomoč od delovne organizacije, ima možnost skleniti z delovno organizacijo pogodbo o vlaganju svojih sredstev v namenska sredstva za stanovanjsko gradnjo: V pogodbi se posameznik obveže odvajati določen znesek od svojega osebnega dohodka. In kakšne so prednosti člana delovne skupnosti, ki varčuje v delovni organizaciji? Ob razpisu za dodelitev najemnih stanovanj se prosilcu, ki varčuje v delovni organizaciji, za točkovanje ne bi upošteval le znesek, temveč še dodaten znesek, katerega bi dobil pri banki, če bi isto dobo namensko varčeval. Za točkovanje se bo torej upoštevalo privarčevani znesek v delovni organizaciji, dodatni znesek in morebitna prosilčeva ponudba večjega posojila, kot ga je po sporazumu dolžan dati. Ta številka je imaginarna —• upošteva se le pri Se vedno manjka stanovanj. Pogled z Vevč proti Zaloški cesti nem znesku, (če mu posojilo še ni bilo vrnjeno). Če pa stanovanja ne izprazni, se mu posojilo ne vrne toliko časa, dokler ne izprazni stanovanja, če pa je vlagal svoja sredstva v stanovanjski sklad in če mu še ni bilo dodeljeno stanovanje, se mu v primeru, da zapusti delovno organizacijo, povrne privarčevani znesek po obrestni meri, ki veljajo v banki za vloge na vpogled. In na kraju še točkovanje. TUdi to se je v primerjavi s Pravilnikom o sporazumu dokaj spremenilo. Upoštevalo se bo več normativov kot doslej, predvsem pa tudi stanovanjske razmere prosilca. Torej, kaj bo novega? Upošteva se udeležba v NOB. Gotovo je, da ima večina borcev že rešen stanovanjski problem, vendar se mi zdi pravilno, da ima.-mo v sporazumu le to predvideno. Ocenjujejo se tudi stanovanjske razmere prosilca. To pomeni, da bo, ko bo veljal sporazum, morala stanovanjska komisija obiskati vsakega prosilca na dom in se na kraju samem prepričati o njegovih stanovanjskih razmerah. V slabših stanovanjskih razmerah stanju prosilca, večje bo število točk. Upošteva se tudi družbenopolitično delo v delovni organizaciji, kot tudi delo na področju tehničnih izboljšav. Če posameznik ponudi delovni organizaciji večje posojilo1, kot bi ga bil dolžan dati, se mu upošteva pri točkovanju tako, da dobi za vsak % večjega posojila eno točko. Tudi če ponudi posojilo za daljšo dobo od petih let, se mu za vsako leto prizna 5 točk. Tudi glede na število zaposlenih v delovni organizaciji je sprememba nasproti staremu Pravilniku. Če je v delovni organizaciji zaposlenih več članov iste družinske skupnosti, se doda za prvega 20 % doseženih točk, za vsakega naslednjega še 10 %. To je torej obravnava predloga sporazuma, vendar se bo le-ta do sprejetja končnega besedila lahko še v mnogočem spreminil, saj bo na zborih delavcev lahko sleherni član naše delovne skupnosti povedal svoje pripombe k pred- l0gU' Niko 0 osebnem dohodku VEVČE, OKTOBER — Na zadnji seji Odbora za delitev dohodka in osebnega dohodka je bila izražena želja, da bi glede prehoda obračunavanja osebnih dohodkov iz neto v bruto prikazali konkreten primer izračuna osebnega dohodka. Prav tako vsem zaposlenim ni popolnoma jasno, katera vrednost točke po enoti proizvoda in vrednost točke za stimulacijo se obračuna v zadevnem mesecu. Zato dajemo naslednje pojasnilo: — Za vse zaposlene imamo po obstoječih predpisih in dodatnih sklepih DS ali Odbora za delitev dohodka in osebnih dohodkov zaenkrat 4 vire, iz katerih obračunavamo osebni dohodek za opravljene ure in nadomestila OD; to so: 1. Vrednost točke za enoto proizvoda, 2. Vrednost točke za doseženo stimulacijo (dobiček), 3. Dodatek za stalnost, oziroma delovno dobo (minulo delo), 4. Dodatek zaradi podražitve nekaterih osnovnih življenjskih artiklov. — Na osnovi teh virov obračunavamo vse vrste osebnih dohodkov za opravljeni čas in nadomestila, razen tistih, ki so s pravilnikom določeni v fiksnih zneskih. — Višina osebnega dohodka za posameznega delavca je po navedenih virih odvisna pri prvi točki, od števila ur in vrednosti delovnega mesta, pri drugi točki od števila ur, vrednosti delovnega mesta in udeležbe po predpisani lestvici, pri tretji točki od števila let delovne dobe v podjetju, oziroma izven podjetja, pri četrti točki pa samo od števila rednih ur vsakega posameznika. — Poleg tega je višina osebnega dohodka za nekatere delavce odvisna še: od nadurnega dela, čo ga delavec opravlja;, od dela po učinku za tiste delavce, ki delajo po učinku, od dodatkov za nočno delo in izmensko delo. Višina vseh teh osebnih dohodkov je odvisna od delovnega časa in dosežene vrednosti točke v zadevnem mesecu. Napravimo sedaj konkreten izračun osebnega dohodka za delovno mesto »strojevodje papirnega stroja« za mesec september 1974. Obračun osebnega dohodka za mesec september 1974 SM 116 Priimek in ime xy delovno mesto strojevodja grupa V število točk na uro 240 vrednost točke 10,05 Vrsta osebnih dohodkov 1 1. režija 2. proizvodnja 3. državni prazniki 4. izmensko delo 5. letni dopust 6. izredni plačan dopust 7. nočno delo redno 8. presežek norme 9. strokovno izobraževanje 10. vojaške vaje in druge refundacije 11. ure bolezni do 30 dni 12. ure bolezni nad 30 dni Ure: Din neto Din bruto 2 3 4 132 2.225,50 3,183,85 29,20 492,30 704,30 56 944,15 1.350,70 40—25 % = 10 168,60 241,20 370,90 530,65 13. ure porod, dopusta 14. razni prejemki — drag. dodatek 15. stimulacija in MD (928,00/436,70) 16. skupaj redne ure in OD 17. prispevki 30,10 % 18. neto osebni dohodek 19. nadure 20. presežek norme v nadurah 21. nočno delo v nadurah 22. skupaj bruto OD v nadurnem delu 23. prispevki za OD v nadurnem delu 24. skupaj neto OD v nadurnem delu 25. skupaj neto OD (18 + 24) 26. nadomestilo za bolezen do 30 dni 27. otroški dodatek 2’8. odbitki: samoprispevek 1 % 29. članarine 30. posojilo krediti 31. zavarovanje 32. stanarina inventar 33. razne prepovedi 34. končno izplačilo OD —■ K prikazanemu obračunu osebnega dohodka, kakršnega prejmejo vsak mesec vsi zaposleni, dajemo nekaj pojasnil, ki so bila sicer že objavljena, vendar se obračun osebnega dohodka, ki je že itak dovolj kompliciran, spreminja tudi zaradi zunanjih predpisov, na katere mi ne moremo vplivati. Tako je od 132,10 188,95 953,95 1.364,70 188 5.287,50 7.564,35 2.276,85 5.287,50 5.287,50 15 381,80 578,90 15 59,65 90,45 441,45 669,35 34,05 22'7,90 441,45 441,45 5.728,95 5.728,95 57,30 57,30 33.70 33,70 86,00 86,00 5.551,95 5.551,95 1. januarja 1974 dalje obvezno obračunavati osebni dohodek v bruto znesku. V prikazanem izračunu je zaradi tega naveden osebni dohodek po vrstah tudi v neto zneskih. Za lažje razumevanje navajamo najprej vse vrste prispevkov, ki se morajo obračunati na osebni dohodek in sicer v bruto in neto procentih. Prispevki v letu 1974: V breme OD delavcev od rednih OD Od neto OD »/o Od neto OD %> Občinski davek iz osebnega dohodka 0,29 0,20 prispevek za financiranje temelj, izobr. 7,2'9 5,10 skupnosti prispevek za financiranje otroškega varstva 0,67 0,47 prispevek za financiranje repub. otr. var. 3,48 2,43 prispevek za zdravstveno varstvo 11,83 8,27 osnovni prispevek za inval. pokoj, zavarovanje 16,42 11,48 prispevek za finans. temelj, kultur, skupnosti 1,76 1,23 prispevek za finans. republ. kultur, skupnosti 0,26 0,18 prispevek za finans. telesnih kultur, skupnosti 1,06 0,74 Skupaj 43,06 30,10 V breme OD delavcev za dopolnilno delo (nadure) c Dd bruto Od bruto OD ®/o OD »/o občinski davek iz osebnega dohodka 0,30 0,20 republiški davek iz osebnega dohodka 27,79 18,33 prispevek za financiranje izobraževalnih skupnosti 7,73 5,10 prispevek za financiranje kulturnih skupnosti 1,87 1,23 prispevek za financiranje republ. kulturnih skupnosti 0,27 0,18 prispevek za financiranje telesnih kulturnih skupnosti 1,12 0,74 prispevek za zdravstveno varstvo 12,54 8,27 Skupaj 51,62 34,05 — Iz navedenih prispevkov je razvidno, da so prispevki od rednega osebnega dohodka, to je v izračunu osebnega dohodka vse do vključno vrste 16 drugačni kakor prispevki od nadurnega dela, ki ga imenujemo tudi dopolnilno delo v lastni ali tuji gospodarski organizaciji. Poleg teh različnih prispevkov na osebni dohodek se prispevki razlikujejo še za upokojence, ki so še v delovnem razmerju, za nadomestila borcem NOV itd. Razlikujejo pa se poleg vsega tega še po občinah. Ker pa v našem podjetju te razlike v prispevkih ne zajemajo pretežnega števila zaposlenih, jih ne navajamo. Ne navajamo tudi prispevkov, ki se obračunavajo od neto osebnih dohodkov v breme OZD. — V našem primeru obravnavamo torej le prispevke od neto osebnega dohodka v breme de-delavcev, ki so enaki za vse ljubljanske občine in zajemajo pretežno večino zaposlenih v naši gospodarski organizaciji. — Če se sedaj povrnemo k našemu primeru izračuna osebnega dohodka, vidimo, da se sestoji poleg osnovnih podatkov v glavi iz 34 vrst, katere naj pojasnimo podrobneje. — V vrste 1. režija 2. proizvodnja 3. državni prazniki 4. letni dopusti 5. izredni plačani dopusti 6. strokovno izobraževanje. vpisujemo ustrezno opravljene redne ure in nadomestila ter izračunan OD v našem primeru v neto in bruto znesku. OD za te vrste izračunamo takole: vrednost delovnega mesta krat vrednost točke krat število ur. Primer za drugo vrsto našega izračuna: 240 X 10,05 X 132 = 3.183,85 — Vrsti 4 in 7 pomenita dodatek za izmensko delo in nočno delo. Izražen je v urah. V našem primeru je dodatek za izmensko delo izračunan takole: 36 ur je nedeljskega dela, 44 ur pa popoldanskega dela. Zato je izračun naslednji: 36 ur X 75 % = 27 ur 44 ur X 5 % = 2,20 ure Skupaj 29,20 ure nočni dodatek 40 ur nočnega dela X 25 % = 10 ur osebni dohodek za oba dodatka izražena v urah pa se obračuna prav tako, kot je navedeno za primer vrsta 2. — Za vrste 10, 11, 12 in 13 izračunamo nadomestila za osebni dohodek na osnovi poprečnega osebnega dohodka za preteklo obdobje in sicer za vrsto 10 (vojaške vaje) na osnovi povprečja zadnjih 3 mesecev, za boleznine in porodniški dopust pa na osnovi povprečja preteklega leta. — V vrsti 15 imamo osebni dohodek za stimulacijo in leta službe oziroma delovno dobo. Osebni dohodek za stimulacijo izračunamo takole: vrednost delovnega mesta krat udeležba v procentih po predpisani lestvici krat vrednost točke za stimulacijo krat opravljene redne ure v zadeva-nem mesecu. Za naš primer: 240 točk X 45 »/o X 4,67 X 184 = = 928,00 — Za leta službe, oziroma delovno dobo: število točk za priznana leta službe krat vrednost točke po EP krat število ur. Za naš primer: 27,5 točk X 8,63 X 184 = 436,70 —‘ Za stimulacijo in za leta službe, oziroma delovno dobo moramo za obračun vzeti vedno vrednost točke iz predpreteklega meseca, prav tako pa tudi opravljene ure. — Vrsta 16 je seštevek dosedanjega izračuna. — V vrsti 17 so obračunani predpisani prispevki, ki znašajo za redni osebni dohodek 30,10 %. — Vrsta 18 pomeni v obeh kolonah neto osebni dohodek. — V vrstah 19—32 je obračunan osebni dohodek za nadurno delo in prispevki. Ta dela osebnega dohodka je obračunan ločeno od rednega osebnega dohodka, zaradi drugačne stopnje prispevkov iz osebnega dohodka, kar je razvidno pri prikazanih vrstah prispevkov v letu 1974 (34,05 %). — Osebni dohodek za nadurno delo se obračunava prav tako kot redni osebni dohodek, povečan je le za ustrezne dodatke po našem pravilniku, bodisi za 50‘Vo ali 100%, kakor se pač opravlja nadurno delo, z izjemo dodatkov za prekoračevanje norme, ki je izražen na objavi v urah in se v obeh primerih, za redno ali nadurno delo obračuna kakor osebni dohodek za redne ure (po primeru vrste 2), prikazan pa je ločeno le zaradi drugačne vrste prispevkov iz osebnega dohodka. — V vrsti 2’5 pridemo tako do skupnega neto osebnega dohodka za redno delo in nadurno delo. — K temu neto osebnemu dohodku prištejemo nadomestilo za boleznino do 30 dni in otroški dodatek, odštejemo pa navedene vrste in dobimo končno izplačilo osebnega dohodka. —• Pripominjamo, da vsak zaposleni lahko izračuna svoj osebni dohodek po posameznih vrstah v neto znesku tudi tako, da namesto bruto vrednosti točke izračuna neto vrednost točke, nadaljnje operacije pa so iste, kot pri izračunu bruto osebnega dohodka. Seveda bodo tako izračunani zneski neto osebnega dohodka istovetni z bruto izračunanim osebnim dohodkom le tedaj, če bo vrednost točke čim. bolj točno preračunana v neto, zato je potrebno pri tem izračunu vzeti več decimalk. Vesakor pa se bo tudi ob upoštevanju točnega preračuna vrednosti točke v neto, pokazala večja razlika pri osebnem dohodku za nadurno delo, ker so tu višji prispevki, kot pri osebnem dohodku za redno delo. Vsem zaposlenim pa priporočamo, da gledajo in obračunavajo svoj osebni dohodek v bruto znesku, ker bodo na ta način lažje prišli do neto zneska, vedeli pa bodo po drugi strani tudi iz česa se sestoji osebni dohodek in koliko od tega dajemo za vse družbene potrebe. — Upamo, da smo vsaj do neke mere pojasnili primer izračunanega osebnega dohodka. Če pa komu še ne bi bilo kaj razumljivo, naj se v tej zadevi obrne na za to določene strokovne službe. S. K. Tudo letos ob prazniku republike VEVČE, OKTOBER — Se dobre štiri tedne nas loči od letošnjega praznovanja Dneva republike. Kot je sam praznik za vse delovne ljudi veličasten in posebnega pomena, tako je tudi razpoloženje v teh dneh posebno praznično. Na proslavi se v dneh pred praznikom običajno snidejo vsi upokojenci tovarne, da med seboj pokramljajo, si ogledajo novosti v samih obratih in slišijo o načrtih, ki jih ima organizacija združenega dela. Zberejo se tudi vsi borci, člani DS in drugih organov samoupravljanja ter nagrajenci za dolgoletno delo. Teh bo tudi letos okoli dvajset. Slišati pa je, da bo letošnjo slovesnost popestril še poseben dogodek — podelitev odlikovanj nekaterim zaslužnim članom kolektiva, ki bodo odlikovani z odličji, ki se nanašajo na zasluge za delo. Pesti nas slaba likvidnost VEVČE, OKTOBER — Kot je razvidno iz finančnih poročil, nas slaba likvidnost kupcev zelo prizadeva. Ob koncu tretjega tromesečja je bilo kar za 105 milijonov dinarjev dolžnikov (10 in pol milijarde starih). To hudo zavira uspešno poslovanje podjetja. Čutiti je tudi upad konjukture za papir. Zaradi tega je prišlo tudi do delnega znižanja cen nekaterih vrst papirja. Podobno stanje je tudi na inozemskih tržiščih, tako, da upada tudi izvoz za približno 300 t mesečno. Kljub slabi plačljivosti domačih kupcev bomo morali prodajati več papirja doma. Če bodo dovoljevale surovine, se bo treba ozreti tudi na kvalitetni sestav papirjev. Naše čestitke tovarišu Suvorovu VEVČE, OKTOBER — Izobraževanje odraslih je znanilec novega časa, novih potreb in razvojnih možnosti. Tako dopolnilno kot funkcionalno izobraževanje postajata nujnost, pravica in dolžnost mladega in zrelega človeka. To pa je vezano z dokajšnjimi duševnimi napori, časovnimi stiskami, predvsem pa s trdno voljo za dosego cilja. Vse to je premagal tovariš Ivan Suvorov, vodja priprave dela. K uspehu in strokovnemu napredku mu iz tega mesta iskreno čestitamo, saj je v dobrih dveh letih napravil I. stopnjo strojne fakultete. Postavili smo mu tudi nekaj vprašanj v zvezi z njegovim študijem, na katera sicer ni prav rad odgovoril, vendar smo se le sporazumeli za razgovor: Tov. Suvorov, dovolite, da vam najprej osebno čestitam k uspehu pri študiju in naslovu inženirja. Kakšen nagib vas je dovedel do odločitve k študiju na strojni fakulteti? Za čestitke prisrčna hvala. K odločitvi me je usmerjala predvsem želja, da razširim znanje v svojem poklicu. Ing. Ivan Suvorov Povedali ste, da bo povečanje znanja koristilo vašemu delu. V čem mislite, da se bo to konkretno odražalo? Dohodek in osebni dohodki -sporazumevanje po novem (Nadaljevanje z 2. strani) kretne rešitve niso nakazane. Tudi v naših poznavanjih tega ni vse najbolje, nekaj škode pri tem je povzročilo splošno mnenje, da je vprašanje minulega dela definitivno rešeno s priznanjem nekakšnih fiksnih dodatkov na delovno dobo, ki so bili že uveljavljeni v »sindikalni listi« Nadalje — območno dogovarjanje v Ljubljani oz. v krajih, kjer se nahajajo papirnice, v glavnem tudi še ni steklo. Na način, kot je zgoraj naveden, je komisija za papirniško panogo pojasnila zamudo pri delu. Vsekakor je najti v teh pojasnilih utemeljene razloge za težave, ki izhajajo pretežno iz dejavnikov izven panoge. Pri tem ne gre izpustiti naše notranje slabosti. Dosedanji način komisijskega dela ne more dati velikih efektov. V naši panogi se vse preveč podcenjuje organizirano strokovno delo na tem področju. Nastavitev honorarnega tajnika komisije in občasno sestajanje nekaterih strokovnih delavcev kot delovne skupine, ne more zadostiti potrebi sistematičnega dela, kajti vsak od teh je vezan tudi na druge delovne naloge in vsakemu od teh pomeni delo na tem področju eno najbolj zamudnih in neprijetnih nalog. Prevladuje tudi splošno prepričanje, da se sporazum mora narediti tak, da različna notranja razmerja v delovnih organizacijah ne bi prizadel. Da bi se spričo pomanjkanja časa —- na razpolago sta samo 2 meseca — sporazum pripravil, je komisija sklenila naslednje: 1. Pet večjih delovnih organizacij mora dati takoj na razpolago ustreznega strokovnega delavca in ga za 2 meseca razbremeniti vseh drugih dolžnosti. 2. Uporabiti obstoječe gradivo Posameznih papirnic o analizah delovnih mest in analitični oceni delovnih mest, določiti 16—20 tipičnih delovnih mest, jih analizirati po enotnem modelu in jih ovrednotiti oz. rangirati. 3. Pripraviti prej kot v 1 mesecu vse potrebno za zbor delegatov in jim pojasniti položaj. 4. Osnutek sporazuma mora biti Parejen v dveh mesecih. Kot je razvidno iz zgornjih na-vedb, problematika priprave novega sporazuma ni preprosta, rok za izdelavo je kratek. Vendar je zastavljene naloge možno doseči ^ tem, da bodo odgovorni ljudje v delovnih organizacijah nudili delovni skupini vso podporo, t. j., da bodo dali na razpolago ustrez- ne strokovne delavce, da bodo nudili delovni skupini po najkrajši poti vse zahtevane podatke in da bo delovna skupina lahko uporabila v glavnem gradivo, ki je na voljo in ne zahajala v komplici-ranja. Seveda pa mora biti pri tem delo delovne skupine opravljeno tako, da bo doseženo vrednotenje dela v papirnicah enakopravno z drugimi panogami. Kaj lahko pričakujemo od novega osnutka sporazuma? Če mislimo samo na vplive znotraj panoge, bo to gotovo korak k enotnejšim merilom za vrednotenje delovnih mest v panogi. Torej poskus približevanja sistemov nagrajevanja v naši branži. Gotovo bo tudi korak naprej k opredelitvi pravice do OD glede na doseženo produktivnost in zavarovanju tistega nivoja akumulacije, ki bo zagotavljala panogi kot celoti in posamezni delovni organizaciji iti v korak s časom. Morda bo tudi omilil nekatera podcenjevanja in precenjevanja delovnih mest in zato postopoma izboljševal notranje odnose in pretirano velik obseg razpravljanja o delitvenih razmerjih v korist bolj donosnim razpravam. Če pa gledamo na osnutek z vidika usklajevanja z drugimi panogami in dejavnostmi, pa lahko upamo z manj optimizma. Očitno je, da priprave niso bile dodelane, rezultat polovičnih priprav pa je v najboljšem primeru vedno polovičen. Tudi nekateri osnutki, ki so že izšli s poidročja negospodarstva, kažejo, da bo opisovanje in vrednotenje tipičnih delovnih mest tako pomanjkljivo, da bodo primerjave nemogoče. Opisi delovnih mest v 5—6 stavkih, kakršne najdemo v teh osnutkih in nekakšna analitična ocena z neopredeljenimi merami, ne more služiti objektivni primerjavi. Verjetno se bo spet poklicalo na pomoč neka pavšalna usklajevalna merila, katerih efekti so že znani. V celoti so mnogo primernejši notranji učinki sporazumevanja, dobre rešitve znotraj imajo končno ugodne posledice tudi v območnem in medpanožnem urejanju v delitvi dohodka. Papirniška panoga je v produktivnosti dela glede na razpoložljiva delovna sredstva dokaj na visokem nivoju, tudi glede organiziranosti ni na slabem. To se najbolje odraža v hitri prilagoditvi kriznim situacijam v svetu ali v obdobjih pretirane inflacije doma in prav bi bilo, da se ta sposobnost odrazi tudi v družbeno priznani delitvi osebnih dohodkov. N. T. V lažjem in bolj strokovnem izvrševanju nalog na delovnem mestu Delo vodje priprave dela vas okupira. Okupiral vas je študij, poleg tega pa ste družinski oče. Kako vam je uspelo najti čas za študij in za obisk večernih predavanj na fakulteti, vmes pa še za funkcionalno izobraževanje? Vse se da, če je dovolj volje. Ali vas je družina pri tem razumela? Ves čas študija sem imel vso podporo družine. Kako gledajo in razumevajo sodelavci tistega iz njihovih vrst, ki izredno študira? Ali mu pri strokovnem delu priskočijo na pomoč? Moji sodelavci so bili korektni do mene. V dnevih, ko sem opravljal izpite in sem bil odsoten, so oni opravili še moje delo, za kar se jim lepo zahvalujem. Vi ste izpolnili svoje obveznosti. Ali mislite, da je tudi kadrovska služba izpolnila svoje obveznosti v smislu pravilnika o izobraževanju? Kadrovski službi se zahvaljujem pri izpolnitvi vseh mojih prošenj. Končno, prosim še za vaše mnenje o naslednjem: pri nas se dopolnilno izobražuje dokajšnje število sodelavcev. Včasih tudi nesmotrno'. Nekateri so po marljivosti enatoi vam, so pa tudi taki, ki kljub pogodbi in pravilniku študij zavlačujejo, zlasti, če so že zasedli zaželeno delovno mesto. Kaj mislite o tem? Vsako dopolnilno izobraževanje zahteva predvsem veliko volje in marljivosti. Poleg omenjenega so še važni: lastno zdravje, zdravje v družini, urejeni odnosi v družini in v delovni sredini. Za vaše odkrite odgovore lepa hvala in še enkrat naše iskrene čestitke. Samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov VEVČE, OKTOBER — V drugi polovici tega meseca so zbori delavcev in drugi samoupravni organi sprejemali Samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov. Naša organizacija združenega dela je že doslej štipendirala večje število učencev, dijakov in študentov za trenutne in perspektivne potrebe proizvodnje in upravljanja. Smoter tega štipendiranja je bil pridobiti mlade kadre in jih vključiti v delovanje delovne organizacije. Pri izbiri štipendistov so veljali kriteriji učnih uspehov, socialni položaj in pripadnost delovni organizaciji. Ponudbe so bile dokaj različne, vedno pa je primanjkovalo kandidatov za poklicne šole, zlasiti papirniške. Vzrok temu niso bile pogodbene obveznosti iz štipendijskega razmerja, pač pa vabljivi poklici, ki so v okolici mesta bolj interesantni. Samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov pa ima daljnosežni pomen. Z njim naj bi spodbudili mladino za izobraževanje, ki je skladno s splošnimi potrebami združenega dela in s pomembnostjo študijske politike in štipendiranja nasploh. Sporazum o štipendiranju je osnovan na socialistični solidarnosti in naj bi mladini zagotavljal kar najbolj izenačene materialne možnosti za šolanje, preprečeval socialne razlike in upošteval temeljna načela in kriterije, ki jih uveljavljalo samoupravne interesne skupnosti v občinah, družbenopolitičnih organizacijah in drugod. Po tem sporazumu, ki ga je sprejela naša in druge organizacije združenega dela, obravnavamo štipendije kot sestavni del razvojnih načrtov združenega dela v skladu z družbenimi plani razvoja. Sodelovali bomo s službami poklicnega usmerjanja in Predsednik in ne generalni direktor VEVČE, OKTOBER — Na prvi seji delavskega sveta Združenega podjetja slovenske papirne industrije so sprejeli poslovnik o delovanju CDS. Sprejet je bil sklep o razpisu delovnega mesta generalnega direktorja in bila tudi imenovana razpisna komisija. Vendar je CDS na drugi seji sklep spremenil. Po drugem sklepu naj bi mesta generalnega direktorja ne razpisali, pač pa ustanovili poslovodni kolegijski organ ZP in razpisali mesto predsednika tega organa. Strokovni svet ZP je tudi že imenoval dve komisiji: plansko-analitsko in komisijo za razvoj. drugimi zavodi, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem mladine. Sporazum priznava tudi pristop k Titovemu skladu za štipendiranje, ki je namenjen mladim delavcem in delavskim otrokom, ki dosegajo izredne uspehe pri delu ali učenju, ki so aktivni na področju novatorstva in gibanja »znanost mladini« in ki so aktivni v samoupravnem in družbenopolitičnem življenju. Za uresničitev tega bomo združevali sredstva v višini 0,5 % od brutto osebnih dohodkov iz sklada skupne porabe. Del teh sredstev se bo v obliki štipendiranja vračal, del pa bo šel k sredstvom delavcev združenega dela v tiste občine, ki kljub izpolnjenim obveznostim samoupravnega sporazuma ne morejo štipendirati vseh učencev in študentov v kraju. To bodo urejevale skupne komisije. Višine štipendij bodo narekovali življenjski stroški študirajočih, pri čemer pa je upoštevati prispevek staršev. Pri obravnavi prijav bodo sodelovali tudi vzgojno-izobraževalni kadri krajevne skupnosti in druge organizacije. Sporazum določa, da bodo z združenimi sredstvi gospodarile skupne komisije, ki se bodo oblikovale na isti način kot zbori združenega dela skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Naloge, dolžnosti, pristojnosti in pravice teh komisij bo urejeval poseben pravilnik. Štipendije bodo objavljene s pravnimi razpisi, kjer bodo navedeni pogoji, ki so pomembni za štipendijsko razmerje in kasnejše delo štipendistov. Štipendijska razmerja bodo podpisniki sporazuma urejali s pogodbami, ki bodo vsebovale medsebojne obveznosti štipendistov in štipenditorjev. Te obveznosti se tičejo v glavnem študija, prakse, roka dokončanja študija in podobno. Organizacije združenega dela bodo dolžne posredovati kadrovskim službam občin podatke o splošnih aktih, ki urejajo štipendiranje, dalje razpise štipendij in pregled razpoložljivih štipendij za posamezno šolsko leto in vse ostale podatke, ki se tičejo štipendij. Izvajanje tega sporazuma bodo spremljale skupne komisije, za tolmačenje pa je pristojna skupna komisija na ravni republike. V kratkem pa bo treba tudi interne akte, ki obravnavajo štipendiranje, prilagoditi temu sporazu- Ob Ljubljanici na obeh bregovih Novi cestno prometni predpisi in prometna varnost Kako pravilno in varno prečkamo cesto. Nepravilo prečkanje ceste pomeni za pešce eno najhujših napak v cestnem prometu, ki jih mnogi storijo zaradi nepoznavanja pravil prometnega ponašanja, zaradi napačne ocene trenutne prometne situacije, zaradi raztresenosti, pa tudi marsikdo zaradi nepravilnega odnosa do ostalega prometa, kar je namerno, počasno prečkanje, objestnost, nagajivost in podobno. Zlasti to slednje je vredno ostre graje. Sicer pa moramo povedati, da so v pogostih primerih vse take nepravilnosti kronane s prometno nezgodo, katere posledica je prav za pešce zelo huda: smrt ali telesna poškodba — največkrat huda. Tako kot ostalo »prometno življenje« posameznika je tudi prečkanje ceste povezano z varnostjo prihoda in odhoda iz službe. Pot na delo in z dela opravlja človek vselej v neugodnih okoliščinah, ki ga spremljajo na vsakem koraku kot so: naglica, utrujenost, zaspanost, slabe vremenske razmere in podobno, No, o tem kaj več drugič. Za danes pojdimo čez cesto. »Pešec je dolžan iti čez cesto oz. vozišče pazljivo in po najkrajši poti. Na cesti, ki ima zaznamovane prehode ali posebej napravljene prehode za pešce, mora pešec čez cesto na takem prehodu, če ni ta več kot sto metrov oddaljen od njega«. Na takih prehodih, razume se, pa morajo pešci, preden stopijo na prehod, paziti na oddaljenost in hitrost vozila, ki se jim približujejo. To pomeni, da ne smemo stopiti na prehod za pešce kadar se nam zljubi, ne glede na promet motornih vozil, ki so morda že čisto blizu našega prehoda. Ozrimo se okoli sebe, na levo in desno preden storimo prvi korak na vozišče, kajti: pešec, ki namerava čez vozišče na mestu, kjer ni zaznamovanega prehoda za pešce, ne sme stopiti na vozišče, če s tem ovira promet vozil«. »Na zaznamovanem prehodu, na katerem je promet pešcev urejen s svetlobnimi prometnimi znaki za pešce, se mora pešec ravnati po teh znakih ...« Na drugih prehodih, kjer za pešce ni posebnih svetlobnih znakov, so pa svetlobni znaki za vozila, ali promet usmerja miličnik, smejo pešci čez vozišče le tisti čas, ko jim dani znak dovoljuje prehod, se pravi tedaj, ko je prometna smer vozilom zaprta. Kazni: — z denarno kaznijo 50,00 din se takoj na mestu kaznuje pešec, ki se na zaznamovanem prehodu za pešce, na katerem je promet pešcev urejen s svetlobnimi prometnimi znaki (semaforji) za pešce, ne ravna po teh znakih. Če pa je s tem prekrškom povzročil neposredno nevarnost za druge v prometu ali prometno nezgodo, se kaznuje s kaznijo 100,00 do 500,00 din ali z zaporom do 30 dni. — Z denarno kaznijo 20,00 din se takoj na mestu kaznuje: 1. Pešec, ki gre čez vozišče izven prehoda za pešce, če je ta bližje od 100 m od kraja prečkanja. 2. Pešec, ki prečka cesto na kraju, kjer ni posebnega semafora za pešce, ko gori na glavnem voznem sema-foru rdeča luč ali ima smer zaprto po miličniku, ki usmerja promet. 3. Pešec, ki pri prečkanju ne pazi na oddaljenost in hitrost vozil, ki se mu približujejo. 4. Pešec, ki ovira promet, ko prečka ceste izven prehoda za pešce. Če je bila s prekrškom povzročena neposredna nevarnost za druge udeležence v prometu ali prometna nezgoda, se kaznuje storilec (pešec) z denarno kaznijo od 50,00 do 300,00 din. Prihodnjič: obveznosti voznikov do pešcev. Marjan Meti jak Seminar o vodenju sestankov VEVČE, OKTOBER — Najrazličnejša vprašanja z vseh področij dela se večinoma rešujejo na sejah in drugih sestankih. Bodisi, da na sestanku sodelujejo ljudje po silužbeni dolžnosti ali v lastnem interesu. Uspeh dela na sestanku je odvisen od prizadevanja, truda, sposobnosti in znanja ljudi, ki obravnavajo neko snov. Mnogi ne uspejo, čeprav so zelo sposobni in jim ne manjka strokovnosti in prizadevnosti. Praksa kaže, da samo znanje vedno ne zadošča. Pomembno' je, kako delati, kako vplivati, posredovati ideje, da bodo smotri doseženi. Zaradi slabih sestankov je često dosti težav, ki povzročajo užaljenost, zapiranje vase, odtegovanje javnemu življenju in delovanju, izgubljanje zaupanja v lastne sposobnosti in podobno. Da bi širši krog sodelavcev seznanili z načinom vodenja sestankov, nekaterim pa to znanje poglobili, je bil sredi tega meseca prirejen seminar s to tematiko. Na seminar so bili povabljeni vsi vodje obratov, vodje organizacij, predstavniki odborov in zborov ter drugi delavci v samoupravnih organih. Seminar je organizirala kadrovska služba s sodelovanjem DU »Boris Kidrič«. Gasilci: Jani Bricelj (Kašelj), Leon Kurent in Lado Kompare (Vevče) liri eni izmed gasilskih črpalk. V zgodnjem jutru 5. 10. 1974 so komaj sproti praznili kanale | • ■Ir I*9 • | VEVČE, OKTOBER — Dobri dve leti sta že minili, odkar smo zadnjikrat objavili interni telefonski imenik. V tem času so se nekatere klicne številke spremenile, nelkaj oddelkov je novih, oz. nastale so organizacijske spremembe. Da bi ne bilo nepotrebnega spraševanja ali napačnega klicanja, smo vam postregli z nazadnje veljavnimi klicnimi številkami internih telefonov po oddelkih ali sektorjih. Tisti, ki imajo s telefonom večkrat opraviti, bodo seznam izrezali in ga nalepili v predal ali bližino delovnega mesta in ga tako imeli vedno pri roki. Centrala 48-141 interno (centrala) 10 in 11 direktor 48-150 23 tajništvo 23 pravnik 81 programski center 25 organizacijsko analitski oddelek 38 Investicijsko razvojni sektor: pom. dir. — vodja inv. r. sl. 90 tajnik v inv. razv. službi 58 Kadrovski sektor: vodja kadrovske službe 22 izobraževalni center 98 oddelek za nagrajevanje 98 kadrovik 94 kadrovska evidenca 94 vodja družbenega standarda 51 varnostni inženir 52 ekspedit, kurirka 29 vratar-upravno poslopje 92 glavni vratar 60,28 vratar ob kotlarni 75 gasilski dom, bazen 76 ambulanta 70 obratni zdravnik 74 referent za varnost 20 referent za SLO 20 delavska restavracija 48-130 Gospodarsko-računski sektor: pom. dir. — vodja finančne sl. 41 finančno knjigovodstvo 42 obračun osebnega dohodka 43 menahografi 69 blagajna 59 vodja stroškovnega knjigovodstva 17 stroškovni knjigovodje 18 knjigovodstvo družbenega st. 15 Komercialni sektor: pom. dir. — vodja komerc. službe 48-020 40 vodja transporta 24 vodja vzdrževanja trans, poti 65 Nabavni oddelek: vodja nabavnega oddelka 47 nabavni oddelek 48 dispečer za transport 84 garaže 88 vodja razkladalcev 78 vagonska tehtnica 14 robna blagajna Zalog 73 skladišče pomožnega materiala 49 Skladišče reparat. materiala 67 skladišče električnega materiala 86 materialni knjigovodja 58 Prodajni oddelek: vodja prodajnega oddelka 48-058 4.4 referent za odpremo papirja 45 prodajni oddelek 95 skladišče gotovih izd. 87,46 Uvozni oddelek: vodja uvoznega oddelka 96 uvozni oddelek 83 Izvozni oddelek: vodja izvoznega odd. 19 izvozni oddelek 80 devizni referent 91 Proizvodnja tapet: vodja proiz. tapet 64 odd. za proiz. tapet 85 kolorist 68 skladišče tapet 27 tiskarna 26 vodja prodaje tapet 48-057 30 odd. prodaje tapet 30 trgovina za prodajo tapet 13 Osnovna proizvodnja: vodja proizvodnje 24 delovodje 31 obratni laborantje 31 vodja obrat, ključ, in maz. 24 papirni stroj I. 32 papirni stroj IV. 89 brusilnica 33 vodja laboratorija 36 laboratorij 37 strojna dodelava 34 ročna dodelava 97 pisarna ročne dodelave 35 Proizvodnja premaznih papirjev: vodja premaznega oddelka 72 dodelava premaz, pap. 71 priprava premazne mase 79 Energetika: vodja energetskega odd. 93 energetski odd. 93 kalorična centrala 53 hidrocentrala Fužine 54 dežurni elektrikarji, stik. 4®-036 82 Kontrola izdelkov: vodja OTK 52 Vzdrževanje: vodja vzdrževanja 50 gradbeni referent 57 elektro priprava dela stroj. 77 elektro 56 pisarna delavnic 66 konstrukcija 55 kovinarska delavnica 61 elektro delavnica 62 mizarska delavnica 63 gradbišče »Gradis« 39 gradbišče »Hidromontaža« 16 Gasilci so reševali elektromotorje VEVČE, OKTOBER — TUdi najstarejši delavci ne pomnijo, da bi bil pretok vode na jezu med desnim bregom in Janezijo tolikšen kot v dneh od 4. do 6. oktobra letos. Voda je že vdirala v poslopje I. papirnega stroja. Posebno v nevarnosti so bili elektromotorji črpalk v kanalih stroja. Le vztrajnemu delu domačih gasilcev, katerim sta priskočila na pomoč tudi PGD Zg. Kašelj in PGD Sostro, se je zahvaliti, da je proizvodnja tekla nemoteno in da so bil rešeni pogonski stroji pred potopitvijo. Med nivojem Ljubljanice in Janezijskim mostom je bilo le še 2 do 3 cm razlike Aerobik za ženske 0 kroničnem alkoholizmu in alkoholikih Ker so počitnice že krepko za nami, lahko začnemo z vadbo za pridobivanje kondicije z vožnjo s kolesom. In ker je jesen najčudovitejši čas za izlete, ki jih lahko združimo s koristnim nabiranjem raznih sadežev, vam prav gotovo ne bo težko sesti na, kolo, se odpeljati do gozda in tam v hrib po gobe. Kako se pridobivajo točke, ste se že seznanile, pa si jih oglejmo natančneje: POD 30 LET teden dolžina steze m minute tedensko točke 1 3200 12:30 5 — 2 3200 11:00 5 5 3 3200 9:45 5 5 4 4800 16:00 5 7 K 5 4800 14:30 5 7 X> 6 6400 20:00 5 10 7 8000 25:00 5 12 ^ 8 9600 30:00 5 15 9 11200 35:00 4 22 10 12800 40:00 4 26 OD 30—39 LET 1 3200 13:00 5 2 3200 12:00 5 — 3 3200 10:00 5 5 4 4800 17:00 5 7 14 5 4800 15:00 5 7 K 6 6400 22:00 5 10 7 6400 21:00 5 10 8 8000 26:00 5 12 K 9 8000 25:30 5 12 K 10 9600 31:00 5 15 11 11200 36:00 4 22 12 12800 42:00 4 26 OD 40—49 LET 1 3200 13:30 5 — 2 3200 12:30 5 — 3 3200 10:30 5 5 4 4800 17:30 5 7 14 5 4800 15:00 5 7 14 6 6400 23:30 5 10 7 6400 22:00 5 10 8 8000 27:00 5 12 14 9 8000 26:00 5 12 14 10 9600 33:00 5 15 11 9600 32:00 5 15 12 11200 38:00 4 22 13 11200 37:00 4 22 14 12800 44:00 4 26 OD 50—59 LET 1 3200 14:00 5 — 2 3200 13:00 5 — 3 3200 11:00 5 5 4 4800 17:45 5 7 14 5 4800 16:00 5 7 14 6 4800 15:30 5 7 14 7 6400 23:45 5 10 8 6400 23:00 5 10 9 8000 28:00 5 12 14 10 8000 27:00 5 12 14 11 9600 34:00 5 15 12 9600 33:00 5 15 13 11200 40:00 4 22 14 11200 38:00 4 22 15 12800 47:00 4 26 16 12800 46:00 4 26 Nad 60 LET 1 1600 10:00 5 — 2 1600 8:00 5 — 3 3200 16:00 5 — 4 3200 14:00 5 — 5 3200 11:30 5 5 6 4800 17:45 5 7 14 7 4800 17:30 5 7 14 8 4800 17:00 5 7 14 9 6400 25:00 5 10 10 6400 24:30 5 10 11 6400 24:00 5 10 12 8000 29:30 5 12 14 13 8000 29:00 5 12 14 14 8000 28:30 5 12 14 15 8000 28:00 5 12 14 16 9600 33:30 5 15 17 9600 35:00 5 15 18 9600 34:00 5 15 Ce se morda niste mogle odločiti ne za eno ali drugo vadbo, prosite v knjižnici, naj nabavijo, če je seveda še nimajo, knjigo: Mildred in Kenneth Cooper AEROBIK ZA ŽENE! Žal je še nimamo v slovenskem prevodu, vendar vam točke tudi v srbohrvaščini ne bodo delale preglavic. Pa srečno! Alojz Smrekar VEVČE, MAJ-JUNIJ — Po definiciji odbora strokovnjakov za duševno zdravje pri svetovni zdravstveni organizaciji so »alkoholiki prekomerni pivci, pri katerih se odvisnost od alkohola kaže bodisi v izrazitih duševnih motnjah, bodisi v prizadetem telesnem in duševnem zdravju, v odnosih z okolico, v njihovem družbenem in ekonomskem položaju ali šele v znanilcih omenjenih težav. Zato jih je treba zdraviti.« Alkoholizem nastopa v različnih oblikah, ki so odvisne od pivskih navad in vrst pijače, ki so značilne za posamezne dežele, medtem ko v anglosaksonskih in skandinavskih deželah, kjer je pitje močnih alkoholnih pijač najbolj razširjeno, izraz alkoholizem označuje zgolj alkoholoma-nijo, pa obsega v sredozemskih deželah, kjer pijejo predvsem vino, beseda alkoholizem vse oblike prekomernega uživanja alkoholnih pijač, ne glede na stopnjo al-koholomanije. V Združenih državah je alkoholizem na četrtem mestu med glavnimi problemi ljudskega zdravja, in sicer za boleznimi srca, rakom in duševnimi boleznimi. V vseh deželah, kjer so izvedli ankete, so ugotovili, da zajema alkoholizem od 3 do 20 Vo odraslih delavcev, kar pomeni najbolj razširjeno bolezen na svetu. Vzroki Na osnovi opazovanja bolnikov alkoholikov delimo vzroke za zlorabo alkoholnih pijač v dve veliki skupini: v prvo spadajo zunanji, od posameznika neodvisni vzroki, ki izvirajo iz družbe ali poklica in so vezani na tradicijo in predsodke, v drugo pa notranji vzroki: nekateri posamezniki so namreč na fizičnem, predvsem pa duševnem ustroju nagnjeni k uživanju alkohola. Anglosaksonski in skandinavski opazovalci ugotavljajo na splošno le majhen odstotek nagnjenosti do alkohola med uživalci čaja, mleka, sadnih sokov, zato pripisujejo duševnim dejavnikom skoraj izključno prednost. Nasprotno pa za alkoholike v deželah, kjer je poraba vina velika, npr. v evropskih sredozemskih deželah, v Franciji, Italiji ali v nekaterih južnoameriških deželah, v Čilu npr., ni mogoče reči, da so bili že v začetku duševno prizadeti. Učinek alkoholnih pijač Učinek alkoholnih pijač na človeški organizem je mnogovrsten. Razlikujemo enkratno zastrupitev z alkoholom ali pijanost in kronično zastrupitev ali alkoholno obolenje, ki pa se delno prekrivata. Enkratna zastrupitev Enkratna zastrupitev pozna več faz, katerih oblike so odvisne od odstotka alkohola v krvi (alko-holemija). Vendarle razmerje ni vedno stalno; učinki, ki jih povzroča ista količina alkohola, se lahko spreminjajo od človeka do človeka, še več, pri isti osebi od obdobja do obdobja. Zastrupitev se pojavlja na dveh nivojih: pri absorpciji in pri presnovi alkohola. Absorpcija (prehod alkohola iz želodca in črevesa v kri) je odvisna od: a) koncentracije: večja je koncentracija alkohola v pijači, izrazitejša je alkoholemija (večji je promil alkohola v krvi); b) drugih kemičnih sestavin pijače: bolj kot je zaužita tekočina sestavljena, počasneje se alkohol absorbira; c) hrane v želodcu: alkohol, ki ga zaužijemo na tešče, povzroča izrazitejšo alkoholemijo, ki hitreje doseže višek, s tem pa tudi izrazitejše motnje; d) od telesne teže: enaka količina absorbiranega alkohola povzroča pri lažjih ljudeh močnejšo koncentracijo alkohola kot pri težjih; e) od navajenosti: znaki alko-holemije so izrazitejši pri stalnih pivcih, kot pri osebah, ki niso vajene učinkov alkohola, pri alkoholikih v težji fazi bolezni ugotavljamo zmanjšano mero prenašanja alkohola, kar je eden od znakov telesnega propadanja zaradi alkohola. Pri presnovi alkohola (metabolizmu) gre za oksidacijo že absorbiranega in v telesu porazdeljenega alkohola — proces oksidacije poteka predvsem v jetrih. Pri procesu nastaneta ogljikov dioksid in voda, obenem pa se sprosti 7 kalorij na gram zaužitega alkohola. Kot vmesni produkt nastaneta acetaldehid in ocetna kislina, ki zavirata izkoristek sladkorja in maščob in tako omeji dovajanje hrane in ruši ravnotežje hranilnih snovi. Od tod izvirata karenca in acidoza (zakislitev krvi), ki ju pogosto srečamo pri hudih alkoholikih. Samo majhna količina alkohola (od 5 do 15 %>) se direktno izloči z urinom, znojem in pri izdihu. Hitrost omenjene oksidacije je pri človeku povprečno 0,1 g na kilogram telesne teže v eni uri, ne glede na energetske potrebe organizma. Zato je napačno trditi, da telesni napor ali mraz pospešujeta oksidacijo. Iz tega sledi, da je alkohol enako strupen za ročnega ali pisarniškega delavca. Meja varnosti je dosežena, ko je količina sprejetega alkohola enaka 10 % oddane energije, to pomeni, da sme ročni delavec v 24 urah spiti pol do tričetrt litra vina, ki vsebuje 10 % alkohola. Tabela bolezenskih znakov, ki nastanejo pri enkratni zastrupitvi z alkoholom, predstavlja v glavnem štiri faze: a) začetna faza: od 0,25 g na liter krvi in do trenutka, ko oseba zazna neznatne spremembe telesnega in duševnega stanja, lahko določeni psihomotorični preizkusi in analize duševnih sposobnosti pokažejo različne motnje. To so: motnje vida — zmanjša se občutek za površino, zoži se vidno polje, počasni in neenakomerni refleksi, komaj opazno načete funkcije perifernega živčnega sistema, oslabitev čuta za ravnotežje, pri psihotehničnih preizkusih se zmanjša natančnost in poveča število napak. Pri večini oseb se že pri koncentraciji 0,3 g/l kažejo motnje na elektro-encefalografskem zapisu. b) Faza razdraženosti se pojavi lahko od 0,5 do 1 g/l. Gre za popustitev osnovnih duševnih procesov, ki jih spremlja naraščajoče izgubljanje samokontrole in samokritike in pa naraščajoča ohromitev višjih psihičnih procesov. Stanje ugodja (ali agresivnosti) je pravzaprav prvi stadij razkrajanja osebnosti. c) Faza neskladja (inkoordina-cije). Zanjo so značilne motnje v ravnotežju, neskladno gibanje, trepetanje, prebavne motnje, duševna zmeda in zmanjšana občutljivost. To je klasična pijanost, pri kateri je stopnja alkoho-lemije od 1,5 do 3 g glede na po- sameznika. Pijanost te vrste se lahko konča z bolj ali manj dolgim in globokim spanjem, ki zapusti ob prebuditvi značilne bolezenske znake. d) Faza kome — nezavesti: od 3 do 4 g/l nastopi nezavest: človek je, kakor pravimo, na smrt pijan, neobčutljiv na zunanje dražljaje, refleksov nima, koža je hladna, telesna temperatura se zniža. Od 4 g/l dalje lahko nastopi smrt. (Nadaljevanje prihodnjič) Prvi kontejnerji za celulozo z Japonske VEVČE, OKTOBER — Prvi kontejnerji celuloze z Japonske so prispeli na Vevče 14. t. m. Pot te celuloze je dvojna. Ali pridejo preko Genove in Sežane direktno na Vevče, ali preko Sovjetske zveze v Celje in od tu v našo tovarno. V celoti bo trenutno z Japonske dobavljeno 280 kontejnerjev ali 1500 ton celuloze v balah. Za večjo varnost na vpadnicah VEVČE, OKTOBER — Služba za varnost pri delu je predlagala predelavo in dopolnitev semaforskega sistema na skoraj vseh vpadnicah industrijskega tira znotraj in zunaj tovarniških objektov. O predlogu preureditve svetlobnih in prometnih znakov je razpravljal tudi delavski svet organizacije združenega dela in preureditev odobril. Vsa dela bo opravilo podjetje za avtomatizacijo prometa. S predračunom 106.087,10 din sta se strinjala tudi energetika in transportni oddelek. Stroški bodo kriti iz plana malih investicij, delo pa bo predvidoma opravljeno v treh mesecih. Smučarji za rekreacijo - pozor! V zimski sezoni 1974/75 se boste gotovo priključili akciji: »Čim več ljudi na sneg.« Vsakdo, ki želi z nami sodelovati pri rekreativnem smučanju in morebitnem amaterskem tekmovanju, dobi vsa navodila in informacije pri tov. Janezu Trtniku (obrat za premazovanje papirja). Ne zanemarjajte zdravega zimskega športa! Nogometaši Slavije se letos uvrščajo v sredino lestvice tekmovanja v SNL. (Na sliki: pred tekmo še nekaj kratkih strokovnih navodil trenerja) Hokejisti Slavije v lanski sezoni Začela se je hokejska sezona VEVČE, OKTOBER — V prvi zvezni hokejski ligi tekmuje letos 15. klubov. Razdeljeni so v skupine A, B, C. Ob uspešnem tekmovanju v lanski sezoni so se hokejisti domače Slavije uvrstili na 4. mesto v elitno družbo HK Jesenice, HK Medveščak in HK Olimpija, ki tvorijo skupino A. V skupini B so še štirje slovenski klubi ter Mladost in INA iz Hr-vatske, v skupini C pa Crvena zvezda in Partizan iz Beograda, Spartak iz Subotice in Vardar in Vojvodina. Tekmovanje v posameznih skupinah bo četverokrožno. Po končanem prvem delu se bosta prvaka iz skupine B in C pridružila skupini A. Ljubiteljem hokeja na ledu zlasti pa privržencem Slavije objavljamo delni razpored tekem: I. kolo: Sobota 19. X. 1974 Slavij a : Olimpija Sobota 26. X. 1974 Medveščak : Slavij a sreda 6. XI. 1974 Jesenice : Slavij a II. kolo: sobota 2- XI. 1974 Slavija : Jesenice sobota 9.XI. 1974 Olimpija : Slavija sobota 16. XI. 1974 Slavija : Medveščak III. kolo: sobota 23. XI. 1974 Jesenice : Slavija sreda 27. XI. 1974 Slavija : Olimpija sobota 7. XII. 1974 Medveščak : Slavija IV. kolo: sobota 14. XII. 1974 Slavija : Jesenice sobota 11. I. 1975 Olimpija : Slavija sobota 18. I. 1975 Slavija : Medveščak Pozabljena fotografija s XVI. športnih iger papirničarjev SRS. (Na sliki: količevski športniki) Rešitev anagramne mreže Vodoravno: 1. SATINER. 5. TANGO, 8. LEPENKA, 9. SODAR, 10. LAK, 12. KVADER, 16. NASVET, 19. SEMIT, 20. RENČE, 21. KARTON, 24. KA-OLIN, 28. PEČ, 30. POKOL, 31. RAKITNA, 32. REKET, 33. ANTIKVA. Navpično: 1. SILAK, 2. TEPKA, 3. NANDE, 4. REAL, 5. TRSKA, 6. NADAV, 7. OBRAT, 11. ANORAK, 13. VRSTA, 14. DOMET, 15. RATINE, 17. SINKO, 18. ELEMI, 21. KOPER, 22. RAKEK, 23. OPLAT, 25. ASKET, 26. LETAK, 27. NJA-SA, 29. ČRNA. Anagramno mrežo iz prejšnje številke »Našega dela« so pravilno rešili in imeli srečo pri žrebanju naslednji bralci: 10.— din — Klanjčar Nada, Vevče 10.— din — Ločniškar Karolina, Vevče 10,—din — Kogej Cirila, Vevče 30.— din — Močan Ivan, Količevo 60.— din — Gradišek Hilda, Vevče Rekordna proizvodnja francoske papirne industrije V prvem polletju 1974 so bile proizvodne kapacitete francoske industrije papirja in lepenke polno koriščene. Za celotno leto računajo s 7-odstotnim porastom proizvodnje, na 4,7 milij. ton (1973 : 5,6 %). Vrednostno se bo zaradi porasta cen promet povečal celo za 45 %. Izvoz se bo od 591.000 ton v letu 1973 zvišal letos na 800.000 (+ 35 %). Ta razvoj ni le posledica mednarodnega tržnega položaja, temveč je pogojen tudi z dejstvom, da je zaradi uradno blokiranih domačih cen izvozno poslovanje rentabilne j še. Relativno zanemarjanje domačega trga je razvidno tudi iz rekordnega uvoza, ki bo letos blizu 1.65 milij. ton proti 1,5 milij. ton v letu 1973 (Vir: Nachrichten fiir Aussenhan-del 194, 8. 10. 1974) Franciju v spomin VEVČE, OKTOBER — Žalostno in presenetljivo je dospela 14. oktobra 1974 med nas vest, da je nenadoma umrl član našega kolektiva — Franc Kamnar. Z delom v Papirnici Vevče je začel 26. 9. 1958. Skoraj celotno delovno dobo je opravljal dela laboranta II, zadnji dve leti pa je bil laborant vhodne kontrole. Star komaj 33 let je postal žrtev hude bolezni, ki ga je spremljala že dolgo, vse huje pa zadnja leta, tako, da ni bil varen ne na cesti ne na delovnem mestu Vsa leta je delal vestno in marljivo. V njegovem delovnem okolju je bil vedno pripravljen pomagati in bil priljubljen med vsemi ki so ga poznali. Nemila usoda je pretrgala njegovo življenjsko po‘, trdo in neprijetno vse od zgodnje mladosti. V najlepših letih je moral tej usodi kloniti, ko so kolektiv in njegovi ožji sodelavci najmanj pričakovali. Njegova nenadna in prezgodnja smrt nas je vse globoko prizadela. Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. Zlogovnica 1 2 3 4 5 6 7 8 9 S / / b x y / N k ^ / x v y ^ X s / / X \ z1 / N X / / X x y / s Iz zlogov: AV — CA — CI — CI — ČE — DO — DUK — DUS — FA — GOR — I — JA — KA — KO — KO — KON — LA — LI — LJA — LJI — MI — MLA — NA — NJE — NO — NOST — PO — PRA —- SKA — SKA — SLAD — SLO — ŠI — TE — TER — TOR — U — VA — VA — VE — VEN — VI — ZEM — ZEM — ZU sestavite devet besed naslednjega pomena: 1. naziv tovarne papirja ob Muri, znane po izdelkih »Paloma«, 2. enota za merjenje pisateljskega dela, ki ima 30.000 grafičnih znakov (dve besedi), 3. zastopniki narodno-radikalne, nazorsko liberalne politike na Slovenskem, ki so v umetnosti težili k realizmu. Izdajali so literarno glasilo »Ljubljanski zvon« in bili nasprotniki staroslovencem, 4. sprevodnica na vlakih ali avtobusih, 5. zahtevanje ali dokazovanje pravice do česa, kar komu po dogovorih ali predpisih logično pripada, 6. nemški nacionalni socializem, ki ga je v Nemčiji in okupirani Evropi uvedel Hitler, 7. širokostrčnost, nesebičnost, razumevanje potreb drugih ljudi, 8. velik otok na severu Sovjetske zveze med Barentsovim in Karskim morjem (dve besedi), 9. ženska, ki se aktivno ukvarja z invencijami, iznajditeljica. Ob pravilni rešitvi (v lik morate vpisati vse zloge), boste na označenih poljih — brano od zgoraj navzdol — dobili dve karakteristični besedi, ki pri nas poimenujeta temeljne listine, s katerimi delovni ljudje urejajo medsebojne odnose, delitev dohodka in osebnih dohodkov, združevanje in druge važne zadeve splošnega in gospodarskega pomena. X. s. Rešitev zlogovnice pošljite na uredništvo »Našega dela« do 10. novembra 1974. Nagrade so običajne. KADROVSKA SLUŽBA POROČA Papirnica Vevče September 1974: KOLENC Rado, prenehanje delov, razmerja za določen čas ŠTEMPIHAR Marija, prenehanje delovnega razmerja za določen čas KOTAR Zofija, prenehanje delov, razmerja za določen čas VIDERGAR Tone, prenehanje delov, razmerja za določen čas TRILAR Alojz, prenehanje delov, razmerja za določen čas HOLOZAN Anton, prenehanje delov, razmerja za določen čas PODOBNIK Ivan, prenehanje delov, razmerja za določen čas DJOSlC Cedo, samovoljno zapustil delo Poročili so se: VUJASIN Simo s Silič Ružo Čestitamo! Prišli : RUDOLF Frančiška, pomočnica kuharice STANKOVIČ Nenad, I. pom. dodel. str. v prem. odd. JEŽEK Vinko, ključavničar III VREČAR Franc, električar III PILDEK Zvonko, pom. delavec KRIZMANlC Dragan, pom. zavijača prem. pap. VELICKOVIC Sladan, paznik pap. VASILIC Ljubinko, paznik pap. str. TREPČA Hetem, II. pom. preč. rez. str. v prem. odd. ZENELI Murat, vnašalec HRIBAR Pavel, pom. vod. gladilnega str. Odšli : KARADIC Milič, samovoljno zapustil delo GORŠE Anton, prenehanje delovnega razmerja za določen čas URBANC Dušan, odšel v JLA DEBELJAK Ivan, samovoljno zapustil delo ŠEHlC Esad, odšel v poskusni dobi KURTOVIC Enver, odšel v JLA NEGOIClC Božidar, samovoljno zapustil delo BELIC Dušan, samovoljno zapustil delo CAJHEN Simon, odšel v JLA POTOČNIK Rafko, prenehanje delov, razmerja za določen čas Rodili so se: ŠTUHEC Antonu sin Milan Čestitamo! -fiaSEDELO— Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo — Izdajata ga delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Milan Korošec, Jože Marolt, Ljubo Milič, Tone Novak, inž. Danilo Skerbinek — Tehnični urednik Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 23. 1. 1974 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.