ODLOK O POGOJIH NAKUPOVANJA
KMETIJSKIH PRIDELKOV PRI INDIVIDUALNIH PROIZVAJALCIH
Sedanja organizacija protneta s kmetijskimi pridelki ni na zadost-ni višinij in vpjiva na neurejenost tržalča s kmetiijskimi pridelki. Si-rok odkupni ap&rat v obliki Jte-vilnih odi.upniih po&tai, nakupo-vaJcev in nafoavJjaJcev vrši z ne-organiziranim nasropom velik pritisk na posamezne proizvodne predele, kar neRaravno vpLiva na formiranje cen. Zadruge v pronie-tu niso JovoJj udeležene, čeprav smo v ttm pogledu v zadniiilh dveh leeih dosegli že pomembne uspehe zlmi v Sloveniji in na Hrvati&kem. Toda ravno kmetij-ska zadruga je tista organizaci-ja, po katori bj se moraJ odvijaitS odkup. Zadruge lahko stojo raz-novrstno dejavnost za pospcJitev kmetijske p^roizvodnje naijbolj o-spešno jx)vežajo s prometom » kmecijskiiimi izdolki. Razen tega zadruge s prometom krepijo svo-ja finančna sredstva, kar jim O-mogoča obilne;5e aikcije prt po-speševanju in moderniziranju pro-cesa proizvodnje v kmetijstvu. In »^končno, odkup po zadrugah je potreben tudi zategadelj, da bi se urediil promet s kmecijskimi pri-delki, ker se na ta način ukJajajo in onemogočajo nakupovaJci Jn nabavljaJci, ki so nosilci razno-vrstnih špekulacij na tržišfu.
Čeprav je najvažne^e, da z*" druge, ki jiih hočemo vklju^ki y akdjo za odkup, za ta po«el naj-prej usposobimo, je neobhodno, da tudi z admmisitirativnijiiii ukropi vpjivamo na zoževanje odkupnfr-ga aparata gospodarskih podjeriij, ker s tem pospešuiemo iproces pre-našanja odkupa na zad.ruge.
Taike ukrepe piredvideva «adS naij.noTejži odlok zveznega iz-vršnega sveta. S !tem, da predpi-suie načSn, kako gospodaraka pod-jecja ialiko kupujejo neposredno od indiviiduailnih proizvajalcev (sarao na trgih na debolo in po odkupnih ipoitajah), dalje, s pred-piscvajijem pogojev, ki iih mora-jo izpolnjevaiti odkupne postaje (ki jih je podrobnejže predpisail zveziii državni sekretar za go-spodarstvo s posebnim pravilni-kom), so znatno zožene dosedanje takorekoč neomejene možnosu in oblike kontakta teh podjetij z in-davidualnima proiizva,ia]loi, ka fo •ga ipodjetja naijčestokrat Vjržila po nakupovalcih in nabavjjailcih. Vse to bo nujno siililo podjetja, da nabavl[ajo    kmetijske    prodzvode
vedno b<ylj s pomočjo zadn^ ia da se rudi sama angažurajo za usposab-ljanje zadrug, ker bo n> njihova lastna karisi.
Poleg tega, da predpšsuje po-goj« za delo odkupne mTeže go-spodarskih podjetij, odlak piro<t» videva tudi možnost neposrednega adrainistrarivnega iposeganja ˇ ohliki prepovedj dela odkupium postajam r tistiih predelih, kjer so zadruge sposobne, da ca od-kap uspešno opravlpijo. Orgarai, ki so pooblaščmi to ocenjevati io predlagad (republiSca trgovska zbornica, republiika zadružna zveza, okrapvi Ijudski odbor), ia o tem adlodfati (repaibliški drlaiv-ni sekretar za gospodarstvo), ima-jo možnost okmiiti nepotrebne od-tupne possaije, tieprav le-te 'ie-polnjiujejo sp"lošne pogoje za od-kup. Ti argani moraijo svoje oce-ne in odlločbe oprezno in previd-no izvajad, da ne bd zaradi za-piranja odkupnih ipostaj nastaje motnje t odknpu in promeru s kmetnijskiflii pridelfci v primeru, da zadruge ne bi biJe dovoli spo-sobne uspeJno zameniati odikuro-nih ipootaij.
OdUok predvideva tudi pomem-bne spremembe y naomu iz^pilače-Tanja odkupljenih pridelkov in-diviid^ualaiim proizvajaJcem. V pri-hodnje se bodo izplačiJa od&uo-lieoih pridelkov vreila lahko samo na b'tALa.jni podjetja aili po Na-rodni baakii oaironna pošti. To pomeni, da ne bodo mogli več raeni asilužbenci podjerja, na!k'J-tpovaJci jn aabaVljalci nosirii s se-boj gotovino in izplačevati- ka>r jim je dozda.j omogočalo, da so IpekuliTali v svojo korist.
Predpisi o pogojih odkupa od tndtvudualnjih proizvaijalcev bodo pripomogai, da se bo hitreje ure-dila organLzaciia pirometa s kme-tšjskimi pridelkJ, predvsem na ca način, da se bo pospešiiil ipiroces močne^ega •vklju&vania zadru^ v ta pxoimet. Ta ukrep bo razen te-ga s prodpisovanijem naoina od-Sjapa tn ipoaaicv, I.S ijh txwdo moralla jz,paljeva.ti odkupaa %>od~ jjetja, priipomogd k izbcJ išan iu njihove orgamizacije. Ta podet-ja. bodo (v toliko, v kolikor bonio le na.dalje iposloraila pri nakuou) krepkoje pavezaina s proirevodn--mi predeLi in proiz-vapiloi, k»T bo praT tako dallo promeru s kmetii-skimi pridelki bolj orsamiziTaJio i* scabilnejžo obliiko.                r
»Samo v ilustracijo ielim navesti še en primer, fci govori o tem, kako naše politične organizacije, zaioo-pane v svojem prakticizmu, često niti ne znajo po-iskati sredstev, ki bi jim olajšala OTganizacijsko i« politično delo pri motrilizaciji naj&Tših. mnoiic za izgradnjo socializma. Kako naj si sicer obrazloivmo okolnost, da so celo nekatera velika podjetja (n. pr. rudnik Trbovlje, sPrvomajska« Zagreb, lesno podjetje »Našice«, »Ivo Lola Ribar* Zeleznik, "14. Oktober* Kruševac in še nekatera) vrnUa brez obrazloiitve — ah z izgovorom, da nimajo finančnih sredstev — sve^ ženj na ogled poslane številke »iVaSe skupnosti«, gla-sila Predsedstva Zveznega odbora SZDL Jugoslavije, ki ima nalogo, da obvešča delovne Ijudi, zlasti one, fci sodelujejo v organih družbenega upTavljanja, v razumljlvem jeziku, objektveno in \z kompetentnih vi-tov o naši gospodarski in družbeni stvamosti, o naših naporih pri graditvi sistema druibenega upravljanja, kakor tudi o naših slabostih. Samo dve moznosti sta. Ali je stanje v teh kolektivih tako, da v imenu delov-nega kolektita odloča administrativni aparat brez vsake kontrole političnih organizacij, ali pa je to odraz tendenc tistih elementov, fci — s pozicij ozkega parti-kvlarizma in prakticizma — nudijo direktni od-por, da bi delovni Ijudje v podjetju dobili polni vpogled v stanje našega gospodarstva kot celote.«
(Iz  članka  tov.  Kardelja v  »Konvunistu« št 9/10, ki bo v fcratkem izšel).