LET0XLVII,ŠT.15 PTUJ, 14. APRILA 1994 CENA 60 TOLARJEV SLOVESNOST NA PTUJSKEM TRANSFUZIJSKEM ODDELKU Vinko Brumecstotič daroval kri Na transfuzijskem oddelku ptujske bolnišnice je bila v to- rek zjutraj krajša slovesnost, s katero so počastili stoti odvzem krvi darovalca Vinka Brumca iz Ptuja. Za njegovo nesebično in požrtvovalno ter humano dejavnost, ki traja že štirideset let, se mu je v imenu transfuzijskega oddelka zahvalila predstojnica dr. Ireno Maračič, v imenu občinske organizacije Rdečega križa Ptuj Zoliko Obran in Vida Milu- nič ter direktor ptujske bolnišnice dr. Lojze Arko. V imenu republiškega Rdečega križa po so mu izročili posebno priz- nanje in priložnostno darilo. Vinko Brumec je v štiridesetih letih daroval štirideset litrov krvi, s katero so rešili marsika- tero dragoceno življenje. Njegovo dejanje je vredno po- snemanja. Več v prihodnji številki Tednika. MG Dobrote slovenskih kmetij so navduševale Foto: M. Ozmec NA PTUJSKEM 22, ORMOŠKEM 7 IN SLOVENJEBISTRIŠKEM 8 NOVIH OBČIN? Kdo bo vse tO plača... PTUJ # Če bodo prebivalci se- danje ptujske občine 22. maja z večino glasdv podprli oblikovan- je novih občin po predlogu refe- rendumskih območij, ki gaje mi- nuli konec tedna sprejel Državni zbor, bomo v sedanji ptujski občini dobili 21 podeželskih občin in eno, ki se bo potegovala za status mestne občine. Tam, Kjer menijo, da raferendumska območja niso razpisana v skladu 2 voljo ljudi, se lahko pritožijo še do torka. Usodo skupne pokraji- ne bodo odločali novoizvoljeni mestni sveti po volitvah konec leta, vendar pa je večina zborov občanov že v razpravi o novih občinah podprla zamisel o obli- kovanju ptujske pokrajine. Kot smo že večkrat zapisali je ^olja tukajšnjih občanov, ki so bili na zborih, da naj se, z nekaj izje- mami, sedanje krajevne skupnos- ti kar preoblikujejo v bodoče ohOinc. Izjema so mestne KS, ki so se združile v skupno občino in se jim je pridružil še Placar, ter l^rajcvna skupnost Dolena, kate- 1"^ posamezna naselja so se prikl- jučila sosednjim občinam, nekaj Naselij v drugih podeželskih KS pa se je raje odločilo za sosednje ^hčine, kot na primer Kungota, ki i bo v kidričevski, temveč v haj- ^"nski občini, ter skupina vasi KS ^olenšakJdbodo raje pri Dorna- Vi. y^^^i7>s l^r zadeva pujske občino, bij torej po krajši poti prišli do rešitve, če bi sedanje krajevne skupnosti kar preimenovali v občine, pa še stroškov bi bilo manj. Tudi sicer večina komenta- torjev sprememb lokalne samou- prave ugotavlja, da seje zaradi ve- likega števila majhnih občin na- men preobrazbe popolnoma sprevrgel in da postajajo vprašlji- vi tako namen kot tudi stroški preobrazbe lokalne samouprave v gospodarsko tako slabih časih. Stroške te reforme bomo namreč plačali vsi davkoplačevalci, saj jih bo poravnal republiški proračun. Ocena je, da bodo ti stroški večji od stroškov državnih volitev. Zemljevid refendumskili območij novih občin na Ptujskem bomo objavili v prihodnji številki Tednika. ORMOŽ 0 Po zdajšnjem od- loku o novih občinah bo ormoška razdeljena na sedem novih. V šes- tih primerih so to območja se- danjih krajevnih skupnosti (Ivanjkovci, Kog, Miklavž pri Ormožu, Središče ob Dravi, Ormož in Sveti Tomaž), sedma nova občina Velika Nedelja pa nastaja z združitvijo krajevnih skupnosti Podgorci in Velika Ne- delja. SLOVENSKA BISTRICA • Tudi sedanja slovenjebistriška občina bo razdeljena na osem no- vih občin. V petih primerih (Ma- kole. Laporje, Črešnjevec, Pra- gersko ter Spodnja Polskava) so to območja sedanjih krajevnih skupnosti, pri drugih (Poljčane, Oplotnica in Slovenska Bistrica) pa je v prihodnje občine vključenih več sedanjih krajevnih skupnsti. Vladna služba za refor- mo lokalne samouprave je upoštevala tudi želje nekaterih krajev, ki se želijo priključiti dru- gim občinam. Takšen primer je Zlakova (sedaj KS Oplotnica), ki bo odslej v občini Zreče, ter Pokoše (sedaj KS Spodnja Pol- skava), ki se priključijo občini Slovenska Bistrica. DLŽ,VT NESTRPNOST NA VASI.........stran 2 DENACIONALIZACIJA V PTUJSKI OBČINI: Denacionalizacijski mišmaš v Muretincih...............................stran 2 SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI: Čiga- va resnica?..............................stran 4 PETA RAZSTAVA DOBROT SLOVEN- SKIH KMETIJ: Premalo obiskovalcev ................................................stran 6 MINISTRSKA PODPORA NEKATE- RIM PTUJSKIM PROJEKTOM: Za/asf- no jedro vrhunskili raziskovalcev stran 7 PRILOGA: Tržni kažipot......stran 8,14 JERUZALEM: Blagoslov obnovljene cerkve Žalostne matere Božje. stran 12 (NE)iZ¥^I^IIJi ODLOKA O ZAŠČITI PODTALNICE Odškodnin kmetje še niso dobili v petek so se v Skorbi zbrali vsi, ki jim pred več kot dvema letoma sprejeti odloka o varovanju vodnih virov na Drav- skem polju nalaga obveznosti in jih kakorkoli omejujeje v se- danjem ravnanju. Na povabilo Zelenih Ptuja so se sestanka udeležili predstavniki občinskih sekretariatov za varstvo okolja in urejanje prostora in za kmetijstvo ter občinske di- rekcije za gopodarsko infrastrukturo, občinske skupščine, upravljalec vodovoda - Komunalno podjetje Ptuj, ptujske inšpekcijske službe, dr. Ciril Korpar iz Zavoda za zdravstve- no varstvo. Kmetijski zavod Maribor, ptujska kmetijska po- speševalna služba ter nekateri kmetje, ki jih odlok omejuje pri uporabi kmetijskih površin. Sestanek so v veliki meri vzpodbudilipredvsem kmetje, ki so z izvajanjem odloka prikrajšani pri kmetijskem pridelku. V razpravi so ugotovili, da so bili sprejeti tako predpisi kot tudi gnojilni načrt na vodovarsrvenih območjih, da pa kmetje z njimi niso bili temeljito in pravočasno seznanjeni. V primeru, da bi se strogo držali normativov Svetovne zdravstvene orga- nizacije, ki jih uporablja tudi slovenska stroka, bi morali črpališče v Skorbi zapreti. Obratuje le zaradi dogovora z re- publiškim sanitarnim inšpektorjem! Nitrate v vodi merijo zadnj ih 5 let. Le dvakrat so padli pod 10 mg dušika v litru,sedaj pa se gibljejo med 10,5 in 12mgdušikavlitru. Zanimivo je bilo mnenje Ivana Brodnjaka, vodje po- speševalne službe, češ da odlok ni življenjski, ker v njem ni opredeljena odškodnina. Prav tako dvomi o pravilnosti meritev nitratov. Doslej šenihčeod kmetov od komunalnegapodjetjanizahte- val odškodnine, čeprav ima po 20. členu odloka to pravico. Prav tako ni nihče pripeljal gnojevke na čistilno napravo Ptuj,čeprav bi mu v skladu z dogovorom med kmeti in občino povrnili pot- ne stroške. Splošnih pogojev za odškodnino občinski organi tudi po več kot dveh letih še niso pripravili, zato je mogoče odškodnino na stroške upravljal ca vodovoda določiti le s sodnim cenilcem. Seveda drži tudi dejstvo, da je upravljalec vodovoda imel v lanskem letu 25 milijonov tolarjev izgube, ki je nastala predvsem z izključitvijo TALUMA in PP, dveh največjih po- rabnikov, iz sistema. Država zdaj ne dovoli povečanja cen za vodo. Nekateri kmetje imajo možnost zamenjave zemlj išč, vendar ne vedo, kako lahko to izvedejo. Cena zemljišč na vodovarstve- nih pasovih je padla za 30%, zato kmetje v večini te zemlje niso pripravljeni prodati. Inšpekcijske službe so doslej naredile 13 zapisnikov o storjenih prekrških in izdali eno odločbo. Med pomembnejšimi sklepi pogovora omenimo, da bodo vse prizadete kmete pisno seznanili z odlokom in gnojilnim načrtom, da bo občina Ptuj sosednjim občinam predlagala sku- pen nakup mobilne naprave za analizo kmetijske zemlje, s kate- ro bi lahko sproti ugotavljali, kdo je kršil odlok in kdo ne, ter da bi v odloku o komunalnih taksah morali zagotoviti sredstva za odškodnine kmetom, predvsem pa pripraviti enoten pravilnik za določanje odškodnin po posameznih kmetijskih vrstah. Država naj bi pričela zagotavljati sredstva za povečanje gnoj- nih jam, ki bi zadoščale za najmanj 7 mesecev pri treh glavah goveje živine na hektar, Sekretariat za kmetijstvo pa mora pri- praviti navodila in možnosti za zamenjavo kmetijske zemlje oziroma za odkup, kar bi za kmete bila še najugodnejša raz- rešitev stisk. DLŽ 2-DOMA IN PO SVETU 14. APRIL 1994- TEDNI ORMOŽ Poslanci sprejeli letošnji proračun Po že obvezni polurni zamudi se je minulo sredo seja občinske skupščine ob ob^ubi, da bodo trge poslanci prišli nekoliko kasneje, le pričela. Po poročilu o izvajanju sta- novai\jskega zakona za leto 1993 ni bilo večje razprave, ta seje pričela šele ob obravnavi predloga odloka o proračunu občine Ormož za leto 1994. K proračunu sta bila podana dva pisna amandmaja. Ker se izvršni svet zaradi nesklepčnosti (na skupščini je bilo prisotnih premalo članov izvršnega sveta) do obeh amandmajev ni mogel opredeliti, je predsednik Vili Trofenik prepustil odločanje poslancem. Obastabilaz večino glasov zavrnjena. Vekoslav Kumer iz SLS se je v svojem amandmaju zavzel, da bi bilo potrebno pridelavo vrtnin kot perspektivno dejavnost kmetijstva finančno podpreti z 1,5 milijona to- larjev proračunskih sredstev. Amandmaje podprl z obrazložitvi- jo Občinske kmetijske svetovalne službe in Očinskega odbora za kme- tijstvo, ki sta v strokovni opredelitvi zavzela stališče, da je pridelava vrtnin glede na naravne danosti in razdrobljenosti kmetijske posesti potrebno razvijati. V imenu SLS ter SKD je drugi amandma podal Alojz Sok. Predla- gal je, da se investicijski del za kul- turno dejavnost, ko gre za sofinans- iranje sakralnih objektov, poveča s predlaganih 2,1 na 3,5 milijona to- larjev. Glede na predviden obsežen program obnove ali nadaljevanja obnove cerkva v Svetinjah, Sre- dišču, Podgorcih, Jeruzalemu in pri Miklavžu, menijo, da so sredstva za ta namen premajhna. Predsednik občinskega izvršnega sveta je povedal, da so pi- sne zahtevke za obnovo dobili samo za cerkvi na Svetinjah in v Jeruzale- mu, za druge pa ne. Poudaril je še, daje v ormoški obči ni ob omenjenih sakralnih spomenikih še velikodru- gih, ki bi jih morali urediti. Eden iz- med njih je rojstna hiša pisatelja F. K. Meška, ki bi jo morali urediti že zaradi obletnic - 120. obletnice rojstva in 30. obletnice smrti. Iz pos- lanskih klopi je bilo slišati, da naj se naredi celovit seznam vseh kultur- no-zgodovinskih objektov, ki so po- trebni obnove, mednje pa uvrsti tudi ormoškožupnišče. Veliko besed je bilo povedanih na račun skromnih sredstev za požarno varnost, saj je poslanec Ivan Hržič, ki je sočasno predsed- nik OGZ Ormož, da je občina Orrfiož po sredstvih za požarno var- nost v državi na repu. Po dolžini raz- prave o tej tematiki bi lahko mirno rekli, da se je občinska skupščina sprevrgla v gasilsko zborovanje. Vili Trofenikje povedal, daso gasil- ci dobili natanko toliko sredstev, kot ga je za to dejavnost v občini zahtevalo ministrstvo za obrambo, h kateremu gasilci sodijo. Franc Kociper iz Ivanjkovcev je opozoril, da se nakaj "mečka" v zvezi z nabavo gasilskega vozila, ki naj bi ga dobilo njihovo društvo. Da pa bo izvršni svet pri nabavi vozila sodeloval ne- posredno, je Ivan Hržič razumel kot nezaupnico OGZ in njenemu pred- sedniku. V nadaljevanju razprave je v zraku obviselo več vprašanj, med njimi tudi, ali morebiti v ormoški občini le ni preveč gasilcev in ali bo potrebno to organizacijo v pri- hodnje racionalizirati. Vsem razpravam ter amandma- jem navkljub so z dvema glasovoma proti sprejeli predlog občinskega proračuna v enakem besedilu in s postavkami, kot so ga poslanci pre- jeli pred skupščinsko sejo. Vida Topolovec DENACIONALIZACIJA DenacionalizacijskimišmašvMuretincih v Muretincih si želijo, tako kot povsod, da bi vendar bilo njihovo tisto, kar so ustvarili predvsem z delom svojih rok. Tako sta dobila tudi največja vaška družbena objekta pomembnejšo vlogo, kot se je zdelo, dajo imata. Gre za Zadružni dom inButo, kije bila zgrajena kot gospodinjski center. Vaščani so namreč izvedeli, da po "nji- hovih" zgradbah stezajo lovke tudi drugi. Vsekakor gre za dokaj zapletene odnose med vaščani, krajevno skupnostjo Gorišnica, Gasilskim društvom Muretinci, Mipom in Kmetijsko zadrugo Ptuj, kijih bodo našteti najbrž reševali kar nekaj let, vendar mo- rata ti dve zgradbi najprej priti na vrsto pri pristojnem občinskem upravnem organu. To pa bo bojda šele čez tri leta. Dovolj časa torej, da se odnosi temeljito raziščejo, in preveč, saj zgradbi brez znanega lastnika le izgubljata, predvsem ker ju do takrat ne bo nihče vzdrževal. In kaj smo izvedeli v nedeljo na zboru krajanov, ki je bil posvečen samo vprašanju lastništva omenje- nih zgradb? Zadružni dom je gradila Kmetij- ska zadruga Ptuj - poslovalnica Mu- retinci med leti 1946 in 1948. Vaščani imajoposebnopriznanje in zahvalo zadruge, kjer piše, koliko tisoč ur svojega dela je vložil posa- mezni vaščan. Seznam je zelo dolg, pravijo, da so na njem zapisani sko- raj vsi Muretinčani. Natoje bil dom leta 1971 s pogodbo predan krajev- ni skupnosti Gorišnica, v katero Muretinci sodijo. Zaradi tega pre- nosa pravice uporabe je vložila Kmetijska zadruga Ptuj denaciona- lizacijski zahtevek, je povedal Jan- ko Erhatič, ki ima v gasilskem društvu, po tem zboru pa tudi s stra- ni zbora krajanov nalogo urejati lastništvo objektov. Da bi se .še bolj zapletlo, je KS sklenila pred 3 leti pogodbo z Gasil- skim društvom Muretinci, da je zgradba njihova nadaljnjih 30 let. In gasilci se seveda sedaj bojijo, da bodo dom izgubili, predvsem pa so odstopili od načrtovane obnove fa- sade ob letošnji 60-letnici društva, od drugih zamisli v zvezi z dvorano pa tako ali tako. Kakšen smisel pa bi imelo vlaganje v zgradbo (v njej so kinodvoranazodrom.trienosobna stanovanja in gostinski lokal), za katero se ne ve, čigava bo? Nekoliko drugače je z Buto, ki so jo vaščani gradili sami prav tako kmalu po vojni in naj bi služila kot skupna pralnica, hladilnica, pekar- na, gostilna in trgovina. Tudi ta je kot splošno družbeno premoženje bila nato dana v upravljanje KS, ta pajeletal975 še vedno nedograjeni objekt izročila v upravljanje Gasil- skemu društvu Muretinci. Ti so dom (celo s kreditom) dogradili, nato paje leta 1987 dala KS dve tret- jini stavbe v najem Mipu. Tako so vsaj bili seznanjeni vaščani, sedaj pa seje izkazalo, daje Mip lastnik tega dela stavbe, saj je sodi.šče ugotovilo, daje vložek Mipa tako velik, da last- ništvo ni sporno. Tako so gasilci tudi v tem primeru ostali na tankem ledu. Na zboru krajanov so sklenili, da bo v primeru vračila zgradb polno- praven \asin\k Zodivžnega doma in Bute gasilsko društvo. Sicer paje to tudi edina možnost, da postanejo vaščani njuni lastniki, saj je GD edi- na pravna oseba v vasi, so razložili. Tako se bo sedaj nekaj posamezni- kov na čelu s pooblaščenim Jankom Erhatičem pričelo zavzemati za Čigavi bosta največji zgradbi v Muretincih ? ^ pravico do lastništva. Od tistih, ki se tudi zavzemajo za lastništvo, jih loči le nekaj: medtem ko bodo prvi dela- li to entuziastično, so na drugi strani za denacionalizacijo specializirani pravniki. Morda pa bo zaskrbljene Muretinčane odrešil strahu že te- meljit pogovor s pristojno občinsko komisijo? M. Zupanič SLOVENSKA BISTRICA Sprejeli občinski proračun Na ponovnem sklicu31. seje vseh treh zborov v Slovenski Bistrici mi- nuli četrtek, so v glavnem govorili o lokalni samoupravi in odloku občinskega proračuna na letošnjo leto. Bistvenih pripomb na oblikova- nih osem referendumskih območij in s tem osem novih občin poslanci niso imeli. Te bodo: Slovenska Bi- strica, Makole, Poljčane, Črešnje- vec. Laporje. Oplotnica, Spodnja Polskava in Pragersko. Pri letošnjem proračunu ugotav- ljajo, da bo milijarda in nekaj manj kot 74 milijonov tolarjev za vse, kar bi morali v letošnjem letu postoriti, odločno premalo. Polovico sred- stev je za družbene dejavnosti, med njimi največ za izobraževanje. S temi sredstvi bodo letos uredili stre- ho na osnovni šoli Poljčane, preure- dili podstrešje na Tinju, pri prenovi knjižnice v Oplotnici pa računajo na dodatna in obljubljena sredstva mi- nistrstva za kulturo. Pohvale vredno je, da so v sklad za štipendiranje nadarjenih študen- tov, ki finančno pomaga že 31 mla- dim pri visokošolskem študiju, na- menili skoraj enkrat več sredstev, kot bi jih sicer. Vzrokje, daželijoza- gotoviti delovanje sklada vsaj še do septembra 1995, kajti v prihodnjem letu zaradi nove razdelitve občin in s tem drugačnega financiranja ver- jetno ne bo več možno zagotavljati tovrstnih sredstev. Ker v bistriški občini že dolgo časa niso zgradili nobenega social- nega stanovanja, prosilcev paje ve- liko, so se odločili, da jih bodo letos zgradili 12. Poseben problem ob vsakoletni obravnavi proračuna so ceste in de- nar za njihovo vzdrževanje, obnovo in a.sfaltiranje, ki ga iz leta v leto manjka, kajti problemi na tem po- dročju so precejšnji. Vida Topolovec TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika ozi- roma Našega dela. ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. tzdaia Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO- TEDNIKPTUJ UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo- vornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman Žunec, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Vida Topolovec m Milena Zupanič (novi- narji). TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarit PROPAGANDA: Oliver Težak. 9776-207 Naslov: RADIO-TEDNIK Raičeva 6.62250 PtUj. p.p 99; 9(062) 771-226; faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 3.120 tolarjev, za tu- jino 6240 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor Po mnenju Ministrstva za informiranje Re- publike Slovenije &t. 23158-92 z dne 12 2 1992 se šteje Tednik za izdelek informa- tivnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuie davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. Nestrpnost na vasi Ko smo po osamosvojitvi od Jugosla- vije v Sloveniji želeli s spravo končati nestrpnosti, izvirajoče iz predprejšnje vojne, smo si kmalu zahoteli popraviti tudi stare krivice, napravljene v slabih dveh desetletjih po osvoboditvi. Posijal je žarek upanja za vse prizadete, a tudi črviček nezaupanja v možnost izpelja- ve takšnega projekta. Parlament je sprejel zakon o denacionalizaciji, ljud- je so začeli mrzlično oblegati ustanove z dokumenti in postopki so se pričeli. Dejansko so bile prve odločbe o vračilu te ali one hiše, tega ali onega kompleksa gozda kmalu obelodanjene v časopisih, na televiziji... Življenje je za marsikoga dobilo nov smisel, tisti, ki so morali vračati, pa so ure in ure preživeli ob računanju izgub in zmanjšanju možnosti za razvoj. Prvi so nestrpno pričakovali trenutek, ko bodo na vrsti, pa nanj niso mogli vpli- vati, marsikatero družbeno podjetje pa je na razne načine skušalo postopke vsaj nekoliko zavleči. Danes je povsem jasno, da se bodo postopki vračanja kljub zakonsko dru- gačni podlagi vlekli leta in leta. Ocene se gibljejo v okviru do deset let. Država preprosto ni hotela ali ni mogla okrepiti občinskih služb tako, da bi zadostila za- konu, ki ga je sama sprejela. Tako da- nes tu in tam slišimo, da "jim je bila na občini obljubljena" obravnava čez me- sec dni, pa je potem minilo leto, od občine pa še ni bilo glasu, slišimo strah stanovalcev hiš, za katere so vloženi de- nacionalizacij ski zahtevki, ki bodo na ta ali oni način - pa četudi le formalno - ostali brez doma, slišimo, da so Mure- tinčanom povedali, da vsaj še tri leta njihov zadružni dom ne bo na vrsti, do takrat pa je moratorij na vsakršno vla- ganje oziroma spremembo... Ljudje so se pričeli nenavadno veli- ko pogovarjati o sodiščih, ki naj bi rešila vse spore. Poleg tega da so se pripravlje- ni prepirati zaradi političnih strank, zaradi pripadnosti tej ali oni občini, za- radi delitve družbenega premoženja na moje in tvoje, zro drug drugemu z nestrpnostjo v oči tudi zaradi vm itve ali nevmitve nekoč podržavljenega pre- moženja. Načrtovana strpnost je šla pozlu. Predvsem pa se državljani ponovno čutijo povsem nemočne proti gospe Državi, kijih je v vse to zvabila, sedaj pa se obnaša kot kmečka nevesta. Pre- rezati s starimbi pomenilo nekaj napra- viti hitro, naša preobrazba pa je dolga in tanka in povzroča nezaupanje in strah. Slovenec, kise je pred pičlimi tre- mi leti čutil močnega in vsemogočnega, je ponovno majhen in ponižen pred oblastniki, ki jih zanima predvsem nje- govo mesto v glasovalnem mehanizmu. Ko bo potrebno, mu bodo ponovno obljubili to in ono. Zakaj pa ne, saj obljube nič ne stanejo. Volitve pa! Milena Zupanič topi« v mariboru | Potrebnih je več Isrečanjzgospo- I darstveniki I "Od lanskega leta, ko se je ude- ležilo študentskega sejma kadrov- I skih potencialovv Mariboru 13 * podjetij, do letošnjega, kojihjeso- i delovalo 30 (med njimi štiri ptuj- ) ska),je mariborska skupina med- I narodne študentske organizacije 1 AISEC napravila velik korak," je ■ ocenila sejem Ptujčanka Tanja I Petrovič, študentka drugega let- nika Ekonomsko-poslovne fakul- I tete, kije vodila projektno skupi- no za pripravo sejma. In vendar si I želijo še več stikov tako študentje kot tudi podjetniki. I Prav neverjetno se je slišalo, ko je na tiskovni konferenci predstav- I nik nekega sodelujočega podjetja povedal, da so v zadnjih letih zelo i težko našli ustrezne strokovnjake gradbene in drugih tehniških Istrok, saj je predstavnica Zavoda za zaposlovanje opozarjala štu- Idente ravno na nasprotno: neka- teri diplomanti čakajo leta in leta Ina zavodu in samo tisti, ki imajo čim širše znanje iz stroke, računal- , ništva, ki obvladajo jezike in reci- I mo vožnjo avtomobila, uspejo naj- ti zaposlitev brez težav. Prav ti na- i sprotujoči si trditvi sta poleg vsega drugega dokazali, da so tovrstni I stiki med bodočimi strokovnjaki in iskalci zaposlitve ter gospo- i darstveniki in delodajalci zelo po- trebni. i Na sejmu se je .30 podjetij pred- stavilo na stojnicah in v ob tej pri- I ložnosli izdanem zvežčiču,opravl- * jenih je bilo tudi 180 osebnih raz- Igovorov med podjetniki in študenti, organizirali pa so več Ipredavanj in okroglo mizo o uspešnosti v poklicu. Zanimanje j za tovrstno obliko sodelovanja i med študenti in gospodarstvom so pokazali tudi Ministrstvo za delo, I družino in socialne zadeve. Uni- verza v Mariboru in še posebej I EPF ter Zavod za zaposlovanje, ki so se prav tako vključili v izvedbo sejma. M. Zupanič BOSNA IN HERCEGOVINA Ameriška letala v sestavi zveze Nato so v ponedeljek že drugič za- pored bombardirala srbske položaje okoli Goražda. Tokrat je generalni sekretar OZN Butros Gali jasno zagrozil Srbom, naj pre- nehajo oblegati Goražde. Srbi so se- veda napadali naprej, Gali pa je va- jeti prepustil silam Nata. Vendar tudi dva ameriška napadanasrbske položaje nista povsem zaustavila srbskih Sil,saj šenaprej obstreljuje- jo Goražde. Večina drž.av je napad sil Nato odobravajoče sprejela, le Rusi so spet pokazali, da jim je več do Srbije kot do Bosne. Zdaj so užaljeni, ker jih nihče ni vprašal za mnenje. Ameriški strokovnjaki pa oba na- pada ocenjujejo kot zelo skromni vojaški akciji, ki imata velik zgodo- vinski pomen. Prvikrat v svoji 45- letni zgodovini je namreč Nato na- padel kopenske cilje. Po potrebi bodo Američani napade še nadalje- vali. HEBRON: Tja so pripotovali prvi mednarodni opazovalci, ki naj bi zagotovili mir in sožitje na območju krvavih spopadov med iz- raelskimi priseljenci in palestin- skimi prebivalci. V skupini opazo- valcev so predvsem Norvežani, Ita- lijani in Danci, ki naj bi po dogovo- ru z Izraelom in Palestinsko osvo- bodilno organizacijo skrbeli za var- nost v mestu. Vendar je že takoj na začetku prišlo do incidenta, ko je i/xaelska vojska s solzilcem razgna- la Palestince, ki so se zbrali na pro- testni molitvi pred Ibrahimovo mošejo, ki ja od pokola naprej zaprta. Vlada v Jeruzalemu pa je te dni sprejela sklep o blokadi zasedenih arabskih ozemelj. Palestinci tako ne morejo na delo v Izrael in names- to njih naj bi v Izraelu zaposlili bli- že 18 tisoč delavcev iz Romunije, Turčije, Filipinov in Tajske. Ve« bolj postaja jasno, da obljubljenega / izraelskega umika iz Gaze in Jeriha\ do 13. aprila ne bo, kar znova ogroža potek mirovnega procesa. JUŽNOAFRIŠKA REPUBLI- KA: Politični spopadi in tudi fizično nasilje med črnskimi orga- nizacijami se pred napovedanimi prvimi večrasnimi volitvami vse bolj zaostrujejo. Samo v marcu je v takih spopadih izgubilo življenje 552 ljudi. Mednarodni opazovalci, ki jih bosta vodila lord Carrington in Henry Kissinger, bodo prišli v državo komaj teden dni pred volit- vami. Tako ni upanja, da bi se do volitev politični spopadi med Afriškim nacionalnim kongresom, ki ga vodi Nelson Mandela, in In- katho končali. Sestanek obeh črnskih strank s predsednikom države de Klerkom je bil namreč minuli petek popolnoma neu- spešen. UKRAJINA: Rezultati prvih postsovjetskih volitev kažejo, da bodo v novem parlamentu največ sedežev imeli komunisti in nacio- nalisti. Prveodločitve, ki jih bo mo- ral sprejeti parlament, so poleg ses- tave vlade predvsem odnos Ukraji- ne do združenja nekdanjih držav SZ, nova ustava in predsedniške volitve. RUANDA: Spopadi za oblast med vladajočo elito in uporniško Domoljubno fronto so postali tako krvavi, da tujci množično zapuščajo srednjo Afriko. Glavno mesto Kigali je obkolilo približno 20 tisoč pripadnikov protivladnih sil, ki bodo uporabile vse sile, da bi prevzeli oblast. ALŽIRIJA: V ponedeljek je od- stopila alžirska vlada, ki jo je od septembra lani vodil Reda Malek. Za mandatarja je predsednik Alžirije general Lamin Zerual ime- noval 53-letncgaMogdadaSifija, ki je bil član dosedanje vlade in uslužbenec v ministrstvu za trgovi- no, javna dela in finance. Uradno prejšnja vlada ni naved- la razlogov za odstop,opazovalci pa sklepajo, da je vzrok v 40-odstotni devalvaciji alžirskega dinarja. Pripravila: DLŽ f EDNIK -14. APRIL 1994 POROČAMO -3 Izvedeli smo doslej 287 prepozno oddanih _napovedi_ V ptujski izpostavi republiške uprave za javne prihodke so do prejšnjega petka ugotovili, da je 287 občanov zamudilo rok za oddajo napovedi. Lani je bilo napovedi 38.900, letos pa so jih do roka prejeli nekaj nad 31 tisoč. Zmanjšanje gre v glavnem na račun upokojencev, ki jih je v ptujski občini okrog deset tisoč. Koliko je v resnici neoddanih napovedi, bodo, kot je po- vedal vodja izpostave Stanislav Zovec, lahko ugotovili šele po vnosu vseh podatkov. za obrtnike knjige po starem V soglasju z ministrstvom za gospodarske dejavnosti in mi- nistrstvom za finance so od prvega januarja letos obrtniki dolžni voditi le knjigo prihodkov in odhodkov ter register osnovnih sredstev, knjige prejemkov in izdatkov ter knjige up- nikov in dolžnikov pa ne. Podrobnejše informacije dobijo obrt- niki na sedežih občinskih obrtnih zbornic. izšla aprilska obrtna obvestila Aprilska obrtna obvestila, ki jih za svoje člane izdaja Obrtna zbornica Ptuj, prinašajo več novosti. Prej kot v prejšnjih letih so pričeli zbirati prijave za letošnji mednarodni obrtni sejem v Celju MOS '94. Zaradi velikega povpraševanja po razstavnem prostoru se morajo zainteresirani letos prijaviti že do 15. apri- la. v ptuju posvet o prometnih koridorjih V Ptuju bo predvidoma 26. aprila posvet o prometnih kori- dorjih. Ptujski izvršni svet kot organizator posveta vabi na pgoovor o pomenu in vlogi tisočletnih prometnih koridorjev, izmenjavo mnenj in pogledovo predvidenem projektu gradnje slovenskega cestnega omrežja predstavnike občin Slovenska Bistrica, Ormož, Ljutomer, Lendava in Šmarje pri Jelšah, repu- bliških organizacij za gradnjo avtomobilskih cest, državnega zbora in sveta, ministrstev za promet in zveze ter okolja in pros- tora, tehniške fakultete ter predstavnike političnih strank. regijsko tekmovanje mladih _raziskovalcev 21. aprila_ Petega aprila je potekel rok za oddajo nalog mladih razisko- valcev iz srednjih šol za regijsko tekmovanje, ki bo 21. aprila. Kot je povedal Robert Ivanušo, član nacionalne koordinacije uvajanja mladih v znanost, so se prejšnji petek že sestali z re- cenzenti nalog, saj je eden od ciljev uvajanja ljudi vznanost, da pridobijo več recenzentov. Letos jim je to uspelo. Okrog 130 mladih raziskovalcev iz srednjih šol je pripravilo za regijsko tekmovanje okrog 60 nalog, pri tem pa je sodelovalo 50 men- torjev. Na srečanju bo sodelovalo osem srednjih šol: štiri iz Ptu- ja, dve iz Murske Sobote, po ena pa iz Ljutomera in Maribora. Državno srečanje za srednješolce bo 1 3. maja v Novi Gorici za aplikativne naloge, za teoretične pa 29. maja v Ljubljani. Mladi iz srednjih šol vsvojih nalogah obdelujejo dvajset znanstvenih tem, kar je več kot je povprečje Slovenije oziroma državnega srečanja. Osnovnošolski raziskovalci morajo naloge oddati do 19. aprila, regijsko srečanje pa bodo imeli 1 2. maja. Letos se je pri- javilo 45 osnovnih šol z več kot dvesto mladimi raziskovalci pod vodstvom 40 mentorjev. Mladi zelenih evrope si bodo _ogledali ptuj_ Od 6. do 11. maja bo vMariboru evropski mladinski seminar z naslovom Mladi, ekologija in državljani v Evropi. Na njem bo sodelovalo 35 mladih iz dvajsetih evropskih držav, spoznali pa I bodo ekološko problematiko Slovenije, Slovenijo kot novo čla- nico evropske združbe, vojno v republikah bivše Jugoslavije in nekatere druge vroče teme, kot so transport živine po cestah, odpadki in drugo. Pri izvedbi projekta bo sodelovala s fi- nančnimi sredstvi tudi ptujska občina. Udeleženci seminarja bodo obiskali Ptuj. izlet diabetikov 23, aprila Ptujsko Društvo za boj proti sladkorni bolezni organizira 23. aprila letošnji prvi izlet. Potovali bodo vGeos, Slivno, Vače, na Zasavsko goro, v grad Krumperk in Medijske Toplice. Cena iz- leta je 1 500 tolarjev. Prijave sprejemajo v društveni pisarni 20. aprila od 8. do 10. ure, sicer pa vsak dan v diabetološki pisarni. Odhod z avtobusne postaje bo 23. aprila ob sedmih zjutraj. to soboto na ptujskem kanalu Peti razstavi Dobrote slovenskih kmetij bo veljala osrednja pozornost tokratne oddaje ptujske televizije. Ob tem prinaša v sliki in besedi še nekaj za Ptuj pomembnih dogodkov. Tretjega aprila je v Ptuj pripeljal štajerski muzejski vlak, šestega aprila sta minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc in pred- sednik ptujskega izvršnega sveta podpisala pismo o nameri, da postane Bistra nov tehnološki center v okviru republiškega programa razvoja znanosti, dobivamo poklicno gledališče v Ptuju in še drugi dogodki so zaznamovali ptujski štirinajstdnev- nik. Če ste katerega teh dogodkov zamudili, vas v soboto ob 21. uri vabimo k ogledu oddaje ptujske televizije. Oddajo bodo ponovili v nedeljo ob desetih. Pripravila: MG Izvedeli smo NOVA VAS Bodo dobili vodovod? Prejšnjikrat smo poročali, da prebivalci 19 gospodinjstev v Novi vasi pri Ptuju ob republiški cesti Ptuj - Lenart razmišljajo o radi- kalnem protestu, ker že vse od začetka osemdesetih let ne morejo dobiti vodovoda. Za mnenje o težavah z vodu in načinu njihovega reševanja smo povprašali nekaj kr^anov Nove vasi in predsednika KS dr. Ivana Tomažiča. Razvesel- jivo je, daje krajanom 11, aprila le uspelo od občinskih organov dobi- ti obljubo o gradnji vodovoda. JOŽE GAŠPERIČ: "Obljubotem,da bomo dobili vo- dovod, smo že siti. Vode ni ne za živino ne za ljudi, saj studenci pole- ti presahnejo, ko so padavine, pa je voda neužitna in oporečna. Člo- vek bi že zdavnaj na svojo pest kaj ukrenil, lahko bi se na primer pri- klopil na najbližji hidrant, samo pravijo, da bodo potem imeli vsi težave zaradi prenizkega tlaka. Menim tudi, daje odzadaj občin- ska igra: radi bi nas prisilili, da bi pustili postaviti odlagališče komu- nalnih odpadkov v Janežovcih, oni pa bi nam za nagrado dali vodo- vod." Dr.IVAN TOMAŽIČ, predsednik sveta KS Rogoznica: "Spričo početja občinskih orga- nov se počutimo opeharjeni, ponižani in vse doslej so bili raz- vrednoteni naši napori, da bi tudi z lastnim denarjem iz samoprispev- ka uredili vodovod za ta gospo- dinjstva. Trudimo se tako v naši kot v sosednji, destrniški krajevni skupnosti. Ničesar ne prosimo, mi smo pripravljeni vložiti svoja sredstva, a naj občina naredi svoj del in izpolni dolgoletne obljube. Le komu koristi takšen odnos do naših krajanov? Vprašanje je, ali bo mestna občina sploh prisluhnila našim problemom in ali jih bomo v njenem okviru lahko rešili." JANKO VILČNIK, pred- sednik vaške sa- mouprave: "Vse smo že poskusili, vsi se samo izgo- varjajo, da rešitev ni enos- tavna. Največja ironija je, da si moram v mesto voziti vodo izvodo- voda, ki ga v Halozah v vikendu že imam. Samo predstavljate si, kakšne težave imajo naše ženske v gospodinjstvu: perila ne morejo dobro oprati, ker je voda umazana, in za vse, kar počnemo v kuhinji, si morajo vodo dovažati. Res ne vem, zakaj se to tako dolgo vleče. Bi se res morali odseliti, ker nimamo upanja, da bo vodovod prej kot leta 2003? FRANC LOVREC: "Zdaj moramo krajani reči Dovolj je\ in občinske pred- stavnike prisiliti, da bodo prišli k nam. Ne, da nam bodo razlagali, zakaj ne morejo zgraditi vodovoda, temveč zato, da se dogovorimo, kako bodo tudi z našim denarjem, ki ga zdaj ne mo- remo uporabiti, zgradili vodovod do nas. Siti smo že njihovih izgovo- rov in obljub; voda je povsod okoli nas, saj so primarni vodi na Kicarji, v Mestnem Vrhu in Placarju, mi pa smo sredi te vode žejni in si jo mo- ramo dovažati ter jo drago plačeva- ti. DLŽ PODGORCI Osemnajsti praznikvina Turistično društvo Podgorci in Društvo vinogradnikov Ijuto- mersko-ormoških goric Jeruza- lem pripravljata že 18. ocenje- vanje domačega vina, ki bo 23. in 24. aprila v prosvetni dvorani Podgorci. Ker je zadnja leta tovrstnih ocenjevanj v bližnjih krajih več, pričakujejo manjše število vzorcev vina. Kot je na tiskovni konferenci mi- nuli četrtek v Podgorcih povedal predsednik vinogradniškega dru- štva Franc Lah, bodo letos nekoli- ko zvišali kriterije ocenjevanja vin. Sli bodo na normalno točkovno razmerje in bodo zlata priznanja od 18 točk dalje, velika zlata pa od 19. "Lani smo imeli samo tri bronas- te znake, 49 srebrnih, zlatih pa celo 116 in velikih zlatih 78. S tem so bila priznanja razvrednotena. No- vost pri ocenjevanju bo še v tem, da ne bo samo točkovna ocenitev, temveč bodo .še dodatni kriteriji: pohvale za dobro sortnost, čistost vina in barvo ter graje za napake," je povedal Franc Lah. Vzorce vina bodo sprejemali 20. aprila med 14. in 18. uro na že običajnih desetih krajih v ljutomer- ski, ormoški ter ptujski občini. Predsednik letošnje ocenjevalne komisije bo Tone Vodovnik, člani pa Matija Kociper, Anton Skaza, Lidija Ruška, Tone Zafošnik, Teja Ozimič, dr. Jože Colnarič, Cvetka Sakelšek, Slavko Žalar, Lidija Veber, Franc Bezjakin Mi- livoj Trstenjak. Ocenjevanje, ki bo 23. in 24. aprila od devete ure dalje v prosvetni dvorani v Podgor- cih, bo javno in anonimno. Ocen- jevalci bodo letos prvič ločeni med seboj, tako da bo pri ocenjevanju onemogočen stik med njimi, ker tako terjajo tovrstni predpisi. V letošnjem letu so zvišali prispe- vek vinoradnikom, ki znaša 1.500 tolarjev po vzorcu, s tem da imajo člani Društva vinogradnikov po- pust, ki so ga že vplačali pri članari- ni. Razstava vin boža javnost odprta v petek, 30. aprila. Ta dan bo na voljo pokušnja ocenjenih vzorcev vina. Ob tem bo, kot je že navada, v prostorih podgorske šole razstava stekleničenih vin, kulinarična raz- stava, ki bo odprta v soboto in ne- deljo, ter še kakšna priložnostna razstava. Sklepna prireditev in po- delitev priznanj bo v nedeljo, 2. maja. Ob prazniku vina se Podgorčani iz leta v leto srečujejo s prostorskimi težavami. Kot nam je povedal Franc Lah, bo prihodnje leto v zve- zi s tem že vse urejeno, ker namera- vajo po končanem letošnjem praz- niku vina pričeti adaptirati in širiti prosvetno dvorano. VidaTopolovec Center za musicosephijo v Ptuju Slovenija je prva od držav "vzhodne" Evrope, ki seje pričela zani- mati za zavestno in ustvarjalno poslušanje glasbe. Musicosophija je evropsko gibanje, ki uči ljudi poslušati klasično glasbo na pov- sem nov način, tako da naj bi glasbo dojemali z vsem telesom, občutili tisto, kar je hotel s spletom tonov povedati skladatelj. Metode učnih delavnic, s katerimi dosežejo večje ravnovesje med mislimi, čustvi in gibanjem telesa, s tem večjo zbranost, boljše počutje in lažje obvladovanje življenja, so mrmranje, risanje in kretnje ob jDoslušanju glasbe. Prva in druga učna delavnica poteka- ta v Malem gradu v Ptuju od včeraj do sobote pod vodstvom mag. filozofije in voditeljice tega gibanja v Veliki Britaniji Catherine Phillips. Ustanovitelj nove vede je romunski muzikolog Georgij Balan, Center za musicosophijo v Ptuju pa je ustanovil Pokrajinski muzej, ki vse širše odpira svoja vrata raznim dejavnostim in dobiva tako vedno bolj sodobno podobo, v sodelovanju s ptujskim zasebnim podjetjem Animacija, tesno pa sodeluje tudi mag. Stanka Kušče Zupan iz Ljubljane. Pričakujejo, da bo postal center zanimiv za vso Slovenijo. McZ ^ GOVORI SE... ... DA je igranje golfa v Ptuju domena direktorjev. Igra pa di- rektorje ogroža še bolj kot politi- ka. Politika jim streže po stolčkih, golf po zdravju. V stilu minulih praznikov je vodilni v lahkoti prihodnosti zadel vodil- nega v infrastrukturi v pirhe. ... DA bodoči intelektualci in sedanji znanjenabirajoči po svoje skrbijo za prenovo pisane besede. Na svojih plakatih obljubljajo vožnjo ZASTOJN. ... DA je turističnoinformativ- na dejavnost v Ptuju v času po- membnega kmečkodobrotnega dogajanja odpovedala. Meha- ničnoelektronska tajnica je bila naučena pojasnjevati, da gre za inventuro. Ni pa pojasnila, da gre v bistvu za kadrovski kalo. ... DA so nekateri občani v času dobrot hoteli postati veru- joči. Že v začetku svoje verske poti pa so naredili greh v obliki laži. Da bi se izognili 250-tolar- ski vstopnini za ogled kmečkih dobrot, so se mnogi prvič, seve- da zgolj besed no, napotili v sveti hram. ... DA je radio Ptuj v ponedel- jek objavil naslednji oglas: "Med Ptujem in Hajdino se je izgubil 1 OO-kilogramski prašič lisaste barve. Poštenega najditelja čaka lepa nagrada." Nepošte- nega najditelja pa čaka seveda polna skrinja mesa in dobre domače klobase, (op. p.) VIDI SE... ... DA si je ptujski državnoz- borni poslanec ogledal razstavo kmečkih dobrot. Ne vidi pa se, kaj si je ob tem mislil. Ali morda, da bi kazalo prestopiti v stranko, kjer nastajajo take dobrote, aH pa se je morda zgolj zazrl v stek- leničeno dolenjsko dobroto? ... DA mladi gasilci zelo uspešno v praksi preizkušajo teorijo o mokri vaji. Konkretno gre za brizganje vode po dotičnem objektu. 4- PO NAŠIH KRAJIH 14. APRIL 1994- TEDNIK oestplmilc PESTRNIK oestui^ilc DESTRNIK Letos predvsem vodovod in pokopališče Lani izvoljeno vodstvo krajev- ne skupnosti Destrnik zaradi tega, ker krajani niso izglasovali samoprispevka, ni obupalo. Naj- bolj pereče probleme ■ po- manjkanje vodovoda, neurejene ceste, ureditev pokopališča in gradnjo telovadnice pri osnovni šoli - si prizadevajo razrešiti. Na- juspešnejši so doslej pri gradnji vodovoda. blizu 60 novih vovodnih prikuučkov Destrniški župan Franc Pukšič pravi, da se predvolilne obljube se- danjega sveta iz dneva v dan bolj uresničujejo, kar se kaže predvsem pri gradnji vodovoda v Svetincih, kjer imajo 10 novih priključkov, vsa gradbena dela pa so naredili v svoji režiji,karjebil edini način,da so 3 milijone in 700 tolarjev po pre- dračunu spravili v znosno mejo 170 tisoč po gospodinjstvu. Za še 48 go- spodinjstev pa so do minulega pet- ka že položili nekaj čez 2 kilometra glavnega voda za vodovod v Doliču, za del Levanjcev, Zgornje- ga Velovleka in Janežovskega Vrha. Pridobili so tudi gradbeno dov- oljenje za vodovodne priključke v sedem gospodinjstev na Destrni- ku. Na sekretariatu za gospodarst- vo so se tudi že dogovorili za izdela- vo idejnega projekta za drugi del vodovoda vjiršovce ter del Drstelje in Gomile. Posamezna gospo- dinjstva bodo za vodovodni prikl- juček plačala 140 tisoč tolarjev v šestih obrokih. Pri vodovodu, ki ga načrtujejo skupaj s Trnovsko vasjo, pa se ne- koliko zatika, ker krajevna skup- nost Destrnik odločno zahteva faz- nost izgradnje, ker so njihovi kraja- ni na koncu tega voda. Franc Pukšič upa, da bodo to skupaj s Trnovsko vasjo v doglednem času uredili oziroma da v trenutku, ko jim bo priskočila država z obljubljenimi odstotki denarja, gradnja vodovoda ne bo več prob- lem. Za ureditev vodovoda Placar - Janežovci nastopajo skupaj s kra- jevno skupnostjo Rogoznica in že nekaj časa zahtevajo skupen pogo- vor pri predsedniku ptujske vlade. mrliškavežica in ureditev pokopališča O problemu, ki je precej buril duhove na Destrniku, to je prepo- trebni mrliški vežici in siceršnji neurejenosti pokopališča, Franc Pukšič napoveduje; "Ker smo pri izgradnji vežice nastopali od vsega začetka krajevna skupnost in žup- nijski svet pri Urbanu nastopali skupaj, smo sestavili tudi skupno pogodbo, katere podpisovanje gre h koncu. Na njeni osnovi bodo kra- jani pripevali denar, tisti, ki denar- ja nimajo, pa bodo prispevali les. S temi sredstvi bi šeletos radi izpelja- li vsa gradbena dela do četrte grad- bene faze, torej bo vežica pod stre- ho. Urbanistična komisija in spo- meniško varstvo sta zagotovila so- glasji k projektu, tako da bomo lahko v kratkem dobili lokacijsko in gradbeno dokumentacijo. za projekt telovadnice ni soglasja krajinarja Glede telovadnice, ki je pri šoli nujno potrebna, v sedanjo stavbo pa ne morejo posegati, je Franc Pukšič dejal, da so s spomeniškega varstva dobili negativno mnenje glede prizidka k šoli, kar je posledi- ca odločitve urbanistične komisije. Ta se ni strinjala s predloženim projektom prizidka, češ da bi po- kvaril celostno podobo kraja. Ven- dar Franc Pukšič meni, da bi kraji- nar Miran Krivec, ki je nasprotoval projektu, moral vedeti, da ima šola na razpolago samo to parcelo in da ima 271 otrok nemogoče ali ni- kakršne pogoje za vzgojo, telesni razvoj in zdravje. Na Destrniku so sestanek s kraji- narji in urbanistično komisijo že imeli, slednja pa zahteva fotomon- tažo na osnovi prvotnega projekta in jobo krajevna skupnost tudi dala narediti. denar za društva Štiri društva, ki delujejo v kraju, so po lanskoletnem zaključnem računu dobila obljubljena sredstva tako kot v prejšnjih letih. Iz zakl- jučnega računa KS se vidi, da si se- danje vodstvo ni izplačevalo nado- mestil za sejnine ali celo redne akontacije funkcionarjem, kot je bila navada prej. Neto je na primer prejšnji predsednik dobil 200 mark mesečno, podpredsednik pa 30 od- stotkov predsednikovega zneska in šesejnine. Problem pa je, da zdaj ne morejo izplačevati niti materialnih stroškov. Glede na veliko akcij, ki potekajo, so stroški veliki in je zdaj vsa kilometrina strošek članov sve- Foto studio Brumen ta in gradbenih odborov. Ker se je samoprispevek iztekel, novega pa niso izglasovali, razpolagajo samo s 150 tisoči tolarjev iz občinskega proračuna za celotno leto; od tega kar 100 tisoč tolarjev plačajo za na- jemnino prostorov, ki so last ptuj- ske občine. lokalna samouprava Na zboru krajanov, ki jebil v pro- svetni dvorani in ga je obiskalo 150 krajanov, sta samo dva krajana gla- sovala proti referendumskemu območju v mejah sedanje krajevne skupnosti. Kasneje so s podpisi krajani Zgornjega Placarja izrazili željo za priključitev k mestni občini, na ponovnem zboru, ki ga je sklical župan ptujske občine kot usklajevalni sestanek med Zgornj- imm in Spodnjim Placarjem, pa so seodločili, da Placar negre k Destr- niku. To po mnenju sveta KS ni bilo usklajevanje, ampak na fini način izpeljano pridobivanje Spodnjega Placarja v mestno občino. Po mnenju sveta krajvene skupnosti bi usklajevanje moralo biti med drugimi 16 vasmi KS, ali še vedno želijo referendumsko območje v takih prvotnih mejah brez Placarja ali pa so sedaj kakšne druge možnosti. Svet krajevne skupnosti ugotavlja, da je s tem iz- gubil približno 15 odstokov dokaj dobro komunalno urejene vasi in tudi tisti del Placarja, ki se s podpisi ni izrekel za odhod iz destrniške krajevne skupnosti. (DLŽ) SOLSKIZVONEC #HAJDINA - Od mleka do mlečnih iz- delkov je naslov letošnje projektne nalo- ge, za katero so tukajšnji učenci sodelo- vali z okoliškimi gospodinjami, zbiralni- co, kmetijsko zadrugo, pomagala pa jim je tudi kmetijska pospeševalna služba. #GORIŠNICA-Mesec predivintka-1 nin se imenuje projekt, ki ga vodi likovni-1 ca Emica Štabuc. Učencem je med dru- gim pokazala, kako se slika na svilo. Istočasno je tekel projekt Oblačila nekoč, danes, jutri, ki ga je vodila Irena Kolarič in so ga sklenili z modno revijo. Na razstavi Dobrote slovenskih kmetij so se predstavili s folkloro. Z učenci iz Mar- kovcev so zaplesali ples "Otroci na paši". #JURŠINCI - Na razstavi Dobrot so učenci predstavili svoj kraj z ugotovitva- mi prejekta Tu je moj dom, tu sem doma. #DESTRNIK - Na Dobrotah so pred- stavili projekt Od zrna do kruha. # SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA - Prav tako se je predstavila na Dobrotah ptujska Kmetijska šola, ki se je tukaj srečala s podobno šolo iz Nove Gorice. # GIMNAZIJA - Dijaki in dijakinje so sodelovali na Gimnazijadi v Mariboru ob spremstvu ravnateljice Mete Puklavec in psihologa Silva Pečnika. Sklepni dogo- vor prireditve; naslednje leto bodo gim- nazijce iz vse Slovenije gostili Rujčani. #MARKOVCI - V ponedeljek so imeli tukajšnji učenci pouk izjemoma popol- dan, da so lahko ob dnevu odprtih vrat gostili starše. Včeraj pa so prišli k njim učenci iz 16 osnovnih šol na kviz Moj po- nos-zobje za pet. # DORNAVA - Danes so povabili tu- kajšnji učenci v šolsko poslopje svoje starše, medtem ko bo osrednja priredi- tev ob dnevu šole jutri ob 13. uri. Dopol- dan bodo učenci nadomestili pouk s koncertom. # OLGA MEGLIC - Na republiškem natečaju za najboljša likovna dela je med 2000 prispelimi likovnimi izdelki prejel ; nagrado učenec 5. razreda Samo Kralj. i # OLGA MEGLIC-Ta teden je 460 i učencev od 5. do 8. razreda vključenih v projekt Ruj - zakladnicatisočletij, v kate- rem sodeluje 22 učiteljev in 17 mentor- jev iz Muzeja. Namen projekta je čim bol- je spoznati svoje mesto, muzej kot usta- novo in njegove zbirke. To je že tretji pro- jekt te šole na to temo, in sicer so predla- ni izvedli nalogo Ptuj nekoč, danes, jutri in lani Znamenite osebnosti Ptuja. Ugo- tovitve bodo staršem in javnosti predsta- vili jutri ob 11. uri. •SLOVENSKA BISTRICA - Od pone- deljka do petka poteka na predmetni stopnji osnovne šole Slovenska Bistrica projektni teden na temo NAŠE MESTO. Ob tej priložnosti bo med 16. in 17. uro okrogla miza, kjer bodo govorili o potrebi po drugi osnovni šoli v mestu Slovenska Bistrica, med 17. in 17.30. uro bo zakl- jučna prireditev v avli šole, do 19. ure pa bo možen ogled razstave izdelkov posa- meznih projektnih skupin. #MAKOLE - Minuli teden so imeli na šoli projektni teden, kjer so obdelali stare obrti. Vse delo so v soboto predstavili staršem in številnim obiskovalcem. Lenmttlke novice zadnjic o občinskem proračunu ^ No zadnji seji lenorške vlade so sprejeli dokončni obseg letošnjega občin,- skega proračuna, ki se v bistvu ne razlikuje od osnutka in znaša dobrih 583 milijonov tolarjev. Kljub temu da so poslanci imeli na svojem zadnjem zase, danju na osnutek vrsto pripomb, ni večjih sprememb. Iz občinske blagajne bodo tudi letos namenili precej denarja za financi- ranje komunalnih in podobnih dejavnosti, odplačevanje posojil ter obvez, nosti iz zadnjih let, ko so pospešeno izvajali modernizacijo cestnega omrežja in gradili telovadnice. Zanimivo je, do pri pripravi dokončnega predloga niso upoštevali pripomb poslancev, naj ugasnejo vsako drugo žarnico v javni razsvetljavi, kajti strokovne službe so ugotovile, da to ne bi bilo racionalno, pa tudi koristno ne. Stroške javne razsvetljave so res znižal; za 1,4 milijona tolarjev od pn/otnih predlaganih, vendar zaradi tega sedaj ne bodo mogli širiti sistema javne razsvetljave. Nekoliko so v proračunu zvišali podstavko za kmetijstvo, predvsem za sofinanciranje osemenjevanja govedi. Dober milijon tolarjev več od predvidenaga bodo namenili za kul- turo. Na seji sogovorili tudi o poslovanju stanovanjskega sklada in se zavzema- li da bi sklad ob ustanovitvi novih občin ostal skupen, saj imajo v občini še veliko nerešenih perečih stanovanjskih problemov. Pregledali so še poročilo o uresničevanju programa občinskega samoprispevka. Člane izvršnega sveta je zanimalo, kaj je z revitalizacijo lenarškega parka, ki je bila načrtovana v programu občinskega samoprispevka. Predsednik IS Avgust Zovernik je obljubil odgovor no prihodnji seji. Člani izvršnega sveta so se odločili, da je najugodnejši ponudnik za gradnjo II. faze ureditve in nadzidave vrtca pri osnovni šoli Voličina, delno obnovo fasade in ureditev pločnika Proizvodno-trgovska zadruga Lipa iz Lenarta. društvo invalidov uspešno Na letnem občnem zboru društva invalidov v Lenartu soocenili dosedanje delo društva in prizadevanja za njegovo uveljavljanje ter pomoč vsem invo- lidom v občini. Društvo vsako leto pripravi več odmevnih akcij, med njimi je dobro obiskano razstavo ročnih del. Društvo tudi skrbi za zdravstveno in so- cialno stanje svojih članov ter pomaga najbolj prizadetim. spomladansko čiščenje okoua Tudi letos so 1. aprila začeli v lenorški občini tradicionalno čiščenje okol- ■ ja. V akcijo so se vključile krajevne skupnosti, učenci osnovnih šol, najmlajši j iz vrtca, člani lovskih in ribiških družin, turističnih društev, obrtniki in podjet- i niki terdružbena podjetja. i Letos ni določenih zbirnih mest odpadkov po posameznih krajevnih skup- j nostih, temveč jih krajani lahko brezplačno odpeljejo v lokalno odlagališče v Hrastovec vsak dan od 9. do 1 8. ure. Lenarčani in okoločinani se bodo kosovnih in drugih odpadkov lahko znebili do 23. aprila. j V okviru akcije čiščenje okolja so v petek obiskali vse krajevne skupnosti, i vosi in zaselke predstavniki občinskega sekretariata za gospodarstvo skupaj j s podjetjem Letnik - Saubermacher Lenart, ki opravlja vse storitve z odpadki i v lenorški občini. Namen obiska noj bi bil čimbolj življenjsko izpeljati novi I odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki. Z izvajanjem tega odloka bi pre-1 prečili odlaganje na divjih odlagališčih, ki so zdaj zelo pogosta. Marija Slodnjak SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NEIPOMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NEIPOMEMBNIH DNI Cimva resnica ? Protikorupcijski miting"za demokratično" Slovenijo se je preteklo soboto v Ljubljani iztekel za različne oči raz- lično. Časniki in TV so tokrat zares hazardirali v preštevan- ju udeležencev. Za radio Slo- venija (in menda za STA) je bilo (po policijskih virih) zbranih okoli 5000 demon- strantov, ljubljansko Delo je naštelo okrog 12.000-glavo "množico na zborovanju", mariborski Večer "nekaj tisoč več kot pet tisoč" itd. V Socialdemokratski stranki Slovenije so v ponedeljek iz- javili, da je bilo na sobotnem zborovanju čez 20.000 ude- ležencev. Čigava resnica je najbolj resnična? Seveda si podobno naspro- tujejo tudi ocene o uspehu mitinga. Tisti, ki so se bali "pritiska ulice", menijo, da miting ni uresničil pričako- vanj organizatorjev in je po- kazal, da se "srbska različica mitingiranja v slovenskem prostoru ni ravno prijela". Z ustavo je sicer zagotovljena pravica vseh ljudi do zbiranja in izražanja mnenj tudi na ta način, verjetno pa bi parla- mentarne stranke imele in imajo tudi bolj običajne načine delovanja proti ko- rupciji". V Janševi Socialdemokrat- ski stranki menijo, da sobotni zbor dokazuje "pripravlje- nost mnogih Slovencev za odločen boj proti korupciji in gospodarskemu kriminalu". Janez Kocijančič je izjavil, da | je tudi Združena lista katego- rizirano proti korupciji, "mis- limo pa, da jo je treba pregan- jati z inštrumenti pravne države, ne pa z ustvarjanjem nestabilnih razmer, saj je v nestabilnosti korupcija veli- ko bolj verjetna kot v stabil- nih in urejenih razmerah". Sobotni zbor v Ljubljani je za- gotovo prepričljivo pokazal dve stvari: da je zbrana množica kot resničnega vodi- telja (in vodjo desne sloven- ske opcije) sprejela Janeza Janšo in daje razkol med Slo- venskimi krščanskimi demo- krati in drugimi desnimi strankami in skupinami pre- rasel že v neko obliko nestrp- nosti. Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Loj- ze Peterle je bil kot govorec izžvižgan in zasut z jajci, čeprav je njegov govor zelo realistično opozarjal na vzro- ke in razsežnosti korupcije na Slovenskem in možne (ter edino racionalne) parlamen- tarne poti za dosego protiko- rupcijskih ciljev. Glavni tajnik Slovenskih krščanskih demokratov Ed- vard Stanič je po zborovanju dejal, daje članstvo te stranke "presenečeno, da so bile be- sede predsednika Peterleta sprejeta z žvižgi, čeprav je bilo prej zagotovljeno, da bo zbor potekal brez napadov in v ozračju, ki naj pripomore k skupnemu reševanju tudi ko- rupcijskih problemov /...r.Janez Janša je opozorila predsednika države Milana Kučana, ki jih je nedavno iz- rekel na neki tribuni v Novi Gorici, o nenormalnih poli- tičnih razmerah v Sloveniji, ko naj bi bila za premagovan- je nasprotnika dovoljena vsa sredstva - diskreditacija, li- kvidacija, tudi fizična, če je potrebno - apliciral kar nase. "Mesec dni po tej napovedi so politični podaniki predsedni- ka izpeljali politično likvida- cijo, pred tem so bila upo- rabljena mnoga sredstva, ki nimajo nobene zveze niti z demokracijo niti z zakoni- tostjo. Ključno vprašanje tega trenutka je, ali se bodo pri tem ustavili ali pa bodo posegli po najskrajnejšem, kot so to množično počeli nji- hovi strankarski in ideološki predhodniki inbotrivletihpo drugi svetovni vojni, ko so v noč in brezna izginjala ne- dolžna življenja." Bo ostala ta grozljiva pripoved Janeza Janše brez odmeva, brez po- jasnila? IGRE OKOLI STAVKAJOČIH Vzrakuje nekaj morbidne- ga, je zapisal komentator Dela, ko je razmišljal o osme- rici stavkajočih iz Cankarje- vega doma in ljudeh okoli njih. Gladovna stavka je v bistvu izsiljevanje, ki nima prav nič skupnega s pravili igre v demokratični družbi, meni komentator. Potemta- kem so - čeprav komentator tega ni zapisal - v nasprotju z demokratičnimi pravili tudi postopki vseh tistih, ki so stavko vsestransko podprli alipaceloinicirali. Komenta- tor Dela ugotavlja, da se stav- kajoči ne bi smeli slepiti: za politike, ki jih podpirajo ali celo spodbujajo, .so le figure, ki jih bodo takoj po uporabi zavrgli. In ne samo to, celo na rob smrti so jih pripravljeni poriniti, da bi dosegli svoj po- litični cilj, kar je seveda edinstven slovenski prispe- vek demokraciji. Po svoje so res najbolj pre- senetljivi tragični in skrb zbu- jajoči postopkiljudi, ki se vrti- jo okoli stavkajočih in mani- pulirajo z njimi. Recimo pos- topek televizijske komenta- torke, ki brez kakršnekoli re- zerve, pripombe ali ugovora navijaško sprejema in posre- duje vesoljni slovenski javni bojevite in žaljive izjave stav- kajočih o "rdečekožcih", ki naj bi prevzeli sedanjo oblast na Slovenskem proti volji slo- venskega ljudstva. Iz teh bo- jevnikov za demokracijo go- vori predvsem mržnja, brez- mejno sovraštvo in konec koncev huda žalitev in pod- cenjevanje večine Slovencev, ki so to oblast vendarle izvoli- li na demokratičnih, pluralis- tičnih volitvah. Zakajjim tega ni v teh dneh kdo povsem določeno in nedvoumno po- vedal? Zakaj seje predsednik Sveta za varstvo človekovih pravic prof. dr. Ljubo Bavcon šele z zamudo oglasil s spo- ročilom, da s takšnimi gla- dovnimi stavkami v ustavni in demokratični državi ni moč kar tako spodnašati predscd- nika države in izsiljevati predčasnih volitev. Zakaj vedno pomirjajoči in uravno- teženi ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šušter ob srečanju s stavkajočimi ni izkoristil enkratne priložnos- ti in pozval stavkajočih, sku- paj z njimi pa tudi vseh drugih političnih akterjev, ne glede na to, kateri strani slovenske politične scene pripadajo, naj v dobro slovenske sedanjosti in prihodnosti, sožitja in de- mokracije takoj odstopijo od uporabe skrajnostnih sred- stev in najrazličnejših priti- skov za dosego političnih in drugih ciljev, ker s tem spet usodno delijo in antagonizi- rajo slovenski narod. Vse bi lahko opozoril na nevarnosti, ki pretijo zaradi tega Sloveni- ji. Nadškof bi to lahko storil z vso avtoriteto, ki jo ima, še posebej če bi se tudi tokrat - tako kot že nekajkrat doslej - postavil v vlogo človeka, ki mu je samo do blaginje Slove- nije, za interes slovenskega naroda, njegovo enakoprav- nost za poštenost in demo- kracijo. Tako bi najbolj po- magal tudi stavkajočim, kijih je prišel podpret, bolj kot pa z vprašanji: Ali vse to res tako boli, da ste se morali začeti k takšnemu skrajnemu dejan- ju? ali pa: Kako je mogoče, da pridevdržavi,kitrdi,dajede- mokratična, da takšnih do- godkov? Jak Koprive ifEDNIK - 14. APRIL 1994 KULTURAJZOBRAŽEVANJE - 5 piše: TjaSa Mrgole-Jukič ■ 81 ZGODOVINA RELIGIJE ZA MLADE Prav zaradi enake gravitacijske jjle i.una neutrudno "šiba" okoli jemlje-Tudi Luna ima svojo gravi- jgcijsko silo in z njo deluje na 2emlj"; posledica tega sta plima in oseka. Prav zaradi enakega zakona [iidi Zemlja ne more pobegniti MASA IN TEŽA: Masa predmeta je množina snovi, ki predmet sestavlja. Masa predmeta je vedno enaka, ne glede na to, kje v vesolju se predmet nahaja. Teža pred- meta pa je sila, ki deluje nanj zaradi gravitacije. Ta se lahko spreminja. Ker ima Luna manjšo maso kot Zemlja, (e gravitacija na Luni manjša - približno šestkrat manjša /(ot na Zemlji. Tako je npr. astronavt na Luni šestkrat lažji kot na Zemlji, njegova masa pa je seveda v obeh prime- rih enaka. Soncu... In vse to vemo zato. ker je leta 1666 padlo jabolko z drevesa... O.K. boš rekel, zanimivo, zani- mivo, toda kakšno zvezo ima to z najinim pisanjem? Veš. v času kmalu po rojstvu Newtona, zlasti po letu 1700 so se v Evropi - najprej v Angliji - pojavila raziskovanja sveta in vesolja, o njegovem nas- tanku, delovanju ... To je čas, ko je moderna zna,nost začela spremin- jati pogled na svet. Ljudem seje zdelo, da je s pomočjo razuma mogoče spoznati skrivnosti sveta. Zaradi butastih vojn. smrtono- sne kuge, preživelih težkih časov so si ljudje želeli miru in strpnosti. Tako so sčasoma pričeli drugače razmišljati. Spraševali so se, ali je res tako zelo po- membno, katera poglavja v kate- kizmu se nam zdi- jo prava. Morda pa je vendar po- membnejše, ako smo dobri ljudje, ako smo pridni in delavni. Ali ni pa- metneje biti strpen do tistih, ki razmišljajo dru- gače? No, seveda pa si različnosti ljudje niso dovolili kar vsepovprek. To, daje 2 in 2 štiri - o tem so se seveda vsi strinjali. Tudi to, kako deluje za- kon gravitacije, je bilo vsem jasno. V taki znanosti ni razlik, tu odlo- čilno vlogo igrata le preizkus in do- kaz. Različnost pa se pojavlja pri vprašanjih filozo- fije in religije, to- rej verskih vpra- šanjih. In na svetu je toliko različnih ver... Kaj misliš o ta- kih idejah? Rekel boš: to so ideje, ki jih narekuje zdrav razum! RA- ZUM? Da, tudi mislecem tistega časa seje zdel razum največja vred- nota človeštva. S pomočjo razuma lahko spoznavamo delovanje sve- ta, celo vesolja, s pomočjo razuma smo lahko strpni eden do drugega. Razum je dan vsem ljudem - boga- tim, revnim, rumenim, belim in črnim, protestantom, katolikom in pravoslavcem, budistom in islam- cem ... Kakor da bi se razumnikom tistega časa kar naenkrat posvetilo, za kaj gre, kakor da bi jih razsvetli- lo. In zato ta čas imenujemo RAZ- SVETLJENSTVO. Misleci razsvetlenstva so raz- mišljali takole: ako je razum res dan vsem ljudem, potem smo si vsi ljudje tudi ENAKI. Če smo si vsi ljudje enaki, potem nas je tudi po- trebno ENAKO 0I3RAVNAVA- TI. To pa pomeni, da moramo ime- ti vsi ljudje enake možnosti in pra- vice v življenju, tako bogati kakor revni, tako kralji kot kmetje, tako otroci kot odrasli, tako rumeni kot beli in tako protestantje kot kristja- ni ... Človeško dostojanstvo nam preprosto prepoveduje nespošto- vanje in zasmehovanje drugega človeka. In ali je bilo res potrebno toliko vojn, življenj, lakote, da bi človek prišel do takih sklepov? Danes sa- moumevne stvari so v zgodovini potrebovale stoletja, včasih tisočletja, daje človeška rasa prišla do njih. Razsvetljenstvo je filozofska smer, katere miselnost je, da se vse presoja z razumom, strpnostjo in človečnostjo. To je čas, ko je začela moderna znanost spreminjati pog- led na svet. Ljudje so iskali vse raz- lage o svetu, nastanku sveta, obsto- ja boga ... s pomočjo razuma. Prav zato seje Cerkev tistega časa čutila ogrožena. Toda kakorkoli že, jasno je, da z razumom, samo z razumom tudi danes in nikoli ne bomo mogli pojasniti vseh skrivnosti sveta. Vendar pa so misli razsvetljenst- va kot filozofske smeri pomembno vplivale na nadaljnji razvoj družbe. Ako je vse mogoče razložiti z razu- mom, strpnostjo in človečnostjo, potem osumljenca ne smemo mučiti in tako izzvati priznanje; po- tem nas razum uči, da čarovnija ni mogoča in se zato ne sme sežigati ljudi... Prav v zvezi s tem ne moreva mimo dveh vladarjev, ki sta delova- la v duhu razsvetljenstva. Prvi je Friderik Veliki, kije bil od leta 1740 vladar Prusije(danesdel Nemčije). Bilje eden najbolj izobraženih ljudi svojega časa. No, in kaj je naredil ta mož tako pomembnega, daje dobil vzdevek Veliki? Odpravil je mučenje, odpravil je najhujše ob- veznosti kmetov do zemljiške go- spodein uvedel, daje potrebno obravnavati vse ljudi pred sodiščem enako. Kaj praviš? NOVO O ZE ZNANIH SLIKAH EVROPSKIH MOJSTROV NA PTUJSKEM GRADU Slovesnost ob novih spoznai^ih Minuli četrtek je bila na ptujskem gradu slovesnost, namenje- na predvsem novim spoznanjem o dvanajstih slikah, ki sta jih do- datno preučila vrhunska strokovnjaka - svetovalka Narodne ga- lerije v Ljubljani dr. Ksenija Rozman in italijanski poznavalec slikarstva dr. Federico Zeri. Ptujski župan jima je podelil priz- nanje občine Ptuj za to delo, dogodek pa je obogatila z igranjem na harfo Mojca Zlobko iz Ljubljane in s tem napovedala otvoritev muzejske zbirke glasbil, ki bo v maju, in zaključek slovenskih glasbenih dni, ki bo že jutri v Ptuju. Ptujskimuzej imaševelikošte- vilo strokovno neobdelanih, pa tudi poškodovanih slik, ki so prav zato neprimerne za ogled. Dva- najst slik, ki sta jih vzadnjih dese- tih letih dr. Rozmanova in dr. Zeri uvrstila na tri razstave ev- ropskih slikarskih mojstrov, tako iz obsežnega muzejskega gradiva izstopa po natančni restavrira- nosti, kar je opravil eden naj- boljših evropskih restavratorjev Kemal Seilmanovič, in predvsem po vednosti o avtorjih slik in času njihovega nastanka. Tako je dok- tor Rozmanova kot veliko od- kritje označila delo rimskega sli- karja Giovannija Odazzija Počitek na begu v Egipt iz leta 1720, motiv Marije z Jezusom iz Velike Nedelje, ki gaje naslikal prav tako znani slikar Martino Altomonte iz Neaplja 1727, in Prettijevo sliko Mučeništvo sve- tega Jerneja. Ptujske slike, je me- nila dr. Rozmanova, se morajo povezovati s slikami v drugih ev- ropskih mestih. Zasluga prizadevnih ptujskih muzealcev in Narodne galerije v Ljubljani je, da so bile ptujske umetnine očuvane kljub večnemu pomanjkanju denarja in ob barbarizmih raznih obdo- bij. Sedanjo skrb za ptujsko kul- turno dediščino, ki zadeva seve- da tudi mestne hiše in druge spo- menike, pa je zelo pohvalila. Tokratno razstavo sta pripra- vili kustodinji Marjeta Cigle- nečki, ki tudi sicer skrbi za graj- sko galerijo, in Darja Koter, kije prispevala iz bogate zbirke mu- zejskih glasbil obnovljeni, v 18. stoletju potujočim godcem na- menjeni harfi. M. Zupanič "SLOVENSKI GLASBENI eiiE¥i" V PTUJU Muzikološki simpozij Slovenski glasbeni dnevi, ki prav te dni poteka v Ljubljani, se bo letos slovesno zaključil v Ptuju. Zaključini koncert bo v petek, 15. aprila, ob 19.30 v viteški dvorani ptujskega gradu. Simpozij, ki se ga že devet let za- pored udeležujejo številni domači in tuji muzikologi, nosi tematski naslov Glasba v tehničnem svetu. Številne zanimive teir.e in razprave so pripravili znanstveniki z ljubljanske Akademije za glasbo, Filozofske fakuletete ter drugi slo- venski glasbeniki in povabljeni gostje iz Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Rusije, Španije ter Velike Britanije. Organizator tega stro- kovnega shoda je programski od- bor, ki ga vodi dr. Primož Kuret ter Festival Ljubljana. Glasbne adneve že tradicional- no prepletajo koncertni večeri domačih in tujih umetnikov. Za programsko shemo med drugimi skrbi Društvo slovenskih sklada- teljev, ki uvršča na spored sloven- ske novitete, tuja sodobna dela ter domačo glasbeno dediščino. Prav iz slednje je v letošnjem letu izbran skladatelj J. M. Steinbacher, kate- rega dela so se domnevno ohranila na gradu Vurberk in jih danes čuva ptujska knjižnica. Muzikološka in umetniška kara- vana pa se vzadnjih letih kaj radaza dan ali dva preseli tudi v druga slo- venska mesta. Tako je tudi tokrat. Otvoritvena svečanost je bila v po- nedeljek, 2. aprila, v kapiteljski cer- kvi v Novem mestu. Ljubljana je koncertantom in poslušalcem po- nudila kar nekaj kulturnih hramov, udeležencem simpozija pa letos odpiramo tudi vrata našega mesta. Kaj radi se postavljamo z antičnim in srednjeveškim bogastvom nasel- bine ob Dravi, v zadnjih letih pa tem ostalinam pridajamo tudi emi- nentno glasbeno dediščino. Prav sedanja je privabila v goste muzi- kologe, udeležence simpozija. Zbirka starih glasbil, ki jo hranimo na gradu, namreč dobiva vseslo- vensko identiteto. Primerjava s po- dobnimi zbirkami naših sosedov, ji daje novo kvaliteto ter povzdiguje njeno vsebinskovrednost. Obglas- bilih pa trdno stoji notna zbirka po- svetnih solističnih in komornih del iz srede 18. stoletja, ki je shranjena v Knjižnici Ivana Potrča. Tudi ta zbirka je že trdno vsidrana v zavest glasbenih poznavalcev in sodi med redke posvetne notne snopiče poz- nobaročnega in zgodnjeklasicis- tičnega obdobja pri nas. Koncertni večer, ki bo zaključil za slovenski prostor nadvse po- membno glasbeno dogajanje, bo oživil koncerte J. M. Steinbacher- ja. Dela tega mojstra sodijo v druščino ptujskih muzikaIij,kijože nekaj let zelo načrtno in uspešno prezentira Milko Bizjak. Tokrat je k sodelovanju povabil nekaj mla- dih, a že uveljavljenih glasbenikov. Vljudno vabljeni. Darja Koter ¥elilcl^ NEDELJA v stoletnem delovanju Prosvet- nega društva Simona Gregorčiča iz Velike Nedelje in v šestinšestde- setih letih dramske sekcije so se kar nekajkrat odločili, da po zahtevnejših delih pripravijo kaj ^eselejšega. Aplavz gledalcev in smeh iz dvorane sta potrditev, da So uspeli tudi z najnovejšim delom zadrega za zadregoj, veseloigro s petjem v treh dejanjih, ki Jo je po ^avstrijskem piscu ljudskih kome- dij Strcicherju priredil v domače narečje režiser Lojze Matjašič. Kot je poudaril, je bil namen na- '»niejati občinstvo ter sprostiti 'gralce, čeprav morajo tudi v vese- loigri znati igrali in obdržati ra- ^en, da ne zaidejo v grotesknost. n)osedaj so igro zaigrali že enajstkrat, do konca aprila pa ima- i"še najmanj š'est predstav. Med drugim bodo igrali v Senovem, Sev- 1^'ci, Koprivnici, Trnovljah pri Cel- Jiiter25. aprila v Ptuju. K.ot je po eni izmed predstav po- sedal režiser Lojze Matjašič, jih je občinstvo dobro sprejelo in tako so Sklepni prizor igre. v dve uri trajajočih mnastopih uspeli nasmejati več kot 3.000 gle- dalcev. Zanimivo je tudi, da igro v prieškem narečju dobro sprejmejo tudi izven Prlekije. Koliko pomeni ljudem sprostitev ob gromkem smehu, pove to, da Lojzeta mnogi kličejo domov in se mu zahvaljuje- jo za dve uri smeha in sprostitve. Lojze Matjašič je menil, da bi Foto: Štefan Hozyan bilo samo govorjenje suhoparno, zato se je odločil za pevske vložke; pri učenju le-teh mu je priskočila na pomoč glasbena pedagoginja iz Gorišnice Slavica Cvitanič. Ker igralci dobro obvladajo petje, raz- mišlja režiser, da bi se lotili tudi spevoiger. Vida Topolovec NA OSNOVNI soli OLGE MEGLIC ZA t Projekt O Ptuju v šolah se na različne načine lote- vajo turizma. V svoje programe ga uvajajo kot turistične krožke, fakul- tativni pouk, zunajšolsko dejavnost ali pa ga vpletajo v različne šolske vse- bine (geografijo, zgodovino, spozna- vanje narave in družbe...). Turistična zveza Slovenije skuša mlade animirati za turizem s festiva- lom Turtmu pomaga lastna glava, ki ga pripravlja že osem let. Tema letošnjega je bila A// imamo svoj naj... Na razpis se je prijavilo 47 šol z 51 na- logami, iz ptujske občine le osnovna šola Olge Meglic. V finalnem delu tekmovanja, ki bo 21. in 22. aprila v Postojni, Ptujčani žal ne bomo imeli predstavnika; za ta del tekmovanja so izbrali le dvanajst finalistov. Kot smo izvedeli od ravnatelja OŠ Olge Meglic Ervina Hojkerja in učiteljice angleščine Mojce Pol- janšek, je projekt o Ptuju z naslovom Did you know?. ki so ga poslali na letošnji natečaj, nastal pri rednem pouku angleščine v osmem razredu, ko so obravnavali lekcijo o lx)ndonu. Duhovni vodja je bil Domen Knez, v skupini pa so .sodelovali še Miha Ličen, Aleš Kirbiš in Simon Toplak. Na letošnje tekmovanje Turizmu po- maga lastna glava so poslali še .spisa v slovenskem jeziku, v katerih pred- stavljajo šolo in mesto. Prvega sta na- pisali Mojca Žagar in Maja Jeromel, drugega Alenka Belšak. Mojca Pol- jan.šek povedala, da so v okviru pro- jekta nastali prospekti, informacije, plakat, ki se jih ne bi sramovala niti profesionalna turistična organizacija. Učenci so namreč ustvarjali v več sku- pinah, vsaka pa seje izrazila po svoje. Poudarjenaje izvirnost ideje, kijodo- polnjuje vsebina. Ko smo se z avtorji pogovarjali o projektu in o razvoju tu- rizma v Ptuju, smo se prepričali, da mladi znajo razmišljati o svojem mes- tu kot mestu turizma, opažajo nepra- vilnosti, predlagajo izboljšave. Ker je takšnih stvaritev v naših šolah veliko, bi kazalo, da bi mesto, ki se je trdno odločilo, da razvija turi- zem, nekaj pozornosti posvetilo tudi turističnemu ustvarjanju mladih. Predlog je za organizacijo prireditve, kot je Turizmu fjonmga lastna glava, na lokalni ravni. Šola sama jc doslej že dala več pobud, da bi mlade vključili v nekatere turistične projekte, pa žal odziva ni bilo. Mladi osnovne šole Olge Meglic bodo turi.stično snovali tudi v okviru projektnega tedna od 11. do 15. aprila. Želijo ustvariti značilni ptujski spominek, s katerim se bo šola v bodoče predstavljala ob različnih priložnostih. MG 6 - KULTURA, UMETNOST 14. APRIL 1994- TEDNI|( peta RAZSTAVA poehot SLOVENSKIH KMETIJ Premalo obiskovalcev Razstava Dobrote slovenskih kmetij, ki sojo v petek odprli v je- dilnici minoritskega samostana v Ptuju in jo zaprli v ponedeljek zvečer, slavi letos majhen jubilej - petletnico. Od leta 1990 do danes je naredila velik korak naprej ne samo v kvantiteti, temveč tudi v kvaliteti. Na prvi razstavi je sode- lovalo 99 razstavljalcev, ki so predstavili 183 krušnih, mlečnih in mesnih izdelkov, letos pa je473 razstavljalcev razstavilo 474 do- brot in toliko je bilo tudi ocei\je- nih. dobrote-dokaz slovenske ustvarjalnosti Razstavo poznajo v Sloveniji, pa tudi že v tujini. Dobrote slovenskih kmetij so dokaz slovenske ustvar- jalnosti in so pomembno soobliko- vale slovensko identiteto. Repu- bliški ministerza kmetijstvo in goz- darstvo dr. Jože Osterc je na otvo- ritveni slovesnosti v petek med drugim poudaril, da si želi, da bi bil Ptuj v bodoče mesto predstavitve kulinarične ustvarjalnosti Srednje Evrope, predsednik Skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher pa pred- laga, da bi bil Ptuj organizator festi- vala dobrot slovensicih pokrajin - ambicija, ki ni neuresničljiva, če bodo organizatorji tudi v prihodnje tako prizadevni, kot so bili do se- daj. Turistične kmetije so možnost za uveljavitev ponudbe kmečkih dobrot. Minister Osterc poudarja, da bo slovenski turizem uspešen le, če bo razvil tudi dejavnost kmečkega turizma. Razstavo je odprla državna se- kretarka v ministrstvu za kmetijst- vo in gozdarstvo Alenka Urbančič, kije v brošuri letošnje razstave za- pisala: "Poslanstvo razstave ni le vzbujati spoštovaanje do ustvarjal- nosti na naših kmetijah, je tudi vzpodbuda tako za obiskovalce kot za razstavljalce: za obiskovalce, da bi poleg užitka začutili v sebi tudi potrebo po ohranjanju in dopoln- jevanju tradicije in željo okusiti te dobrote v okolju, kjer nastajajo, za razstavljalce pa, da bi jih vzpodbu- dila k še večji zavzetosti za kako- vost, za iskanje starih in novih oblik odkrivanja bogastva slovenskega podeželja." Pomen ptujske razstave je večji, ker so organizatorji znali pritegniti tudi druge, da se aktivno vključuje- jo. Predvsem to velja za srednje in osnovne šole z raziskovalnimi pro- jekti in ohranjanje običajev, saj se z razstavo naposled spodbuja tudi zanimanje za delo na kmetijah in izobraževanje v kmetijskih šolah. Svoj delež so prispevale pe glasbe- ne in folklorne skupine ter pevci. Po zaslugi razstave Dobrote slo- venskih kmetij bomo po petih letih prizadevanj le dobili pravilnik, ki bo opredeljeval minimalne pogoje za tiste kmetije, ki bodo doma pro- dajale svoje krušne, mlečne in me- sne izdelke. Ta cilj so si organiza- torji zastavili že na prvi razstavi. Razstava postaja razpoznavna tudi po svojih obeležjih. Letos so razvili zastavo z znakom, s katerim se bo predstavljala v bodoče in je iz- delek Branka Zupaniča. 226 zlatih,srebrnih in bronastih priznanj Poudarek na letošnji razstavi je bil na krušnih dobrotah. Kruh je po obliki, sestavi in načinu peke naše narodno bogastvo. Od tod izvira naša obveznost, da ohranimo ta del izročila. Ocenili so 316 vzorcev: 36 je bilo zlatih, 44 srebrnih in 90 bro- nastih priznanj. Pri mesu so ocenili 91 vzorcev: zlatih je bilo pet, srebrni štirje in bronastih deset. Mlečnih izdelkov so ocenili 68: zla- tih izdelkov je bilo devet, srebrnih sedemnajst in bronastih enajst. Skupno so na letošnji razstavi po- delili 226 priznanj: bronasto priz- nanje so prejeli 103 razstavljale!, srebrno 58 in zlato 50. Znani slovenski etnolog dr. Ja- nez Bogat^ je letos posebej ocenil praznične kruhe. Priznanje za ohranjanje krušne d«diščineje pre- jelo šestnajst prazničnih kruhov. Sponzor letošnje razstave Kre- ditna banka Maribor je za zagoto- vitev pogojev za trženje na kmetiji razpisala posebno denarno nagra- do v znesku sto tisoč tolarjev. Kan- didirale so lahko čiste kmetije iz občin Lenart, Maribor, Ormož, Pe- snica, Ptuj, Ruše in Slovenska Bi- strica, ki poslovno sodelujejo s Kreditno banko. Nagrada je pri- padla kmetiji Alojza Korparja iz Osluševcev 30, Podgorci, ki se ukvarja s poljedelstvom in živino- rejo. Nagrado podjetja za proiz- vodnjo malih aparatov Gorenje iz Nazarij pa je po žrebu med ude- leženci iz Primorske pripadla Mar- jetki Obrekar iz Dolenje Trebuše. Organizacijski odbor, ki gaje vzor- no vodil ptujski kmetijski minister Franc Bezjak, se je namreč odločil, da se bo vsako leto podrobneje predstavila ena od regij. Letos je bila to Primorska. Za letošnjo razstavo lahko rečemo, da je uspela v vsebinskem in organizacijskem pogledu. Raz- stavljale!, pospeševalke in organi- zacijski odbor so se zelo potrudili. pri trženju razstave paje spodlete- lo. Obiskalo naj bi jo deset tisoč obiskovalcev, pa jih ni bilo. Morda tudi zato, ker so v Turističnoinfor- mativnem centru, kjer naj bi dajali informacije o prireditvi, do šestega aprila imeli inventuro. Škoda, iz- muznila se je še ena priložnost za večji turistični obisk. Prireditev Dobrote slovenskih kmetij sije zas- lužila, da se jo vključi v vsaj enega od programov, s katerim vabimo obiskovalce v Ptuj - mesto stoterih dobrot in zakladnico tisočletij. MG Vinski prvaki in šampioni meii dobrotami slovenskih kmetij Med dobrote slovenskih kmetij sodi tudi vino. Razstava sloven- skih kmečkih dobrot v Ptuju ne bi bila popolna, če je ne bi popestrili vinogradniki s svojo prisotnostjo. Društvo vinogradnikov in sadjar- jev Haloze je zato pripravilo v so- boto razglasitev rezultatov ocenje- vanja vina Ptuj '94. Ocenjevanje je bilo 25. marca, ocenjenih paje bilo 150 vzorcev. Pri organizaciji ocen- jevanja in sobotne prireditve je stala društvu ob strani Kmetijska svetovalna služba Ptuj, vse paje bilo pod pokroviteljstvom sekreta- riata za kmetijstvo občine Ptuj. Na dvorišču Minoritskega sa- mostana je bilo v soboto še posebej slovesno in praznično: veliko števi- lo udeležencev slovesne razglasit- ve, stojnice s kmečkimi dobrotami in izdelki domače obrti, žvenket kozarcev ob pokušnji ocenjenih vzorcev, mladi plesalci, godba na pihala in tamburaški orkester ter lepo pomladno vreme. Iz leta v leto večje zanimanje za ocenjevanje vina je obveza organizatorju, da tradicijo nadaljuje kljub velikim stroškom in zahtevnemu organiza- cijskemu delu. Obenem je dokaz, da se slovenski in ptujski vinograd- niki in kletarji zavedajo, kako po- membno je pridelati vino, ki se lahko ponaša s kakovostjo in viso- kimi strokovnimi ocenami. Glede na našo majhnost je kakovost edina možnost, da se postavimo sami pred seboj in pred svetom. Na srečo vinorodnih območij postaja vino eden slovenskih kakovostnih argumentov, da sodimo med razvi- te evropske države. S skrbjo za ka- kovost vina se dviga tudi nivo naše pivske kulture. Pretežni del zaslug za to gre organizatorjem tradicio- nalnega ocenjevanja vina, poleg tega pa je Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze še organizator Zimske kletarske šole, ki jo je dos- lej obiskovalo že 190 zasebnih kle- tarjev. Dodatno izobraževanje vi- nogradnikov in kletarjev ter ocen- jevanje vina sta najboljši stikstro|;j z dejavnostjo. Na sobotni prireditvi so podelji priznanja nad sto lastnikom 15^ ocenjenih vinskih vzorcev: prj^ nanja za sodelovanje, srebrna zlata priznanja, velike zlate dipi^. me, razglasili prvake sort in šan), piona letošnjega ocenjevanja Predsednik skupščine občine Ptj,j Vojteh Rajher pa je Vinograd, niško-sadjarskemu društvu Halo. ze za uspešno delo podelil spomin, sko priznanje občine. Najboljše rezultate letošnjega ocenjevanja vina smo že objavili dodajamo še informacijo ^ letošnjih prvakih sort in šampio. nih: Prvaki sort: - zvrst (belo mešano vino): Bo- .gomir Jurtela,Cirkovce61 a 17,26 - šipon: Franc Tetičkovič, Bev- kova 1, Ptuj 17,56 - laški rizling: Franc Tetičkovič, Bevkova 1, Ptuj 17,84 - beli pinot: Janez Druzovič, Drbetinci 13. Vitomarci 18,44 - rumeni muškat: Janez Druzo- vič, Drbetinci 13, Vitomarci 18,63 - renski rizling: Anton Pun- gračič, Drenovec 7, Zavrč 18,41 - sauvignon: Danica Svenšek, Zakl30c,Podlehnik 18,54 Šampion normalnih trgatev: - rumeni muškat: Janez Druzo- vič, Drbetinci 13 (18,63) Šampion vin posebne kakovosti: - laški rizlingjagodni izbor: Kon- rad Janžekovič, Markovci 33 z oce- no 19,66 točke. JB Pri objavi rezultatov ocenjevanja v Tedniku št. 13 je prišlo do napake pri objavi ocene za vino sauvignon ■ pozna trgatev Jožeta in Metke Mlina- ric iz Dornave 91 a. Omenjena last- nika sta za svoj vinski vzorec prejela oceno 18,51. Za napako se opra- vičujemo, j Naziv šampiona in kipec Janezu Druzoviču za rumeni muškat in Konra- du Bezjaku za laški rizling - jagodni izbor. Sredi kupole je zagledala maj- hen bel listek z napisom. Stala je predaleč, da bi razpoznala črke, Poskusila se je približati, se dota- knila jekla in takoj odmaknila roko. Bilo je prijetno toplo, kot se za kovino, ob katero se je cel dan upi- ralo sonce, spodobi, a bilo je mast- no. Nikamor ni mogla obrisati roke. Odločila se je za pot do mor- ja, potopila dlan v vodo in ta je zdrsnila prek prstov, ne da bi kar- koli pobrala z njih. Kožo je morala otreti ob hrapavem kamnu. Zamerljivo je pogledala železje in se napotila na drugo stran zaliva, proti svetilniku, ki je, vrteč se, zamežikal skozi temo. "Mislim, da bi bil čas odnesti pijačo v klet, dok- ler se še kaj vidi," je rekel Lojze. Še vedno so ležali na plaži in ci- gareti sta žareli v polmraku. Pojed- li so še zadnje sendviče iz domačih zalog in se pravkar temeljito izriga- li. "Kar odnesi, kar odnesi," je re- kel Max in Raf je začutil Lojzetov pogled na sebi, vendar ni odvrnil oči od morskega tihožitja. Nikakor se mu ni ljubilo vstati. Saj bo zmo- gefsam. Lojze je mencal, in ko se nihče od sošolcev ni zmenil zanj, je stopil proti hiši Vzel jc svetilko in pričel razmišljati, kako bo zmogel nesti zaboj piva in si pri tem še svetiti. Prižgal je baterijo, jo položil na steklenice, dvignil zaboj in se usmeril proti vhodu v klet. Slo bo. Šele na stopnicah se jc zavedel pomanjkljivosti taktike. Stranica zaboja je odrezala spodnji del svet- lobnega kroga. Stopnice so se spuščale in Lojze je osvetljeval le strop hodnika nad seboj. Poskusil je nagniti z^boj navzdol, a je svetil- ka pričela drseti, z^ito je odnehal in pri vsakem koraku upal, da so po vseh teh letih stopnice še vedno vse - pravvse - cele in nedotaknjene. Vsako je poprej preizkusil s pri- tiskom nožnih prstov, nato spustil podplat in ji šele nazadnje izročil v varstvo sebe in tovor. Vsako pose- bej je najprej preštel. preden je sto- pil nanjo, kot bi bilo štetje poime- novanje, vzpostavljanje stika, prošnja za zaupanje. Pi^a. Druga. Tretja. Četrta. Lojze se je zavedel srca. Nena- doma se je skrčilo v bolečini in jo hitro izpljunilo po celem telesu, "Strah, to je strah'" je doumel Loj- ze in ni mogel verjeti. Panično je . brskal po spominu in iskal razlago, pravzaprav primerjavo, na katero bi se lahko oprl. Nekaj podobnega, nekaj že doživetega. Še najbližji je bil občut,ekvračanjasredi noči sko- zi gozd. ko vdaljavizažarijo drobne lučke, pa ne veš. ali si tako hitro ho- dil in si že pred domačo vasjo, ali pa so tisto oči pričakujočih volkov (ali celo kakih drugih bitij''). Strah je bilaza povrh milabesedazastanje, vkateregajc padel: ni se mogel pre- makniti, še dihati ne. Napel je mišice, se poskušal iztrgati, pa ni šlo. Edino upanje je bilo poimeno- vanja, določitev. Mora ugotoviti iz- vor strahu in bo rešen okamenelos- ti. Pomislil je na žensko. Ne na kakšno določeno, sploh ne na tisto sosedo iz vasi, marveč na nestvar- no bitje, nekak skupek, ki je edini sposoben nositi množinsko ime. Strah ga je ženske. Tako prepros- to. Na četrti stopnici kleti tuje hiše ga je napadel tisočkrat pomnoženi strah, ki se je v mili obliki pojavil vedno, kadar je razmišljal (sanja- ril?) o tem, kako bo izgubil ne- dolžnost. Kako je lahko tisti drobni strah zrastel v zid ter ga pritisnil obse' Ga porival naz^ij. proč. ven iz kleti, od ženske? Se enkrat se je z vso močjo po- skušal premakniti in tokrat je pre- bil oviro. Poimenoval je strah in ga premagal? Stopil je na naslednjo stopnico, ne dabi jo preštel in ne da bi preveril njeno trdnost. Strah je izginil. Edina sled, ki jo jc pustil za seboj, je bil popolnoma nerealen spomin, ki se je Lojzetu že sedaj zdel neverjeten. Zbral se je, nadaljeval štetje in preverjanje stopnic ter srečno pris- pel do dna. Klet je bila presenetljivo velika, raztezala se je pod vso stavbo in večji del jc bila prazna, razen kupa zabojev v kotu. ki so segali do prve- ga okna. Tudi tu jc povsod ležal prah in pričal o ncdotaknjenosti; nikjer ni bilo videti nobene stopin- je. Lojze je odložil pivo in pobral baterijo. Posvetil je po prostoru in najdalj plesal po zabojih, zbitih iz grobo obdelanih hrastovih desk. Stopil je bliže in se sklonil nadnje. BO.MBAV je bilo vžgano ob boku. Bogve, kaj je bilo v njem. ko so ga pripeljali z ladjo. In kaj je sedaj? Dotaknil se je lesa. Suh in star, brez sledi lesnih črvov, četudi ni bil lakiran ali pobarvan. Poskusil je premakniti pokrov in vdal se je z lahkoto. Ni bil zabit. Privzdignil gaje zapedenj in po- svetil noter. Stara šara. Obleke. Poskusil jc z drugim zabojem. Stari časopisi in pisma. Še nekaj zabojev. Povsod šara. Nato pa... Plastika' Docela jc dvignil pokrov, ga pre- ložil vstran ter naslonil ob zid. Temna površina je bila nedo- taknjeno enakomerna in gladka. Plastika' Zakaj bi nekaj takega hranili v zaboju' Za povrh je bilo videti, kot bi bila snov del zaboja samega; raz- tezala se je od roba do roba, brez najmanjše razpoke, kot bi bila vlita med deske. Popolnoma gladka. Položil je roko na ploskev. Bila je topla, vsaj v primerjavi s prosto- jom^^___^________________________ Približal je vir svetlobe nad kva- der, ki je ob robovih zažarel rumen- kasto, v sredini pa ostal neomajno teman. Kot bi bilo nekaj notri, ne- kaj podolgovatega. Pritaknil je ba- terijo čisto blizu, vendar še vedno ni mogel razločiti ničesar določenega. Razkril je le iluzijo enakomernosti. saj se mu je pod pogledom odpirala notranja struk- tura snovi, polna gosto preprede- nih žilic, ki so bežale iz dosega luči Kaj, če bi zaboj prevrnil in vsebi- no vsul na tla' Oprl se je na strani- co in z velikimi napori se je zaboj pričel odlcpljati od tal. Obrnil gaje skoraj na rob, vcndarni vsebina ka- zala niti najmanjšega namena, da se iz\ali iz objema lesa. Lojze se je vopravekzdtopil zzagnanostjo hri- bovskega delavca. Našel si jc nalo- go in mora jo izvršiti, še preden bo zima, mraz in sneg. ko so obsojeni načepenje in posedanje ob lončeni peči. Načrt v njegovi glavi se je vcjal in širil. Obrnil bo zaboj, šel p'' orodje, odpulil žeblje iz desk, nato tolkel tu, tolkel tam... in se ustavil Nadaljevanje prihodnjič f CDNIK -14. APRIL 1994 NAŠI KRA.II IN LIUD.IE- 7 MINISTRSKA PODPORA PTUJSKIM Za lastno jedro vrhunskih raziskovalcev Šestega aprila sta ptujsko občino obiskala ministra za znanost in tehnologijo prof. dr. Rado Bohinc in za gospodarske dejavnosti jf. Maks Tajnikar s sodelavci, da bi se seznanila z gospodarski- mi, raziskovalnimi in drugimi projekti ptujske občine, ki naj bi jih podprla tudi država. Tega dne je bila v Ptuju tudi državna se- l^retarka v ministrstvu za delo, družino in socialo Anka Ostrman; ijestala seje s predstavniki institucij družbenih dejavnosti, vodila pa je tudi javno tribuno Združene liste socialnih demokratov, ki $ta seje udeležila oba ministra. Dr. Rado Bohinc sije med obi- skom v ptujski občini ogledal tudi novo turistično naselje v Ter- mah in podjetje Eme v Dolanah. V PTUJSKO OBČINO ZA RAZISKOVANJE MALO DENARJA Minister za znanost in tehnolo- gijo prof. dr Rado Bohinc je na po- govoru v Mestni hiši povedal, daje obisk prvenstveno namenjen pre- verjanju možnosti za bolj intenziv- no vključevanje institucij in ljudi s tega območja v razvojno-razisko- valno delo in druge programe ter preverjanju možnosti, da se tudi v ptujski občini vzpostavijo instituci- je oblikovanja in prenosa znanja. Ptujska občina je bila doslej deležna le malo državnega razisko- valnega denarja, vsega za pet pro- jektov, katerega naročniki ali soiz- vajalci so iz Ptuja. V osmih letih se je iz Ptuja usposabljalo 21 mladih raziskovalcev; končalo jih je osem, štirje z magisterijem. Na področju razvojno-raziskovalnega dela čaka občino veliko dela. Pomembno pa je, da oblikuje lastna razvojna je- dra. Minister Bohinc je med obi- skom v Ptuju posebej opozoril na razpis 30. marca za zbiranje po- 'ludb za pridobitev subvencij za vzpodbujanje tehnološkega razvo- ja v letu 1994. V njem vidi več možnosti za podporo večine po- bud, ki jih je predstavil predsednik ptujskega izvršnega sveta Branko Brumen. Biro za strateško-tehnološki razvoj Bistra, ki so ga ustanovili v Ptuju, je ena od oblik tranfera znanj, ki jih ministrstvo podpira in spodbuja. Vprašanje centra huma- nističnih znanosti, v okviru katere- ga naj bi se prvenstveno ukvarjali z arheologijo, naj bi v Ptuju reševal i v sodelovanju z univerzo v Mariboru in znanstven^-raziskovalnim insti- tutom Slovenske akademije zna- nosti in umetnosti. DRŽAVNO SREČANJE RAZISKOVALCEV IZ OSNOVNIH ŠOL Kar zadeva regijski center mla- dih raziskovalcev s sedežem v Ptu- ju, ima ta glede na impresivne dosežke mladih raziskovalcev v tem prostoru vso podporo. Mi- nistrstvo podpira regionalizacijo programa uvajanja mladih v zna- nost. Robert Ivanuša, član nacio- nalne koordinacije uvajanja ljudi v znanost, je povedal, da se je mla- dinsko raziskovalno delo v zadnjem obdobju zelo razmahnilo. Lani je na prvem regijskem srečanju sodelovalo 200 mladih, 'etošnje prijave pa kažejo še spod- ^'udnejše rezultate - pričakujejojih čez 300. V Ptuju predlagajo, da bi 'Organizirali državno srečanje za ^Osnovnošolske raziskovalce, ker 'egašeni. Projekt Revit, v katerem gre za razvojno koncepcijo občin, ne ^OTQ računati na sredstva mi- '^'strstva za znanost in tehnologijo. BISTRA V REPUBLIŠKEM PROGRAMU s projektom prenove starega ■cestnega jedra lahko Ptuj konku- "^"■a za projekte tehnološkega raz- soja. Po pričakovanjih je bilo prejšnjo sredo podpisano pismo o nameri, da postane Biro za stra- teško-tehnološki razvoj Bistra nov tehnološki center v okviru progra- ma za vzpodbujanje tehnološkega razvoja. Pismo je v imenu mi- nistrstva za znanost in tehnologijo podpisal ministerdr. Rado Bohinc, vimenu ptujske občine pa predsed- nik izvršnega sveta Branko Bru- men. Mag. Štefan Čelan, svetova- lec izvršnega sveta za razvojno-ra- ziskovalno delo, je predstavil Bi- stro, Žare Markovič, pomočnik ptujske sekretarke za družbene dejavnosti, pa je govoril o prizade- vanjih za dosego višje ravni in ka- kovosti mladinskega raziskovalne- ga dela. V pogovoru z ministrom Bohin- cem je bil posebej izpostavljen raz- voj odbojnih naprav za železniška vozila - predstavil ga je Janez Pičerko iz Tovarne vzmeti - ki je dokaz več, kako znanje, ki se obli- kuje v raziskovalnem projektu, hi- tro doseže cilj. Ker razvoj ni mogoč brez ljudi, jim je potrebno posvetiti posebno pozornost. V podjetjih ni zaposle- nih doktorjev znanosti, zato bo mi- nistrstvo skladno z razpisom za tehnološke projekte subvencioni- ralo plače zanje, če se bodo tam za- poslili. Dr. Rado Bohincje posebej poudaril potrebo po vzgoji lastne- ga jedra vrhunskih raziskovalcev, dane bomo vedno odvisni od znan- ja od drugod. LETO 1993 PRELOMNO Minister za gospodarske dejav- nosti dr. Maks Tajnikarje v pogo- voru s predstavniki ptujske občine in gospodarstveniki predstavil ne- katere bistvene gospodarske dosežke v prejšnjem letu. Leto 1993 je ocenil kot prelomno. Prvič po šestih letih smo dosegli pozitiv- no gospodarsko rast. Bruto družbeni proizvod seje povečal za en odstotek. Dosežena industrij- ska rast iz drugega polletja leta 1993 se prenaša v letošnje leto. De- cembrska stopnja inflacije je ena najnižjih po letu 1979 in ena naj- nižjih med vzhodnoevropskimi državami v letu 1993. Izvozna spo- sobnost slovenskega gospodarstva se je lani povečevala iz meseca v mesec. Čeprav smo v prejšnjem letu imeli deficit v trgovinski bilan- ci, je bila tekoča plačilna bilanca pozitivna. Samo turizem je ustvaril 728 milijonov dolarjev deviznega priliva. Eden najpomembnejših podatkov, ki govorijo v prid oživl- janja gospodarstva, je 18-odstotna rast investicij v gopodarstvu. Naj- večji problemi pa so brezposelnost in plače. Plače pregrevajo ekono- mijo in jim bo treba posvetiti večjo pozornost. V GOSPODARSTVU LETOS NE BO PRETRESOV Kaj se bo v gospodarstvu dogaja- lo letos, je težko povedati. Brez dvoma bo potrebno obvladovati dohodkovno politiko in stimulirati novo zaposlovanje. Eden od dolgo- ročnih ciljev je, da bi zmanjšali obremenitve plač. povečali pa pro- metne davke in carine. Pri carin- skih tarifah bo potrebno upošteva- ti selektivnost, potrebno se bo do- govoriti, kaj v gospodarstvu država mora strateško zaščititi. Proces sanacije slovenskega go- spodarstva še zdaleč ni končan in ga tudi ne bo mogoče izpeljati brez tujega kapitala, ki se ga v Sloveniji nekateri zelo bojijo. Posebno po- zornost bo treba nameniti sanaciji podjetij izsklada, ki sedaj dela v ne- normalnih razmerah, saj ima za razliko od podobnih skladov v tuji- ni samo slaba podjetja. Država bo tudi letos posegala v gospodarstvo skladno z možnost- mi. Gre za subvencije in jamstva, pomagala pa bo tudi pri izo- braževanju menedžerjev, saj v Slo- veniji ni dovolj dobrih, potrebujejo pa jih v številnih podjetjih. Dr. Taj- nikar je med obiskom v ptujski občini povedal tudi, da se z delega- cijo gospodarstvenikov odpravlja v Sarajevo. Nekdanji jugoslovanski trg se obuja, slovenska podjetja se ga ne bi smela bati in tudi ne izogi- bati. DENACIONALIZACIJA, HIPOTEKE JSKANJE PARTNERJEV Ptujski gospodarstveniki so mi- nistru za gospodarske dejavnosti dr. Maksu Tajnikarju predstavili nekatere specifične probleme, ki naj bi jih reševali tudi s pomočjo države. Podjetja obremenjujejo hi- poteke iz preteklosti, denacionali- zacija, pomanjkanje denarja oziro- ma problemi, ker ne najdejo stra- teških partnerjev v tujini. Peter Vesenjak, ki v občinskem izvršnem svetu odgovarja za turi- zem, gostinstvo in trgovino, je re- publiškim gostom predstavil mo- del organiziranja turizma, ki se ga v Ptuju lotevamo in ki naj bi bil za državo vzorčen, zato ga bodo podprli. Minister Tajnikarje pove- dal, da Slovenija nujno potrebuje zakon o turistični dejavnosti in za- vod za pospeševanje turizma. MG združena lista o hazmeha^i v slovehiji in pripravah na konferenco Državni mediji Združeno listo ignorirajo Prejšnjo sredo je Združena lista socialnih demokratov pripravila javno tribuno, na kateri so podrobneje razjasnili tre- nutno politično sceno v Sloveniji in prestavili priprave na prvo konferenco Združene liste, ki bo 1 3. maja. Tribuno je vodila državna sekretarka v ministrstvu za delo, družino in socialo Anka Ostrman, udeležila pa sta se je tudi oba ministra, ki sta tega dne obiskala Ptuj: minister za znanost in tehnologijo prof. dr. Rado Bohinc in za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar. Konferenca Združene liste v maju bo potekala v znamenju nekaj os- novnih gesel: želijo utrditi in uveljaviti stranko kot pokončno z jasnimi levimi usmeritvami, jo programsko ločiti od drugih, dvigniti veljavo geslu 100 tisoč novih delovnih mest - precej argumentov namreč go- vori v prid pravilnosti in stvarnosti tega gesla - se uveljaviti kot stranka, ki je ne zanimajo politična gesla, boj za oblast, temveč problemi ljudi, skozi kampanjo pa se želijo obrniti na delavce, upokojence, ženske, mladino in žrtve novih krivic. Ministri Združene liste svoje delo v vladi ocenjujejo kot dobro, je pa res, da ga skušajo pogosto razvrednotiti, mediji pa o njem ne poročajo skoraj nič. Dokaz, da gre v resnici za ignoranco državnih medijev dote stranke, je tudi ta, da v sredo obiska dr. Tajnikarja in dr. Bohinca v ptujski občini državna televizija ni niti omenila. Parlament se v glavnem ukvarja z aferami, gospodarske teme pa odpravi v petih minutah. Pri svojem delu ministri izpostavljajo realne teme, ne pa politike in ideologije. Pri razpravi o proračunu bi se morali bolj posvetiti gospodarstvu, ne pa topovom. Združena lista bo terjala odgovornost za vse, ki poskušajo z ne- bistvenimi temami destabilizirati slovenski politični prostor, ker ne vedo, kaj je pomembnoza Slovenijo. Tako jeza nekatere gospodarsko oživljanje razlog, da se odpirajo nove teme in afere. Zahteve po od- hodu Združene liste iz koalicije so ideološke in zato nelegitimne, je bilo povedano na okrogli mizi. MG pri s%^, thojici ustanovili poohilžulco sls Marjan Podobnikv Lenartu V petek je bil na obisku v Lenartu predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik. Najprej je obiskal največjo lenarško zasebno podjetje Trgoprevoz„kjer so ga seznanili z nekaterimi nerazumnimi pogoji, ki jih postavlja naša država. Nato se je Marjan Podobnik udeležil javnega zborovanja in ustanovnega zbo- ra podružnice SlovenskeljudskestrankepriSveuTrojicipri Lenartu. Trojičani in okoličani so pokazali veUko simpatijo do stranke in njenega predsednika, saj so do zadnjega kotička napolnili dvorano Kulturnega doma. Okrog dvesto pre- bivalcev pa je že podpisalo pristopne izjave za SLS. Navzoči so postavljali Mar- janu Podobniku številna vprašanja, največ o trenutnem političnem stanju v naši državi ter protikorupcijskem zborovanju v Ljubljani. Marjan Podobnik je v poudaril, da če bodo nekateri slovenski politiki nadaljevali s korupcijskimi pos- li, obstaja nevarnost, da bo Slovenija vse bolj podobna Italiji. Po njegovem mnenju je zborovanjeproti korupciji legitimen pritisk javnosti,dabiparlament in druge odgovorne institucije opravili delo, kot od njih pričakujemo, to pa je ustavitev gospodarskega kriminala. Nujno bi morali tudi zahtevati, da bi revi- zijska finančna hiša izvedla revizijo najpomembnejših postavk v javnem dolgu. Ugotovila naj bi, koliko denarja v javnem dolgu je bilo nezakonito odlitega v tujino v zasebna podjetja nekdanjih vodilnih ljudi in njihovih sorodnikov. Predlaga tudi ustrezne ukrepe za povrnitev vsaj dela ukradenega slovenskega kapitala. SLS pa bo tudi zahtevala, naj državni zbor sprejme sklep, s katerim bi ugotovili odgovornost posameznikov, ki so sodelovali pri nekontroliranem povečanju javnega dolga. Podobnik je predstavil poglede na spremembe pokoj- ninskega zakona ter poudaril da SLS nasprotuje spremembam pokojninskega zakona, ki bi poslabšale status slovenskih upokojencev, in opozoril, da bi bil ne- posredni učinek teh sprememb realno zmanjšanje vrednosu pokojnin, ob tem ko bi priviligirane pokojnine ostale na enaki ravni. M.Slodnjak Piše: Franc Fideršek - 47. Naša jubileja Kakobo naprej, ni odvisno samo od volje ljudi, ki delajo v teh kolek- tivih, temveč pred- vsem od zakono- daje s področja javnega obvešč- anja, o kateri prav te dni poteka razprava v Državnem zboru slovenskega padamenta. Po združitvi v enotni zavod ni bilo lahko ustvariti tudi enotnega kolekti- va. Vzrok je bil v tem, ker tako časnik kot radio zahtevata različni pristop in način novinarskega dela in zvrsti. Glavni problem pa je bil v material- nem položaju in v utesnjenosti ter ločenosti delovnih prostorov. To seje še zlasti pokazalo tedaj, ko so se z ods- lužitve vojaškega roka vrnili vsi trije mladi novinarji - Martin Ozmec, Zdenko Kodrič in Ludvik Kotar. Ob združitvi sta oba medija prines- la v skupni zavod približno enako vrednost - s to razliko, daje bila vred- nost radia v osnovnih sredstvih (stu- dio, antena, magnetofoni ipd.). Ted- nik pa je imel predvsem polne sklade, osnovnih sredstev pa razen nekaj sta- rega pohištva ni imel. Praktično tega tudi niso potrebovali, saj so vse druge storitve (stavek, tisk in odpremo) opravljali v Mariborskem tisku. Prav z letom 1976 so se stroški tiskame povečali za 50 odstotkov, to pa je predstavljalo nad polovico vseh stroškov Tednika, dotacija Tedniku iz občinskega proračuna pa je bila ma- lenkostna, prav tako dotacija radiu. Ko je v letu 1975 prevzela ustanovi- teljstvoOKSZDLPtuj,je nekaj svojih rezervnih sredstev nakazala Radiu, da so lahko krili najnujnejše stroške. V letu 1976 pa tega ni bilo, čeprav so stroški poslovanja naraščali. Zaradi tega je v finančnem načrtu za leto 1976 nastalavelikapraznina med načrtova- nimi prihodki in stroški. Ta je ostala tudi ob koncu leta, ko je bilo treba iz- delati sanacijski program. Tedaj smo v kolektivu začeli odločen boj za to, da so financiranje informativne dejav- nosti vključili v program kulturne skupnosti. S tem nismo želeli zmanjšati deleža za druge kulturne ustanove, temveč smo predlagali, da se prispevna stopnja za to dejavnost poveča za največ pol odstotka. Ob podpori občinske politike smo s tem predlogom v programu za leto 1977 tudi uspeli. Po prevzemu uredništva sem kma- lu ugotovil, da vodilni v nekaterih ptujskih gospodarskih organizacijah in ustanovah niso doTednikaspreme- nili svojega dotedanjega podcenjeval- nega odnosa. To se je kazalo v raznih zajedljivih pripombah, predvsem pa odklanjanju reklamnih oglasov, kar je pomenilo odtegovanje materialne pomoči. Bili so tudi primeri, da so ob- jave obveznih razpisov zahtevali šele v torek popoldne in niso hoteli razume- ti, da to ni več mogoče, ker je tedenski časopis, odvisen od tiskarne v drugem kraju, v drugačnem položaju kot dnevnik z lastno tiskarno. Niso bili redki pntiski in grožnje direktorjev: "Če ne boste tega v tej številki objavili, odpovedujemo Tednik in vsako na- daljnje oglašanje v njem!" - Navadno je ostalo le pri grožnjah. Tudi pri nekatenh funkcionarjih v ptujski občini, ki so prej zagotovili: "Nudili vam bomo pomoč," so na ta za- gotovila pozabljali. Treba se je bilo znajti in si pomagati sam. Pri vodilnih v ormoški občini je bila opazna prizadetost, ker so Ptujčani pri Tedniku "odžagali ormoške ka- dre". Očitali so nam tudi, da so o doga- janjih v ormoški občini premalo pišemo. To je bilo sicer res, saj trenut- no nismo imeli novinarja za to območje, pa tudi dopisnki z območja ormoške občine so se bolj redko oglašali. Čez nekaj mesecev nam je uspelo problem urediti, ko se je vrnil z odluženja vojaščine Zdenko Kodrič in je on prevzel dolžnost za poročanje o dogajanjih v občini Ormož. Posebne težave so bile tudi zaradi prostorskih pogojev dela. Oba prejšnja zavoda sta imela .svoje pros- tore v Vošnjakovi 5. Radio je imel manjšo sobico, ker je bil direktor, in eno večjo sobo za vse druge službe in novinarje. Tednik je imel večjo delov- no sobo, kjer je delal odgovorni ured- nik, občasno tudi njegov pomočnik in strojepiski. V manjši sobi je bilo računovodstvo z naročniško in ogla- sno službo. Novinarji pa so si morali iskati prostor za delo le v predsobi. Vmes med obema zavodoma je bila kurilnica. Precej prizadevanj je bilo treba, zlasti je na tem delal direktor, da seje za kurilnico uredil drugi prostor. S tem smo pridobili prostor za tajništvo in administracijo ter tudi prostorsko povezali oba prej ločena kolektiva. Ob izvajanju teh del je prišlo tudi do ostrega spora med direktorjem Mi- haelom Gobcem in požarnim inšpek- torjem Edijem Kozelom. Šlo je za začasni dovod goriva v kurilnico, saje je bilo že mrzlo in je bilo prostore tre- ba ogrevati, ve nda r dovod ni bi 1 v skla- du s požarnovarnostnimi predpisi. Si- cer pa je bil Edi Kozel vedno dober so- delavec Tednika in radia. Pisal in go- voril je predvsem o za varnost ljudi in premoženja pomembnih zadevah, ki so bile povezane s področjem njego- vega dela. zunanji sodelavci tednika in radia v prvih letih izhajanja Našega dela, pozneje Ptujskega tednika, je nad po- lovico časopisnih strani bilo pokritih s prispevki zunanjih sodelavcev. Ta- krat je bilo sicer težko govoriti o pra- vem doposništvu, saj so v času "admi- nistrativnega socializma" bili dolžni ne le politiki, temveč tudi ljudje, ki so delali na vodilnih mestih v šolstvu, kulturi, zdravstvu in drugod, pisati za lokalni časopis o problemih na svojih področjih dela in o nalogah. Oglašali so se tudi vaški aktivisti s prispevki o uspehih na posameznih področjih, iz- vajanju političnih akcij ali pa so "raz- krinkavali sovražnike ljudstva". Poletu 1952je bilo tega vse manj in postopoma je prišlo do nekako nor- malnega, prostovoljnega sodelovanja zunanjih sodelavcev. Uveljavljati so se začeli ljudje, ki so pisali iz notranje potrebe, da s svojim znanjem bogatijo bralce. To so bili predvsem kulturni delavci, zaposleni vptujskih kulturnih ustanovah, zdravniki, kmetijski stro- kovnjaki, vzgojitelji. Nihče ni pisal za- radi honorarja, ta je bil pri Tedniku vedno izredno nizek, komaj za stroške papirja in strojepisja, pisali so zato, da solahkobralcemsvetovali,jihseznan- jali z novostmi in kulturno dvigali. Glavnozadoščanje jim je bilo, daje bil prispevek objavljen, da so ga ljudje brali in bili z vsebino zadovoljni. V drugo skupino zunanjih sodelav- cev uvrščam navdušence, ki so dolga leta redno poročali ali še poročajo o dogajanjih v svojem okolju ali na svo- jem področju dejavnosti. Njihove prispevke lahko uvrščamo med novi- narske zvrsti. V tretjo skupino spadajo predvsem bralci, ki se letno oglašajo v lokalnem časniku le po parkrat. Njihove pris- pevke se v glavnem uvršča v rubrike "Pisma bralcev" ali "Prejeli smo". Nji- hova vsebina je bralcem znana, zato tega posebej ne razčlenjujem. Posebej velja omeniti sodelovanje učiteljev osnovnih šol, ki dobre učence že od 1. razreda naprej usmer- jajo za dopisovanje v Tednik. Začelo se je pred 35 leti z rubriko "Naša pi- sma", v letu 1976 pa nadaljevalo s stranjo "Mladi doposniki". Mnogim osnovnošolcem je bila velika spodbu- da, če je bilo objavljeno njihovo pi- .smo. Pri tem je urednik bil večkrat v nehvaležni vlogi. V razredu so pisali spis na enako temo pod enakim nas- lovom. Nekaj najboljših spisov je raz- redničarka poslala v uredništvo. Ni bilo prostora, da bi objavili vse, niti ne bi bilo to zanimivo za bralce. Urednik seje moral odločiti za objavo le enega od poslanih spisov, po njegovi subjek- tivni cKcni za najboljšega. S tem pa je najbrž druge, enako dobre učence ne- hote prizadel. Ni odveč.še ugotovitev, da so vsi mlajši novinarji z našega območja, v Sloveniji jih je kar precej, tudi nekaj urednikov, začeli že v osnovni šoli z dopisovanjem v Tednik. 8 - TRZNI KAŽIPOT 14. APRIL 1994-TEDNIH f EDNIK -14. APRIL 1994 POSLOVNA SPOROČILA -11 RAČUNALNIŠKO PODJETJE SEPTIMA D.O.O. Ob prvi obletnici delovanja Kadar mladi vedo, kaj hočejo s svojim znanjem doseči, in pri tem trniasto vztrajajo, potem nastane računalniško podjetje Septima. V imenu podjetja je tudi nekaj sim- bolike, saj sedmica ni samo slo- vensko ljudsko število, temveč sodi med srečne številke. Srečna je za sedem mladih ljudi s pov- prečno starostjo 28 let, ki so že občutili, kaj pomeni, če se nena- doma znajdeš na cesti. Pred dobrim mesecem, 15. marca, so praznovali prvo obletnico delo- vanja. Ustanovitvi računalniškega podjetja SEPTIMA, d.o.o., ki ima svoj sedež na Rogozniški cesti 32 v Ptuju, je bil razlog naključje, saj je vseh sedem, ki so sedaj solastniki podjetja, postalo konec 1992. ali v začetku 1993. tehnološki presežek in pristali so na cesti. Ustanovili so svojo firmo, kjer sedaj že leto dni uspešno delajo in poslujejo. Kot smo izvedeli v podjetju SEP- TIMA, so pričeli s finančno podpo- ro Zavoda za zaposlovanje, kjer so bili sedaj zaposleni v podjetju SEP- ■^LMA prijavljeni od treh do devet mesecev. V času, ko so dobivali od zavoda deiiarno podporo, pa niso držali križem rok. Ker so delovne izkušnje že imeli, so zavihali rokave in povsem na novo postavili celotno organiziranost podjetja, program- sko opremo, zadolžitve ter drugo. Ko je potem denarna pomoč pre- sahnila, so lahko že začeli na svo- jem. "Izkušenj pri delu nam ne manjka," so nam povedali na SEP- TIMI, kjer ima pet zaposlenih srednješolsko in dva višješolsko izobrazbo. Programerji imajo od štiri do pet let delovnih izkušenj in so v tem času svoje računalniško in programersko znanje posredovali že več kot sto podjetjem in navezali stike s prav tolikšnim številom računovodij. Za samo SEPTIMO pa velja, da so v letu dni, odkar pos- lujejo, opravili 38 projektov za 32 podjetij. Zanimalo nas je, ali se pri njih ukvarjajo s programi ali prodajo računalniške opreme. Povedali so, da z obojim. "Še celo več komponent je, vendar je osnovno prodaja pro- gramske opreme, ki je standardna - klasična ali pa povsem po naročilu, kot želijo pri posameznem podjetju, ko nas najamejo za tovrstne storit- ve," so odgovorili. Prodajajo pa tudi celotno računalniško opremo, od računalnikov do tiskalnikov ter vsega drugega, kar sodi v ta okvir. To pa so diskete, papir in drugo ter servisiranje vsega tega za njihove stranke in seveda tudi za tiste, ki to šeniso. Ker je to izredno široka paleta dela, smo jih vprašali, kdaj so na vol- josvojim strankam. Izvemo,da jeto uradno med tednom od 7. do 15. ure, če pa stranke želijo, kar se veli- kokrat dogaja, vsaj kar zadeva pro- gramersko delo, pa tudi popoldan in celo zvečer, vse tja do desete ure. Sedaj, ko se pojavlja veliko število novih zasebnih podjetij in delajo računovodske ter druge posle izven svojega rednega delovnega časa, je to za zaposlene v SEPTIMI veliko- krat že kar pravilo. V delo so se dobesedno zagnali z vso mladostno pridnostjo, zato ugotavljajo, da bodo morali ta tem- po, kljub temu da so vsi še relativno mladi, nekoliko zmanjšati. Težav z delom nimajo, saj posli, ki jih tre- nutno dobivajo, pomenijo delo v naslednjih štirih mesecih, ki ga bodo, tako upajo, lahko končali v letošnjem poletju. Kaj pa naprej? V tem času bodo dobili novo delo, s tem težav ni, saj so s svojo kakovost- jo in posluhom za poslovnost znani ne samo na Ptuju, temveč tudi v širšem slovenskem prostoru, predvsem na Štajerskem, v Prek- murju, za njihove storitve pa se za- nimajo že tudi na ljubljanskem območju. Pogovarjali smo se tudi o načrtih. Povedali so, da novih ljudi v letošnjem letu ne bodo zaposlovali. Izboljšati želijo kvaliteto svojih sto- ritev v zadovoljstvo strank, že dru- gič pa se bodo letos s svojo opremo, programi ter storitvami predstavili na celjskem sejmu. PR Foto: M. Krautič PRODAJNI PROGRAM PROGRAMSKE OPREME: - standardna programskaopremaza podjetja(glavna knjiga,fakturi- ranje, saldakonti kupcev in dobaviteljev, ob;;gsti, likvidatura, materi- alno knjigovodstvo, osebni dohodki, osnovna sredstva) - programska oprema za mala podjet ja (d.o.o.) - programska oprema za obrt (knjiga prihodkov in odhodkov, knjiga prometa, fakturiranje, trgovska knjiga s kalkulacijo) - programska oprema, izdelana po zahtevi kupca - licenčna programska oprema (operacijski sistemi, Novell Net Ware,Windows,urejevalniki teksta...) PRODAJNI PROGRAM STROJNE OPREME: - osebni računalniki TRON, ACER - tiskalniki EPSON, FUJITSU, HEWLETT PACKARD - potrošni material (diskete, trakovi, papir) - postavitve lokalnih mrež I - servis in vzdrževanje strojne opreme 12 - ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE 14. APRIL 1994-TEDNIH z vouine skupščine z ^ društev nekadilcev slovenije Zakon ne napoveduje vojne likaseti,kiseimenuje Victory (Zmaga), med devetimi pesmimi vse stavijo na uspešnico Back in the USSR skupine The Beatles, oblikovano v slogu techno-housea. Posneli so jo v dveh različicah, z izvirnim in slovenskim besedilom, v obeh pa je pri poslušalcih naletela na zelo dober odziv. Obe različici bosta s posnetki Dolge in vročenoči, Orgazem (lekje, le kje) in Srbečica na laserskem singlu. MS to sem jaz Ime mi je Alenka, pišem se Rižner. Doma sem v Spuhlji. Do šole imam daleč, zato se vozim z avtobusom. Imamsvetlomodreoči. Moji lasje so rjavi. Stara sem deset let. Sem karpre- cej velika. Včasih sem malo nagajiva. Pomagam tudi v kuhinji. Mislim, da sem dobrosrčna. Rada sem vesela in se rada igram in zabavam. Rada be- rem knj ige. Pri srcu so m i vse živali, pa- sebej pa še domače. Vedno naredim nalogo. Doma imamo dve muci, ki sta zelo razvajeni. Zvečer pa pridejo na teraso ježki, ki jih lahko pobožam, ne da bi se potegnili v klobčič. Alenka Rižner, 4. b OŠ Mladika bili smo na izletu Nekega dne smo se dogovorili, da gremo naslednji dan na izlet v Mozirje in Logarsko dolino. Zjutraj smosi pri- pravili vse potrebno za pot in odšli. Vozili smo se približno dve uri. Najprej smo si odšli v Mozirje ogle- dat park z rožami. Potem smo se od- peljali naprej v Logarsko dolino. Vo- zili smo se ob reki Savinji, ki je bila na nekaterih mestih že čisto izsušena. Peljali smose do slapa Rinka, ki je vis- ok 90 metrov. Preden smo prišli do slapa, smo peš prehodili dolgo pot. PodsIapomjezelošumelo.Mamicain brat sta odšla nazaj, midva z atijem pa sva se odločila splezati na vrh slapa. Plezanje je bilo naporno, saj nisva bila primerno obuta za planine. Vendar nama ni bilo žal, da sva preplezala to pot. Med plezanjem sva si ogledovala naravo. Na vrhu slapa je bilo veliko drugih ljudi. Hoja navzdol je bila veli- ko težja kot hoja navzgor. Ko sva prišla do bratca in mamice, sva jima pripovedovala, kako lepo je bilo na vrhu slapa. Na poti domov nas je ujelo neuije. Toča je padala tako na gosto, da nismo nič videli, zato smo se morali ustaviti ob robu ceste. Takšno neuijeje trajalo približno deset minut. Ko smo bili bli- zu domačega kraja, smo bili zelo pre- senečeni, saj tu sploh ni bilo toče. Ta poletni dan sem preživela zelo lepo. Sedaj vem, da imamo tudi v Slo- veniji veliko lepih in zanimivih krajev za izlete. Alenka Šmigoc, 4. a Videm pri Ptuju vleklo me je ven Zadnji teden pred redovalno konfe- renco je bil zelo nor: v šoli vsak dan spraševanje, doma pa veliko učenja. To je bilo za nekatere, podobne meni, zelo mučno, kajti nekateri se sploh ne učimo vsak dan sproti. Zaradi tega me sedaj peče vest. Končuje se zadnji teden drugega se- mestra. Čepim doma za pisalno mizo pred odprtim "slovenskim" zvezkom, kije nabito poln, in se delam, kot da se učim. A moje misli tavajo čisto nekje drugje, sedijo pred hi.šo in se žogajo. Kopride mamica tu in tam pogledat, ali se učim, mi gre malo za nohte. Vsa presrečna sem, ko se zaprejo vrata moje sobe. Niti pomisliti ne smem, da bi sedaj lahko bila zunaj. Z muko se premagam in gledam v zvezek kot topa. Komaj čakam, da bo ura odbila pet. Takrat pa bo veselje, si mislim. Do trde teme sem lahko zunaj. Mojca Kozel, 8. a OŠ Breg pri gospodu milanu belcu Po končani peti uri v torek smo se mladi novinaiji zopet odpravili na pot. Tokrat z avtobusom. Pot je bila daljša kot zadnjikrat. Tokrat smo obi- skali gospoda Milana Belca v Želez- nih Dverih. Gospod Belec je poznan kot slikar, ki riše naglinene izdelke. Vendarsmo kmalu ugotovili, da riše tudi na druge podlage. Avtobus nasje odložil v križišču, ne- kaj sto metrov stran od hiše, v katero smo bili namenjeni. Potrkali smo na vrata in kmalu natojihje nekdo odprl. Ker gospoda Belca osebno poznam, sem takoj opazila, da to ni oseba, ki jo iščemo. Mladi gospod nasje prijazno povabil v delavnico, kije zelo majhna. Malceje bilo tesno, kosmose vsi novi- narji postavili noter. Čez nekaj trenut- kov se je prikazal gospod intervjuva- nec. Tudi on nasje prijazno pozdravil in se opravičil, kersmoga morali čaka- ti. Pojasnil je, da imajo sitnosti z vodo- vodnim odvodom. Potem smo postavljali vprašanja, ki smo jih pripravili v šoli. Eno od teh vprašanj se je nanašalo na knjigo, ki nam joje pokazal. V njej so podpisani turisti, ki so nas obiskali. Moram priz- nati, da smo vsi odprli usta, ko smo slišali, od kod vse so prišli. Vprašanja z lističev so se končala in zastavili smo mu vprašanje, ali bi nam lahko demonstriral svoje delo na ne- kem izdelku. Ne da bi se obotavljanje vzel krožnik, si pripravil barve in začel. Vsi smo "zijali", kako spretno je v desetih minutah narisal Jeruzalem. Priznal je, da risbe, ki jih riše prvič, niso gotove v desetih minutah. Pove- dal je tudi, da si tiste včasih skicira s svinčnikom. Pred slovesom nam je podaril gli- naste spominčke in nekaj drugih iz- delkov. Poslovili smo se in se odpravili nazaj k avtobusu. Bilo ga je prijetno poslušati in mu gledati pod prste, pod katerimi je nas- tajal lep izdelek. Literamo-novinarski krožek OŠ Ivanjkovci leri Leri... Tvoje življenje seje utopilo v luči nepravice. Ni te in te ne bo. Zakaj ne? Zato kersi odšla, izginilasi z neba. Bila si svetla zvezda na mojem otroškem nebu. Vsak dan si močneje svetila, bolj izstopala. Sedem let si ob- stajala, bila del mene ... Nato pa - ne- kega dne te ni več. Kako ne? Kako naj se sprijaznim s kruto resničnostjo? A se moram. Moje zvezde ni več. V se- kundi se vse spremeni. Veselje se pre- lije v neimemo žalost. Zakaj sploh živimo, da se bo vse tako končalo? Smrti ne dojamem in je ne bom. Ne ra- zumem, zakaj mora nekaj, kar ti je pri srcu, oditi. Za vedno. Ko si zapustila naš okrutni svet, je s teboj odšel tudi moj del, zvezda, ki je bila posvečena tebi. Spomnim se: ko sem te dobila, sem se naenkrat počutila nekaj več od vseh na svetu. Bila si pisanih barv, te barve so se prelivale in sestavljale mojo ko- smato kepico. Tvoje oči so svetile kot žarometi še v najbolj temni noči... Pa kaj te bom opisovala. S tem samo še obujam stare, srečne spomine. Špela Bernhard, 7. r. OŠ Ljudski vrt drugačen svet Iz šole sem se vrnila nekoliko žalost- na. Ne vem zakaj, verjetno sem dobila slabo oceno. Pes meje pozdravil zgla- snim, prosečim laježem. Želel je vsvo- bodo. Želel je zdiijati po dvorišču in ne proseče skakati po zarjaveli žici. Ja, veš, tudi jaz sem pravkar prišla izza take zarjavele žice. Mislim, daje še celo starejša od tvoje. Polna enakih misli in enake enakosti. No, mislim, da sem se le naučilačesa novega. Tokrat ne v šoli. Kar tu, na domačem dvorišču. Morda se bo jutri za to zarjavelo žico zgodilo kaj nove- ga. Kaj novega, bolj drugačnega. Od- prem vrata njegove zarjavele žice. Mislim, daje tudi vama rahel vetrc pripihal kanček svobode. Prinesel je nekaj novega, drugačnega. Maja Frangež, 8.c OŠ Ormož moja muca Moja muca mala, se mi vedno skriva, miške ne lovi ampak samo spi. Samo bi se igrala, volno razcefrala, vse bi kotalila, potem bi se pa skrila. Tanja Milošič, 4. b OŠ Mladika tombola Nekega dne so se živali domenile, da bodo priredile tombolo. Razglasile so, da se bo začela proti večeru. Vse živali v gozdu so si že predstavljale, kaj vse bodo dobile z malo sreče. Med spanjem so celo sanjale o tomboli. Začelo se je večeriti in živali so odšle do doma. Prispele so vse, le polž ni prišel. Veverica je dobila slastne lešnike in orehe. Medvedje dobil sladek med, li- sicapa sveže, dišeče meso. Zajecje do- bil polno košaro repe, korenja in veli- ko glavo zelja. Ko je prispel polž, seje tombola že končala. Zato ni dobil tis- tega, kar si je želel. In ker je bil polž počasen, se je odločil, da bo drugič odšel pravočasno od doma in malo pohitel. Marcela Slekovec, 4. r. OŠ Lovrenc na Dravskem polju 18 - ZA RAZVEDRILO 14. APRIL 1994- TEDNIKi Kulturni križem kražem • GLEDALIŠČE PTUJ: Od danes do sobote poteka občinsko in območno srečanje gledaliških skupin. Spored: - četrtek ob 20. uri KUD Lju- tomer - predstava Dva bregova Antona Leskovca. - petek ob 10. uri skupina Fe- niks iz III. GimnazijeMaribor- predstava Videoklub Gorana Gluviča. - petek ob 13. uri mladinska skupina Ljutomer - predstava Princeskin totem. - petek ob 15.30 PD Lovrenc na Dravskem polju - predstava Ameriška tatvina Toneta Čufarja. - petek 17.30 PD Cirkovce - predstava Podlaga zakonske sreče Jakoba Aleševca. - petek ob 19.30 PD Cirkulane - predstava Trije vaški svetniki Maksa Reala. - v soboto ob 13. uri KUD Mislin ja - predstava Deseti brat Josipa Jurčiča. - sobota ob 16. uri GS KD Splošna bolnica Slovenj Gra- dec - predstava Orhideja Fadila Hadžiča. - v soboto ob 19.30 DPD Svo- boda Slovenska Bistrica - pred- stava Sedma zapoved - Kradi malo manj Daria Foja. • PTUJ - V viteški dvorani na gradu bo jutri ob 19.30 slove- sni zaključek slovenskih glas- benih dni z gasbo J. M. Steinba- cherja v izvedbi Milka Bizjaka in nekaterih mladih glasbeni- kov. • PTUJ - Jutri ob 22. uri bo v prostorih Dravske ulice ročk koncert hrvaškega KUD Idioti s ptujsko predskupino Razzle Dazzle. • PTUJ - Danes ob 17. uri bo v Miheličevi galeriji igral na tradicionalne instrumente in pel ter predstavil Madagaskar tamkajšnji domačin JosephRa- kotorahalahy. • PTUJ-V soboto bo ob 10. uri v Miheličevi galeriji ob raz- stavi Srečna Afrika prireditev "Afrožur", primerna za otroke od 5. do 10. leta, na kateri bodo plesali, poslušali glasbo, izdelo- vali igrače in poslušali afriške pripovedke. V prrimeru preveli- kega števila obiskovalcev bodo "Afrožur" ponovili ob 11. uri. • MARKOVCI - V soboto ob 18. uri bo v Kulturnerpl domu v Markovcih občinska revija otroških folklornih sku- pin, ki jo organizirata Folklor- no društvo Markovci in ZKO Ptuj. • PTUJ - V petek, 22. 4., bo ob 19. uri v Miheličevi galeriji otvoritev retrospektivne raz- stave pokojnega Ptujčana Bran- ka Zorca. • ORMOŽ - V petek, 15. aprila, ob 16. uri bo v domu kul- ture v Ormožu občinsko srečanje otroških pevskih zbo- rov. Nastopilo bo 9 zborov. • ORMOŽ - 23. aprila ob 16. uri bo vormoškem domu kultu- re občinsko srečanje mladin- skih pevskih zborov. Nastopilo bo 6 zborov. • BRESTANICA, KO- PRIVNICA, SEVNICA, TRNOVLJE - CELJE, CIR- KULANE, PTUJ - Dramska skupina prosvetnega društva Simona Gregorčiča iz Velike Nedelje bo nastopala s komedi- jo v domačem narečju ter pet- jem ZADREGA ZA ZADRE- GOJ v soboto, 16. aprila, ob 20. uri v Brestanici, v nedeljo, 17. aprila, ob 15. uri v Koprivnici ter ob 19. uri v Senovem. 22. aprila bodo nastopili v Trnovl- ju, 24. v Cirkulanah ter 25. apri- la v Ptuju. • SLOVENSKA BISTRI- CA - Mešani in moški pevski zbor Društva upokojencev Slo- venska Bistrica vabita na kon- cert, ki bo v soboto, 16. aprila, ob 19. uri v viteški dvorani gra- du Slovenska Bistrica. Koncert je posvečen pomladi, cvetju in življenju. OB 40-LETKICIAEROKLUBA PTUJ V Ptuju največji letalsici prireditvi Ptuj bo letos gostite^ in soor- ganizator obeh največjih letal- skih prireditev v Sloveniji. Gre za evropsko prvenstvo v septem- bru, ko bo tekmovalni del sicer potekal v Murski Soboti, odprti del pa nad Ptujem, in za prazno- vanje dneva slovenskih letalcev, ki ga že nekaj let praznujemo na rojstni dan prvega slovenskega letalca Edvarda Rusjana, to je 6. junija. Z obema prireditvama bo Aeroklub slavil 40-letnico obsto- ja. Praznovanju praznika sloven- skih letalcev je bil namenjen so- botni delovni sestanek za organi- zacijo prireditve, na katerem so sodelovali poleg predsedstva Aerokluba in občinskega vodst- va tudi predsednik letalske zveze Slovenije Daniel Nardin, povelj- nik letalskih enot pri Ministrstvu za obrambo Iztok Podbregar, predstavnik mariborskega leta- lišča, kjer bo baza nadzvočnih le- tal, in številni drugi. Po napovedih sodeč bo to naj- večji letalski miting, kije sploh bil kadarkoli v Sloveniji, pa tudi v ranjki Jugoslaviji v zadnjih 20 le- tih tovrstnega mitinga ni bilo. Po- leg vsega, kar leti v Sloveniji, so namreč Ministrstvu za obrambo, ki je pokrovitelj prireditve, potrdili udeležbo že vojno in športno letalstvo Češke, Švice in Avstrije, pričakujejo pa še ame- riško, britansko, francosko in z manjšo gotovostjo še nekatere druge države. Tako naj bi v Moškanjcih videli od bolj ekso- tičnih plovil albatrose, sea harri- erja, super pumo, zline 242, naše belle 412 in druge. Prireditev bo trajala tri dni, in sicer bo v petek, 3. junija, razsta- va, ki naj bi si jo kot športnodnev- no aktivnost ogledali osnovno- in srednješolci štajerske regije, v soboto bo generalna vaja, v ne- deljo pa višek prireditve z mitin- gom. M. Zupanič Zlatoporočenca iz Vintarovcev Po 51 letih življenja v trdni zakonski zvezi sta bila v soboto, 9. aprila, v poročni dvorani matičnega urada v Ptuju slove- sno razglašena za zlatopo- ročenca Janez in Antonija Sok, Vintarovci 3 pri Destrniku. Je- nez je bil rojen 30.8.1922 v Vin- tarovcih, Antonija pa 14. 2. 1925 v družini Petek v Drstelji. Poročila sta se 14.3.1943 in od takrat je Antonija nosila glav- no breme skrbi za moževo domačijo, kjer pridno dela še danes. Življenjska pot zlatega ženina Janeza je bila pestra. Kot mlad, zaveden slovenski fantje sodelo- val z borci prve Slovenskogoriške čete, bilje Rešev sošolec in prija- telj. Po uničenju čete v letu 1942 je gestapo tudi njega aretiral, zaprl in mučil. Po srečnem nakl- jučju je bil čez pol leta izpuščen. Potem je bil mobiliziran v nemško vojsko, ranjen na ruski fronti in po ozdravitvi je pobegnil domov. Po vojni je vsa leta sode- loval pri urejanju življenja v svo- jem okolju. Kar 26 let je bil pred- sednik na Destrniku (krajevni ljudski odbor, občinski ljudski odbor, krajevna skupnost), dol- ga leta odbornik okrajnega, poz- neje občinskega ljudskega odbo- ra v Ptuju, član upravnega odbo- ra kmetijske zadruge itd. Za svo- je uspešno delo je dobil več jav- nih priznanj. Zato je razumljivo. daje za dom in malo kmetijo skrbela predvsem žena Antonija. Sedaj že četrt stoletja zakonca živita sama in skrbita za kmetijo. V zakonu sta se jima rodili hčerki, ob zlatem jubileju pa so jima čestitali 4 vnuki in tudi že 2 pravnuka. Zlatoporočencema tudi naše čestitke in dobre želje! FF Ob razglasitvi za zlatoporočenca v poročni dvorani Mestne hiše v Ptuju. Foto: Langerholc Miniaturna Icočija Pred dobrim letom smo objavili fotografijo Slomškove kočije, ki jo je župniku iz Korene izdelal rezbar Alojz Kuplen iz Adrencev 25 a pri Cerkvenjaku. Že takrat je Alojz obljubil, da bo podobno le- potico izdelal tudi zase. Pred kratkim je mojster res izdelal pre- cej manjšo, miniaturno kočijo, ki meri komaj trideset centimetrov, kljub temu pa se ne razlikuje od velike. Alojz je za izdelovanje kočijice porabil cel mesec. V povprečju je delal po deset ur dnevno. Alojz Kuplen je kar malce skrivnostno povedal, da mu je kočija tako pri srcu, da jo bo verjetno kaj kmalu tudi zase napravil "v veliki izved- bi". Fotozapis: Marijo Slodnjok Prodajna razstava ročnih del begunk Občinska organizacija Rde- čega križa Ptuj je pripravila 2. raz- stavo ročnih del begunk, ki živijo pri znancih in prijateljih v Ptuju ter njegovi okolici. Razstavo bodo odprli jutri ob 13. uri v pros- torih gasilskega doma v Ptuju in bo odprta tudi v soboto od 8. do 16. ure in nedeljo od 8. do 12. ure. Vsi izdelki bodo na prodaj, izku- piček pa bo namenjen ženam iz BiH in njihovim družinam za lažje premagovanje njihovih živl- jenjskih razmer. MS Izdelki s prve razstave izdelkov begunk. ČRNA KRONIKA KOLESAR UMRL PO NESREČI Vtorek, 5. aprila, okoli 11. ureseje 72-letni Janez Zavetnik iz Močne 9, občina Lenart, peljal s kolesom po magistralni cesti skozi naselje Ložane. Za njim je z osebnim avto- mobilom pripeljal Aleksander Zver iz Murske Sobote. Zaradi pretesne- ga prehitevanja je z avtom zadel v zadnjo kolo kolesa. Kolesarja je vrglo na pokrov motorja in v vetro- bransko steklo, zatem je padel na cestišče in se hudo ranil. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer pa je zaradi posledic hudih poškodb v četrtek umrl. HUDO RANJENENA VOZNICA Po lokalni cesti skozi Gornj Ključarovce je v torek, 5. aprila, ob 13.30 vozila osebni avtomobil Mari- ja Plohi iz Hranjigovcev, KS Sv. Tomaž. Ko je pripeljala do križišča z lokalno cesto proti Vičancem, jo je na mokrem cestišču začelo zanašati. Zepaljala je na bankino ob desnem robu ceste, od tam pa je avto odbilo na travnik. V nesreči se je voznica hudo ranila in so jo pre- peljali v ptujsko bolnišnico. Z AVTOM V DROG Po regionalni cesti od Borla proti Ptuju je v nedeljo, 3. aprila, ob 21.10 vozil osebni avtomobil Marko Me- dun iz Limbuša pri Mariboru. V le- vem ovinku v naselju Bukovci gaje začelo zanašati in je trčil v drog elek- trične napeljave. V nezgodi se je huje ranil njegov sopotnik Milan ŠtrucI iz Peker pri Mariboru. PEŠKA NI ČUTILA BOLEČIN ~ Prejšnjo soboto, 2. aprila, okoli poldneva je pred trgovino Baldo v Slovenski Bistrici neznana voznica osebnega avtomobila med vzvrat- no vožnjo z avtomobilskim ogleda- lom trčila v peško, ki je stala na pločniku. Voznica je ustavila, stopi- la k peški in ji ponudila pomoč. Peška je pomoč odklonila, ker ni čutila bolečin, zato se je neznana voznica odpeljala. Pozneje je UNZ Maribor zaprosila neznano voznico osebnega avtomobila in morebitne očividce, da se jim oglasijo in po- magajo razjasniti okoliščine nezgo- de. MOPEDIST TRČIL V TRAKTOr" Po cesti od Makol skozi naselje Jelovec se je v četrtek, 7. aprila, z mopedom peljal Frančišek Kralj iz Starega Grada pri Makolah. Pri sta- novanjski hiši Jelovec 20 je trčil v traktor, ki gaje nasproti vozil Matija Žogler. Mopedist se je v nezgodi hudo ranil. VOZNICI TRČILI V KRIŽIŠČU v soboto, 9. aprila, ob 10.25 je po lokalni cesti od Tržca proti Ptuju vo- zila osebni avtomobil Ana Kupčič iz Lancove vasi. V križišču z Za- grebško cesto je trčila v osebni av- tomobil, ki gaje iz smeri Ptuja proti Vidmu vozila Dragica Vaupotič z Dravinjsega Vrha. V trčenju je bila Dragica Vaupotič hudo ranjena, Ana Kupčič in njen sopotnik 4-letni Sandi K. pa lažje. Prepeljali so jih v ptujsko bolnišnico. Z AVTOM V VRTNO OGRAJO Po regionalni cesti od Ruja proti Ormožu je v nedeljo, 10. aprila, ob 2.20 vozil osebni avto Boštjan Šmi- goc iz Nove vasi pri Markovcih. Med vožnjo skozi naselje Borovci je za- peljal na levo in pri hiši Borovci 48 treščil v vrtno ograjo. Voznik in nje- gov sopotnik Andrej Kline, prav tako iz Nove vasi pri Markovcih, sta bila v nezgodi hudo ranjena. Pre- peljali so ju v ptujsko bolnišnico. PRI POKANJU Z LATO PO GLAVT Prejšnji teden smo omenili, da pri velikonočnem pokanju na našem območju ni bilo večjih nezgod. Omenjamo pa zanimiv primer iz Loč pri Poljčanah. Tam je 28-letni Bran- ko s karbidovko pokal na polju, v bližini hiše 50-letnega Franca P. Zgodilo se je, da je pri enem od po- kov odletel pokrov pločevinke na zemljišče Franca P. Ta je brž prite- kel iz hiše in z leseno lato dvakrat udaril Branka po glavi. Verjetno kar krepko, saj seje lata prelomila. Poli- cistom je pozneje pojasnil, da mu je šlo pokanje v neposredni bližini nje- Rodile so - čestitamo: Marija /,ilar. Tlake 47, Rogatec - Barha- K', Lidija Holc, Mestni Vrh 22, rtuj - Alena; Kristina Pintarič, Bratislave! 35, Polenšak - deklico; Milica Kokot, Breg57, Majšperk- Roka; Marjanca Črnko, Žabjal; 30/a, Ptuj - Uroša; Zdenka Čuš, Dornava 25 - deklico; Romana Pukšič, Barislovci 14, Lovrenc- Jano; Darja Ambrožič, Mestni Vrh 74, Ptuj - dečka; Renata To- polovec, Minoritski trg 2, Ptuj- Aleksandra; Vesna Mikič, ? Bišečki Vrh 37/a, Trnovska vas - J Marina; Alica Fekonja, Kraig. j herjeva 22, Ptuj - Aljaža; Olga Pe-1 I tričič, Senešci 26, Velika Nedelja-1 I dečka; Marija Kump, Senčak 11,i I Juršinci - deklico; Vera Matjašič, Rotman 1, Juršinci - dečka; Lidija Masten, Lešnica 1, Ormož - Va- lentino; Emica Kocjan, Hcrman- ci 55, Miklavž - Nejca; Irena Brglez, Mariborska c. 57, Ptuj - Primoža; Andreja Šprah, Mihov- ce 55/a, Cirkovce - deklico; Vesna Jančič, Stanka Brcnčiča Ptuj - Aljo. Poroke - Ptuj: Zlatko Ver- bančič, Gabrnik 50, in Anica Šuen, Gabrnik 50; Stjepan Fur- jan, Varaždinska 86, Babinec, in Darinka Petrovič, Stojnci 31/a; Vlado Horvat, Formin 14, in Bo- jana Črešnik, Borovci 56; Andrej Kuhar, Borovci 55, in Simona Vrtič, Spuhlja 57; Vito Vidovič, Rimska ploščad 10, Ptuj, in Nataša Senčar, Rimska pl. 10, Ptuj. Umrli so: Ana Kodrič, rojena ŽLAHTIČ, Pristava 5, 1908 -1 ■ 5. aprila 1994; Ivan Horvat, Gorn- ji Ključarovci 11, 1910 - t 2. aprila 1994; Roza Kos, rojena MEZNARIČ, Krčevina pn Vur- i bergu59,:i:1905-t8.aprilal994. gove hiše na živce. Kljub temu se bo moral zagovarjati pred sodiščem, saj so policisti v ovadbi zapisali: ogrožanje z nevarnim orodjem. POZARVOSLUSEVCIH v sredo, 6. aprila, okoli 10.30 je iz- bruhnil požar na gospodarske? poslopju Ivana Z. v Osluševcihs ormoški občini. Ostrešje gospodar- skega poslopja je v celoti pogorelo, zgorelo pa je tudi precej sena, sla- me in raznega kmečkega orodja. Ocenili so, daješkodezadvamilijo- na tolarjev. Požar je nastal zaradi nustrezno izvedene električne na- peljave, na katero sta bila prikl- jučena puhalnik in drobilec koruz- nega zrnja. spet ponarejene marke" Prejšnjo soboto proti večeru je v lokalu Cafe Hof v Slovenski Bistrici neznanec poskušal plačati zapitek z bankovcev za 100 DEM, a mu na- takar ni nasedal, saj je posumil, da je bankovec ponarejen. Pozneje so policisti ugotovili, da je bil tisti "nez- nanec" 26-letni B. K. iz Slovenske Bistrice in da je s takimi bankovci plačeval tudi po drugih gostinskih lokalih. Vse ponaredke so mu poli- cisti zasegli in začeli poizvedovati, od kod mu ponarjen denar. FF