Izhaja: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za v s akokrat. r e 1 j a : za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja ; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom : Upravništvu „Mira“ v Celovcu. Leto XIV. V Celovcu, 10. vel. travna 1895. Štev. 16. Kot razni drugi narodi na sveti Pravico ima i slovenski rod Na svoji zemlji svóbodno živeti In v svojem domu biti — ón gospod! Bog njega v krasne kraje je naselil Ter govor najmilejši mu podelil; Če pa ljudem, ki iz posesti té Pregnati brezobzirno ga lioté, Z odločnostjo Slovenec se upira In če doma svoj jezik govori In noče, da ga tu mu kdó prezira, Komu-li kaj krivice s tem stori? Le svojo last pošteno on varuje, Po tujem rok nikoli ne steguje! In vender nanj srdi se mnog tuj čin Ter mu želi le — škodo in pogin, In ko že vidi v stiski ga in revi, Ne ohladi se mu do njega srd; Nasičen bil bi v svojem divjem gnevi Le takrat, ko bi gledal — njega smrt! Ves dobri svet miluje zdaj Ljubljano, S potresom zrušeno in razdejano, A zlobnež ptuj vesel zrè — bedo nje; Vidčč pa, da usmiljeni Ijudjé V pomoč hité nesrečnikom slovenskim, Preprečiti on skuša to — z lažmi, Ki trosi v svet z jezikom jih peklenskim Ter ž njimi ves slovenski rod grdi, Da bi pred slednjim ljudstvom ga počrnil Ter s tem dobrotnike mu proč odvrnil . . . A kdó bo tebe, obrekljivec, kdó Poslušal ter ti veroval slepo?! V besedah tvojih kaže se le tvoja Hudobnost, ki — surovosti je znak; Vsak poštenjak nemilo te obsoja, S teboj je le, kdor tebi je jednàk! Sveta sovraštvo in zaničevanje Ti žel za svoje podlo boš dejanje, In če Pravični tebe bo zadél Z osveto, ječal bodeš — osamel!--------- Fr. Selški. Smešničar. Mož (pijanček); „ Velblod (kamela) lahko osem dnij dela, ne da bi kaj pil.“ Žena: „Ti pa lahko osem dnij piješ, ne da bi kaj delal/ ----- Zdravnik: „Vi postrežnica, kaj delajo moji bolniki, kterim sem včeraj novo zdravilo zapisal?" Postrežnica: „Sest jih je nicoj umrlo/ Zdravnik: „Kaj pa je s sedmim? Saj sem sedmerim zdravilo zapisal.1' Postrežnica: „Tisti še živi; on ni hotel piti." _______ govorili z vojaki 7. polka Khevenhuller in ti so nam zatrdili, da je pri koroškem (7.) polku polovica slovenskih vojakov, nekaj zato, ker so slovenski Korošci za vojaščino bolj sposobni ko nemški, nekaj pa za to, ker pri koroškem polku služi tudi precej Kraševcev, ki so deloma Kranjci, deloma tržaški in goriški Slovenci, v manjšem številu primorski Lahi in Hrvatje. Teh Kraševcev ne zna nobeden nemško, toraj že v pogledu na te je bila beseda „skoraj vsi" lažnjiva. Pa tudi koroški slovenski vojaki niso „skoraj vsi" nemščine zmožni; kar jih pride iz kapelskega in pliberškega okraja, so „ skoraj vsi" trdi Slovenci (da se enkrat poslu-žimo te nemškutarske besede), da „skoraj nobeden" ne zna besedice nemške, ko k vojakom pride. V treh letih seveda mu ubijejo nekaj nemških besed v glavo. Pa tudi izpod drugih sodnij jih pride mnogo, ki ne znajo nemško. Kar velja o vojaških novincih, to velja tudi o kmetih. Če bi mi koroški Slovenci namesto Kirschnerja druzega poslanca imeli, da bi se tudi slovenskih pravic nekoliko spominjal, in če bi bil tisti član proračunskega odseka, on bi bil Rainerja lahko še bolj krepko zavrnil, kakor je bilo to g. posl. Klunu mogoče. Klun je pokazal svojo dobro voljo, pa tega od njega ne moremo zahtevati, da bi on vse koroške kraje tako dobro poznal, da bi vedel, koliko kmetov v tej ali drugi občini zna, in koliko jih ne zua nemško. Zato si na Rainerjevo izmišljeno besedo „skoraj vsi" ni upal odgovoriti. Mi Korošci pa take laži ne bomo dalje požirali in hočemo poljedelskemu ministru naznaniti, koliko je na tej besedi „skoraj vsi" resnice. To moramo tembolj storiti, ker nas je g. minister k temu tako rekoč pozval in opominjal, ko je rekel, da „če se prepriča o resničnosti dr. Gregorčičeve pritožbe itd. . . . “ Dr. Rainer in maloštevilni njegovi nemško - liberalni pristaši sodijo koroške Slovence po bližnji celovški okolici : ker slišijo slovenske kmete iz Otoč, Št. Martina, Št. Jurja, Št. Jakoba itd. nemško in slovensko govoriti, zato mislijo, da je tudi drugodi tako. V resnici je pa drugače. Pod kapelsko sodnijo je samo v trgu nekaj Nemcev, zunaj trga boš pa težko našel človeka, ki bi nemško znal; še lomiti po nemško ne znajo, ker taki, ki so se pri vojakih nekaj nemščine naučili, jo zopet pozabijo. Tudi pod obširno pliberško sodnijo, ki šteje 21.000 duš, znaš po celo uro daleč hoditi, prej ko spet narajmaš kmetskega človeka, ki bi dobro nemško znal. Pa čemu treba tako daleč od Celovca trdih Slovencev iskati?! Poglejmo na goro Osojnico (Satnic), ki jo imamo vsaki dan pred nosom: tam ste dve fari in občini Radiše in Medgorje, kjer nemščino le za silo lomijo ali je pa čisto nič ne znajo. Kdo pa zna nemško v Selah ali pa v Šmarjeti in v Slov. Plajbergu? Koliko jih zna nemško v Svečah, v Bilčovsu, v Podgorjah ali v Št. Jakobu? Kje so tedaj Rainerjevi „skoraj vsi"? Okoli Guštanja vemo, da kmetje ne znajo nič nemško. In vender je družba Nemca g. Kohlerta doli poslala in je po nemško govoril. Poslušalcev je imel malo, in misliti si moramo, da so ga poslušali le guštanjski „purgarji“ in morda kak učitelj. Slovenski kmetje iz okolice pa morda še povabljeni niso bili, in če so bili, kaj jim to koristi, če pa govornika ne zastopijo ! Komu pa so, vprašamo mi, komu so namenjeni kmetijski poučni govori? Ali ne morda kmetom ? Če pa kmetijska družba v Guštanj, kjer kmetje nič nemško ne znajo, pošilja nemškega učitelja, potem si moramo misliti, da so kmetijski govori v prvi vrsti potrebni za fužinske delavce in za krojače, čevljarje, kovače, ključarje itd. guštaujskega trga! Tudi v Libeličah je govoril g. Kohlert, seveda po nemško. Radi bi zvedeli, koliko kmetov je tam, ki bi dobro nemško znali ; kajti le tisti bo zastopil nemški govor ali nemško pridigo, kdor dobro nemško zna, ne pa tisti, ki zna le nekaj besed. Sploh pa se nemški učitelji pošiljajo na vse slovenske kraje v celovški in beljaški okolici, v zilski in rožni dolini. Še dr. Kramar mora najprej po nemško, in potem še le bolj na kratko po slovensko govoriti. Tako je bilo v Tinjah in v Ilovljah (Kanonhof). Dr. Gregorčič, dr. Rainer in koroška kmetijska družba. V proračunskem odseku državnega zbora je goriški poslanec dr. Gregorčič (hvala mu za to!) naznanil naše pritožbe zoper koroško kmetijsko družbo, kar se tiče porabe delavne moči g. dr. Kra-Te pritožbe so: *\\\ \V ]>i>,\Kramar je bil na prošnjo našega katoliško-političnega in gospodarskega društva v prvi vrsti za to na Koroško poslan in za to dobiva 700 gld. letne plače od poljedelskega ministerstva, da bi slovenske kmete v kmetijskih vedah poučeval v slovenskem jeziku, kterega drugi učitelji koroške kmetijske družbe niso zmožni. Kmetijska družba pa rabi g. dr. Kramarja za druge opravke, le redko ga pošilja med slovenske kmete, namesto njega pa pošilja med Slovence pogosto g. Kohlerta, g. Hirscha in druge gospode, ki slovensko ne znajo in toraj po nemško govorijo. Naravna posledica je, da se zamorejo takih shodov s pridom udeleževati le taki kmetovalci, ki nemščino dobro razumejo, ostali slovenski kmetje pa ostanejo brez pouka. — Druga pritožba je, da kmetijska družba teh shodov ne napoveduje zadostno ; ker tedaj kmetovalci za shod ne zvejo, tudi govorov poslušat ne pridejo. Če družba že noče shodov naznanjati v „Miru“, ki bi bil najpripravnejši list za ta namen, ker je med slovenskimi kmeti močno razširjen, naj jih pa razglaša vsaj v uradni ^Celovčanki". Vidi se skoraj, kakor da je družbi več za ponemčevanje, kakor za kmetijski pouk in napredek. Tako na blizo je dr. Gregorčič govoril, in resnične so bile njegove besede. Nasproti pa mu je govoril liberalni celovški poslanec dr. Rainer. On je rekel, da slovenskih govorov ni treba (?!), ker slovenski kmetje na Koroškem skoraj že vsi (??) nemško znajo in nemščino še bolje zastopijo, kakor „novo“ slovenščino. Nadalje je rekel, da ni res, da bi družba svojih shodov po deželi ne naznanjala, ona naznani vsaki nameravani shod dotični kmetijski podružnici. — Poslanec Klun se je za slovenščino potegnil in je rekel, da to ni res, da bi koroški kmetje ne razumeli pismene slovenščine, ktero naši nasprotniki „novo“ imenujejo, kajti ko bi je ne razumeli, bi jih ne bilo toliko pri Mohorjevi družbi, ktera izdaja vse svoje knjige v pismeni slovenščini. Na Klevetniku. to se je oglasil g. minister grof Falkenhayn. On se je čudil nad vsem tem, kar je slišal iz ust dr. Gregorčiča. Takih pritožeb zoper koroško kmetijsko družbo ni bil pričakoval. Rekel je, da ga je stalo mnogo truda, prej ko se mu je dovolil slovenski potovalni učitelj za Koroško. Zato je ministra z a-bolelo, ko je moral slišati, da se dr. Kramar ne rabi za tisti namen, zavolj kterega je bil v Celovec poslan. Nasproti dr. Rainerju je minister rekel, da on ne v erj a m e, da bi slovenski kmetje kak drug jezik bolje zastopili, kakor svojo materno slovensko besedo, če se bo on (minister) prepričal, da so pritožbe, ki jih je naštel posl. dr. Gregorčič, resnične, potem bo on na to silil, da se bo rabil dr. Kramar za njegov pravi namen, namreč za poučevanje slovenskih kmetov. Iz tega pogovora se vidi, da je poljedelski minister grof Falkenhayn popolnoma pravičen gospod. Nasprotno je pa celovški poslanec dr. Rainer kakor zvita kača našo pravico in naš napredek s tistimi starimi strupenimi lažmi in zvijačami umoriti skušal, s kterimi so koroški liberalci do zdaj še vsako naše početje na Dunaju počrniti in zabraniti znali. Najprej nam svojo nemščino pri durih in oknih in celo skozi dimnik v hišo tlačijo, slovenskim otrokom in odraščenim mašijo nemščino v usta in ušesa, in kedar se po toliki sili naših ljudij prime sčasoma nekaj nemških besed, tedaj brž vsi veseli kličejo med svet, da je slovenščine na Koroškem že konec, da že vsi nemško znajo itd. Ni nam treba dostaviti, da so to smešne laži. Če kdo toliko nemško zna, da more po nemško prodati en voz drv, ali da si zna v gostilni po nemško poklicati jedi in pijače, to se še ne pravi, nemško znati ! Daj mu kako nemško knjigo ali nemšk časnik v roke in prašaj ga, naj ti pové, kaj notri stoji, pa se boš brž prepričal, da razume komaj vsako tretjo ali četrto besedo, od vsega pa nič. S to lažjo, da Korošci že vsi nemško znajo, nam zabranjujejo slovensko uradovanje, s to lažjo so odstranili celò slovenščino od koroškega polka, da se častnikom ni treba več slovenščine učiti. Pisali so namreč na Dunaj, da je pri koroškem polku (regimentu) izmed vsakih sto vojakov (Žolnirjev) komaj deset Slovencev in še ti skoraj vsi nemško znajo!! To površno besedo „skoraj vsi" imajo sploh vedno na jeziku, kedar je njim v korist. Mi smo pa sami Pa pustimo to vprašanje za trenotek na strani, koliko kmetov v enem kraju nemško zna, in koliko je trdih Slovencev; naj ho to, kakor hoče, vender nam ostane ena resnica: če ho kmetijski učitelj po slovensko govoril, ga bodo vsi zastopili, če bo pa po nemško govoril, ga bojo zastopili le nekteri. Iz tega sledi: naj govori po slovensko! Tudi to bomo g. ministru povedali. Pa še nekaj imamo govoriti z g. dr. Rainerjem. On je kmetijsko družbo zagovarjal, češ, da svoje shode naznanja po svojih podružnicah. To pa nam ne zadostuje. Kmetijske podružnice med Slovenci štejejo le malo članov, ki so navadno z načelnikom vred liberalci in nemškutarji. Slovenski kmetovalci nemajo veselja do družbe, ker vidijo, da ona za Slovence le malo ali nič ne skrbi, družbini služabniki, kakor Schtitz, Kirsch itd. pa so strastni sovražniki slovenščine in slovenske stranke. Ce tedaj pride pismo na „gauvorstanda“, da bo prišel tj e učitelj in bo govoril o tem in tem, naznani to načelnik svojim maloštevilnim soudom podružnice, morda še ne vsem, slovenskih sosedov pa ne vabi; nekaj za nje ne mara, nekaj pa si misli: „čemu jih bom vabil, saj nemško itak ne zastopijo". To niso kaki prazni marni, ampak skazana resnica: na več krajih se je že zgodilo, da so slovenski kmetje za tak shod še le potem zvedeli, k o j e že minul in je učitelj že odšel. Dosedanji način, kmetijske govore naznanjati, toraj nikakor ni uspešen in ne zadostuje. Tudi to moramo ministru povedati. Zdaj imamo pa nujno prošnjo do koroško-slo-venskih rodoljubov, posebno do čč. gg. duhovnikov in županov. Ugovori dr. Rainerjevi se morajo na vsak način zavrniti, da bo g. poljedelski minister videl, da je g. dr. Gregorčič resnico govoril. Pa naše slovensko politično društvo tega samo ne more izvršiti. Tudi odbornikom tega društva ni vsaki kraj, vsaka vas, vsaka fara, vsaka občina in prebivalstvo v njih tako natančno znano, da bi zamo-glo društvo za gotovo reči: „mi dobro vemo, v tej občini zna toliko kmetov nemško dobro, toliko le za silo, toliko pa čisto nič“. Take z dobro vestjo in polnim prepričanj e m podpisane izjave zamorejo narediti le dušni pastirji in župani, ki so več let v dotičnem kraju ter vse ljudi dobro poznajo. Mi prosimo toraj vse slovenske župnike, farne oskrbnike, župane in občinske svetovalce, naj naredijo za vsako občino posebno izjavo, v kterej naj povejo, koliko je v tej občini na blizo 1. gospodarjev, ki čisto nič nemško ne znajo, 2. takih gospodarjev, ki le za silo lomijo nekaj nemščine, 3. takih gospodarjev, ki znajo dobro nemško. To izjavo naj podpišejo: a) župan, b) vsi duhovniki v tistej občini, c) občinski svetovalci in odborniki, šolski svetovalci in sploh rnožjč v zaupnih službah (Vertrauensstellungen), pa vsak naj pristavi, ktero zaupno službo da ima („župnik, provizor, kaplan, župan, obč. svetovalec, šolski načelnik itd.“). če tega ne storimo in bi se na izjavi brala sama imena, rekli bi nasprotniki: „Kdo pozna te ljudi? Morda so kake pastirje nalovili in jih plačali, da so se podpisali !“ Še le potem, kedar bomo zadosti takih „izjav“ imeli, zamoremo dr. Rainerju in njegovim tovarišem nasproti stopiti. Če bi samo politično društvo naredilo spomenico in bi se podpisali kaki trije odborniki tega društva, tako dolgo dr. Rainer še zmirom lahko reče ministru : „Kaj je na tem, kar tukaj govorijo ti podpisanci? Ali mar jaz poslanec dr. Rainer in poslanci Moro, Ghon, Kir-schner, Steinwender, Tschernigg, Elbi itd. nismo toliko vere vredni, ko ti odborniki in njih društvo ? Mi pravimo , da je vse laž, kar ti v svoji spomenici pišejo !“ Tako bi liberalni poslanci govorili, in minister spet ne bo vedel, komu bi verjel, če mu pa podamo toliko izjav in toliko podpisov od župnikov, županov itd., potem si bo minister mislil: „Župnik, župan in svetovalci vsake občine bojo za svoj kraj ja bolje vedeli, koliko kmetov nemško zna, in koliko ne, kakor pa ti gospodje poslanci, ki večidel v mestu čepijo in kmete le od daleč poznajo.“ Za te izjave toraj nujno prosimo ; naj se pošiljajo na odbor katol. polit, društva za Slovence na Koroškem. Med tem bomo pa spomenico spisali, in potem bomo vse vkup poslali na poljedelsko ministerstvo. Tako upamo g. dr. Kramarja in njegove znanosti pridobiti za korist slovenskih kmetov na Koroškem. Dopisi prijateljev. mp1* Slovenci! Zakurite na večer 4. mal. srpana v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu po vseh slovenskih gorah in planinah prav mnogo kresov. (Kronski darovi za Veiikovško šolo.) ZaVelikovško šolo darovali so 18 kron namesto venca umrlemu rodoljubu slovenskemu, Janezu Vilčniku na Zilji, njegovi prijatelji vsak po 1 krono, in sicer : gg. Jan. Gailer p. d. Ilič, Gregor Einspieler, Val. Kraut, Jož. Lendovšek, Fr. Bergman, Mih. Kržič, Janez Lapuš, Matija Wutti p. d. Pajovec, Gašpar Trupe, Matevž Kofler p. d. Storej, Tomaž Aiholzer p. d. Hojž, Janez Fuger p. d. Smoja, P. Markovič, pivovar Tomaž Treiber, Pav. Griesnik, Janez Pfeifer p. d. Jugovec in Vek. Knafelc. — Dalje je darovala slavna hranilnica in posojilnica v Velikovcu 400 kron; č. g. France Mihi, župnik v Št. Lipšu, 2 kroni; družba čč. gg. duhovnikov, zbranih dné 15. vel. travna v Starem Trgu pri Slovenjemgradcu, 6 kron, na shodu slovenjegraške podružnice v Pamečah dné 23. vel. travna nabranih 10 kron, cerkovnik Anton Kasl na Želinjah 1 krono, Tomaž Cikulnik p. d. Škorjanc v Mrzli vodi 2 kroni, Ožbalt Jamnik p. d. Ukart na Blatu pri Želinjah 2 kroni. Skupaj 441 kron. Vsem presrčna hvala! Živeli nasledniki! Iz Celovca. (Koroškim slovenskim posojilnicam!) Nektere nemške posojilnice na Koroškem snujejo lastno „zvezo koroških posojilnic1' in bodo imele dné 20. rožnika v Celovcu shod, na kterem se bodo o tem razgovarjali. Na čelu temu gibanju so posojilnice v Durnfeldu, v Gradesu in v Zgornjem Miihlbachu, ki so v nemško-liberalnih rokah. Poklicali bodo k sodelovanju koroški deželni odbor in c. k. koroško kmetijsko družbo. Vabila k pristopu pošiljajo tudi slovenskim posojilnicam. Vse pa kaže, da se nam Slovencem od take zveze ni kaj dobrega nadejati. Torej pozor! — Slovenci imamo „zvezo slovenskih posojilnic v Celji“, ki tako vzorno in blago-nosno deluje za prospeh in napredek slovenskih posojilnic in ki si je zlasti za Koroško že pridobila premnogo zaslug. Zato naj vse slovenske posojilnice koroške trdno ostanejo pri tej naši zvezi in naj ne iščejo neugodnih zvez tam, kjer imajo prvo besedo naši nasprotniki, ktere menda vender že dobro poznamo in od kterih vemo, da nam nič dobrega ne privoščijo. Svoji k svojim! Ne udajmo se! Iz Vetrinjskega Kloštra. (Kušaj ušel!) Oh, „bauernbundarji£‘, kaj hote neki zdaj začeli; eden vaših najboljših generalov, „ta prvi za Kirschner-jem“, jo je potegnil v deveto deželo, tam kjer poper raste! Njega bi pač ne bilo škoda, pa škoda za denar, ki ga je ljudem odnesel. Goljufani so celò mnogi ubogi delavci, ki so mu zaupali svoj prihranjeni denar, ki so ga s krvavimi žulji v dolgih letih prislužili in za starost na stran položili; zdaj jih čaka na starost pa beraška palica! In kakošne časti so temu človeku skazovali! Bil je ravnatelj v Morovi suknarski tovarni, podpredsednik „bauernbunda“, občinski odbornik vVetrinjah, načelnik kmetijske podružnice Vetrinjske itd. V Celovcu je bil pri tako imenovanih nemških hujskačih zelo priljubljen in spoštovan, ker so ga za politične svoje namene dobro potrebovali. Dopisoval je v razne liberalne časnike ter navadno udrihal po Slovencih, če tudi je bil sam sin slovenskih starišev. Ko smo hoteli pri zadnji občinski volitvi poštenega Podstražišnika izvoliti v občinski odbor, takrat so liberalci vpili : „Tega slovenskega hujskača pa že ne!“ Ljubši jim je bil Kušej. Načelništvu kmetijske podružnice se je hotel Kušej na shodu v ,,Kanouhofu“ sam odpovedati, pa Žih-poljski župan Sekalnik je na to silil, da je bil Kušej spet izvoljen. Za koliko je ljudi opeharil, se bo težko natančno zvedelo, ker bodo nekteri liberalci, ki so bili osmukani, rajši molčali. Delavski blagajnici v Vetrinjah je bojda odnesel okoli 2000 gld., pa tiste je menda g. Moro povrnil. Kušej je bil tudi blagajnik krajevne zavarovalnice zoper točo, pa za ta denar je g. poslanec Kirschner odgovoren. Zastopal je pa Kušej še neko drugo zavarovalnico, ali je tista kaj prizadeta, ne vem. Neka gospa zgubi 4000 gld., neka vdova v Celovcu pa celò 10.000 gld. Neka delavka zgubi 900 gld., druga delavka 500 gld., neki tesar 300 gld., neka revna kočarica 300 gld., neki kmet 500 gld., neki gostir 250 gld., neki cunjar 500 gld., kmet R. 500 gld., neki P. 200 gld., neki delavec 300 gld. Na posodo je iskal tudi pri gostirki „Ledrarci“. Ona pa mu ni hotela nič dati, rekši: „Saj ste mi že dosti škode naredili, ko ste vsem delavcem mojo gostilno prepovedali, ker je moj rajni mož s Slovenci volil!" Čast tebi, poštena žena in tvojemu poštenemu rajnemu možu! Ko bi bili vsi koroški Slovenci tako srčni in odločni in bi se ne tresli pred vsakim mogočnim liberalcem, potem bi bilo veliko bolje za nas vse! Naši liberalci so zdaj vsi poparjeni, kakor bi jih s kropom polil. Toda, liberalci, ne žalujte za Kušejem, on je šel le v Ameriko k Mačniku in Kutniku, da jima pove, kako na Koroškem liberalni obroč že poka ; morda pridejo vsi trije spet nazaj in tisti obroč spet skrpajo in vkup skujejo ; toda, mislim, dolgo bote morali čakati. Ti zapeljano ljudstvo pa, ki si zdaj slepo tekalo za liberalnimi preroki ter po njih naukih zmirjalo duhovnike in poštene Slovence, odpri zdaj svoje oči in spreglej, da vidiš, kam so te pripravili ti krivi preroki in kak dobiček imaš od njih ! Povrni se h krščanski veri in krščanskim šegam, potem te bo Bog zopet blagoslovil in te branil zoper vse nevarnosti in nesreče! Iz Vrat. (Kaj bo s tem vremenom?) Pri nas smo imeli hudo zimo. Snega je bilo toliko, da se je sadno drevje lomilo. Upali smo veliko sadja. Pa zasukalo se je drugače. Mali traven nam ni dopadel, veliki traven ni bil dosti boljši in letos pač ne zasluži, da ga toliko prestavljamo. Koj mraz in še sneg! Vse zdihuje: kaj bo, kaj bo ! Cvetje na drevju je deloma zmrznilo ; orehi imajo vse vrčičke osmojene; krompir in turšica sta kakor »špehova salata", čebelarji smo se veselili obilih mladih rojev, pa jih ni skoraj nič. Nekteri panji bodo morda še stare matice pomorili. Iz Velikovca. (Letni občni zbor naše posojilnice) vršil se je dné 26. maja t. L pri „Aufmuthu“-u pri prav obilni udeležbi. Posojilnica imela je koncem leta 1894. 310 zadružnikov ; hranilnih vlog je bilo v 1. 1894. vloženih 32.310 gld. 17 kr. ; izposodilo se je 85.985 gld. 24 kr., nazaj vrnilo se je posojil 70.904 gld. 65 kr. Vse hranilne vloge so iznašale koncem 1. 1894. 57.123 gld. 02 kr., posojila 65.145 gld. 65 kr., rezervni fond pa 1689 gld. 44 kr. Izvolili so se vsi prejšnji odborniki, le namesto č. g. župnika Antona Kes-narja, ki so se v Prevalje preselili, se je izvolil gosp. kanonik Prane Holec, ki prevzame zdaj tudi tajništvo posojilnice. Sklenilo se je, da se imajo od 1. prosinca t. 1. zadružni deleži obrestovati in sicer po ravno tistih odstotkih, kakor hranilne vloge. Od čistega dobička, ki iznaša 1119 gld. 34 kr., dovolilo se je darilo za slovensko šolo v Velikovcu 200 gld. in za po potresu poškodovane na Kranjskem 50 gld., ostali čisti dobiček se dene v re-servni fond. Odslej naprej bo naša posojilnica uradovala v cerkvenih ulicah št. 44. (v stanovanji čast. gosp. kanonika Holeca). Ker sta se predsednik in blagajnik odborništvu odpovedala, vršil se bo dné 19. t. m. izvanredni občni zbor. Več pove vabilo na zadnji strani. Iz Velikovca. (Nov glavni oltar.) Naprava novega glavnega oltarja za našo starodavno go-tično mestno cerkev je zdaj že od preč. knezoško-fijstva in od visoke deželne vlade potrjena. Načrt gotičnega novega oltarja, kojega je napravil še rajni arhitekt Stipperger v Celovcu, je po sodbi znanega strokovnjaka g. konservatorja P. Norberta Lebingerja eno najboljših Stippergerjevih del. Glavni podobi ste Izveličar naš in pred njegovimi nogami klečeča spokornica sv. Magdalena, patroninja naše cerkve ; obe podobi ste v pravi velikosti. Na stra-néh ovih glavnih podob se nahajata sv. Lazar in sv. Marta, brat in sestra sv. Magdalene. Zgoraj nad glavnimi podobami je podoba sv. matere Ane, na straneh zagledamo sv. Jožefa in sv. Janeza Krstnika in prav zgoraj pa sv. Roka, znane koroške patrone. Vse te podobe se bodo izrezale iz lipovega lesa, oltarna miza, tabernakelj in pa oltarne stopnice iz mramorja, duri tabernakeljua pa iz medenine. Stroški novega oltarja so proračunjeni na 5834 gld. 88 kr., in sicer kiparsko delo na 3895 gld., kamnoseško na 1839 gld. 88 kr., in pasarsko na 100 gld. Po priporočilu preč. knezo-škofijstva se je to imenitno delo naročilo pri našem slavnem rojaku gospodu Vekoslavu Progarju, akademičnem podobarju v Celovcu. Naj Bog ohrani g. Progarja v dobrem zdravji, da bo zamogel to umetniško delo srečno zmagati Bogu v čast in svojemu lastnemu imenu v povzdigo. Iz Št. Ruperta pri Velikovcu. (Nov Božji grob.) Ob Veliki noči smo dobili letos nov Božji grob, kterega nam je jako umetniško napravil gosp. Ludovik Grilc, akademični slikar v Ljubljani. Božji grob obstoji iz dveh obokanih kulis, kteri ste zelo okusno in živo slikani, zadaj je zelo lepo na platno slikana podoba mesta Jeruzalema. Vse delo je nadrobno zelo umetniško izdelano. Z dobro vestjo moremo tega nadarjenega umetnika vsem slovenskim cerkvemm predstojništvom najtopleje priporočati. Iz Št. Jurija na Vinogradih. Letni občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Velikovec in okolico se je na binkoštni pondeljek pri nas prav sijajno vršil. Prišlo je v naš samotni kraj kakih 150 udeležencev. Prvi govornik je pojasnil namen družbe sv. Cirila in Metoda, dokazoval je, kako vestno ona svoj namen izvršuje in pozval navzoče, naj se je tesno oklenejo, in to tem bolj, ker ravno za veiikovško okolico družba največ stori, ko zida z velikimi stroški štirirazredno slovensko šolo v Velikovcu. Kot drugi govornik nastopil je vele-zaslužni gosp. Rozman, ki je v eno uro trajajočem izvrstnem govoru govoril o verski iu narodni šoli. Bog ohrani nam tega nadarjenega gospoda v krepkem zdravji! Lepo hvalo mu za njegov trud izrekamo. Ko se je stari odbor vnovič izvolil, so se pobirali letni doneski. Nabralo se je 30 gld. 86 kr. udnine, kar je za naš samotni kraj prav veliko. Pri prosti zabavi je nas kar iznenadil na novo sestavljeni pevski zbor slovenskih fantov iz Želinja, ki je pod vodstvom Pisarjevega Jozeja izvrstno pel pesmi, ktere mu je poslal brat „Gorotan“ iz Šmihela pri Pliberku. Naj se vrli pevci še nadalje pridno vadijo in naj polagoma skusijo napraviti pevsko društvo ; zagotovljeni naj bodo, da smejo raduniti na podporo vseh zavednih rodoljubov velikovške okolice. Bog živi pevce in njih vrlega voditelja! Iz Črneč. (Podružničen shod). V nedeljo dné 26. mal. travna napravila je podružnica sv. Cirila in Metoda za Tolsti Vrh in okolico svoj drugi letošnji shod v prijazni gostilni g. J. Kurteu-a p. d. Sitarja na Brodu ob Spod. Dravogradu. Udeležba je bila gledé na tukajšnje krajevne in nàrodne razmere prav dobra. Zlasti vrli Ojstričani so nastopili v častnem številu in prišlo je tudi nekaj rodoljubov s Štajerskega. O družbinem namenu je spregovoril vč. g. V. Podgorc, na to pa je g. Pil. Kandut v lepem govoru pojasnil naše zahteve glede šole in dokazoval potrebo verske in nàrodne šole. G. Podgorc je potem v obširnem govoru kazal na slabe gospodarske nasledke sedanjih brezverskih šol. Številke, da je bilo v Avstriji v 4 letih 29.000 mladih hudodelnikov pred sodniki, na Francoskem pa v enem letu 27.000, kažejo, da sedanja šola človeštva ni poboljšala. Sedaj je „pre-več“ in „premalo“ šolskega pouka. „Preveč“ : ker Sletna šolska dolžnost je predolga in otrok se zbog tega naveliča učenja. „Premalo“ : ker potem, ko otrok zapusti v 14. letu šolo, ga nihče ne poučuje več, kar bi bilo prav, ker se otroku še le zdaj bolj razvija pamet. Za ta pouk naj bi skrbele dobro uravnane nedeljske šole. Nasledke sedanjih šol čuti posebno hudo kmetski stan. Potem pove izvrstni g. govornik še nekaj o srednjih in višjih šolah in o časnikarstvu. Navzoči so z največjim zanimanjem poslušali krasni govor, ker doslej še niso imeli priložnosti, čuti tako temeljitih besed, ki so vsem segale do srca. Po zborovanju spregovorilo se je več navdušenih napitnic, za zabavo pa so skrbeli črneški pevci in pevkinje, kterim se je iz prijaznosti pridružil tudi g. dravogradski organist A. Grizold. Gotovo bode zanimivo zborovanje, pri kterem se je za družbine namene nabrala precejšnja svota, obrodilo sad. Naša iskrena zahvala pa bodi na tem mestu izrečena gg. govornikom in pevcem in vsem, ki so se shoda udeležili ! Iz Tolstega Vrha. (Nasprotniki slovenske šole.) Ker je nàrodni občinski odbor občine Tolsti Vrh sklenil, da bode osnoval za našo občino lastno šolo s slovenskim učnim jezikom (kakor je Št. Jakobska), začeli so nasprotniki, liberalni nemškutarji, hudo nasprotovati temu sklepu in z drznimi lažmi begati ljudstvo. Občinski odbor ravnal je le v smislu ministrovega odgovora na dr. Gregorčevo interpelacijo, ktero je dobro ocenil zadnji „Mir“ (št. 15.). Sklenil je namreč, da se v občinski hiši na Javorniku (Gamsenegg-u) ustanovi lastna šola, ki bode za občino velika dobrota, ne da bi se s tem nalagali občini preveliki novi stroški, ker bode samo treba nekoliko prirediti že zdaj stoječo hišo za šolske namene. Liberalni Guštanjci pa se bojé , da bi se potem otroci iz naše občine ne mogli več tako „fletno“ v čisto nemški Guštanjski šoli ponemčevati in zato se jej upirajo že sedaj na vso silo. Zbog tega so začeli loviti z raznimi pomočki podpise za neko protipeticijo, s ktero ugovarjajo snovanju šole s slovenskim poučnim jezikom za občino Tolsti Vrh. Glavni nasprotni agitator v teh stvaréh je trgovec Rud. Brundula, ki dela bržkone v bratski uzajemnosti z liberalnimi učitelji. Pomaga mu pa menda celo tudi novi oskrbnik pri grofu Pandolfiju, kar se nam pri tem gospodu res čudno zdi. Nosil je tisto peticijo okrog in lovil ljudi z lažmi, da so se podpisali, ne da bi prav vedeli zakaj, neki „penzijonirani“ delavec prevaljskih fužin! Reklo se je nevednim ljudem, da bodo morali že letos plačevati veliko večje doklade, itd. kar vse ni res. S takimi hudobnimi lažmi pridobili so jih res nekaj, da so se podpisali ! Radovedni smo zdaj le, kako se bodo obnašali visoki celovški gospodje proti tej na tak način nastali peticiji. Mi pa odločno ugovarjamo početju liberalnih agitatorjev, ki tako begajo ljudstvo. Rojaki ! ne dajte se zapeljati po priliznjenih in sladkih besedah liberalnih nasprotnikov, marveč stojte kakor jeden mož in potegnite se odločno za slovensko šolo, ki je edino prava za slovensko mladino! Iz Vodic. (Zahvala.) Od g. J. Hočevarja iz Cerkelj sprejeli smo 50 gld., ktere mu je izročil g. Vek. Legat iz Celovca v imenu pomožnega odbora kot podporo koroških Slovencev vsled potresa ponesrečenim. Srčna hvala! Vodice, dne 29. vel. travna 1895. Simon Žužek, župnik. Janez Spor n, župan. Iz Mengeša. (Zahvala.) Hvaležnim srcem potrjujem, da mi je g. J. R. Hočevar iz Cerkelj oddal za kamniško-mengeški okraj 50 gld., kteri znesek se nam je poslal po gosp. Vek. Legatu imenom pomožnega odbora iz nabire koroških Slovencev v podporo vsled potresa ponesrečenim. Pre-srčna hvala vsem darovalcem ! Župan : Levec. Izpod Uršelske gore. Nabirajte v rožniku do-bovo. orehovo in lapuhovo listje, kteri ga še niste, potem bezgov in lipov cvet, grozdjiče (ribezelje), sv. Janeza rože ali krčno zel, kamelice, meliso, rožmarin in rože črnega korena (gobez). Zadnjič se je po zmoti pisalo: habetov koren, „če je še“. Seve da je, habet cveti mal. srpana. A trnoličen cvet, sem hotel reči, „če je še“. Politični pregled. Pri svitlem cesarju je bila nedavno deputacija, ki je prosila za železnico čez Ture planine in čez Predel. — Pododsek za volilno preosnovo je svoje delo dovršil. On predlaga, naj se število poslancev pomnoži za 47, tako da jih bo 400 namesto 353. Teh 47 novih sedežev se tako razdeli, da volijo 34 poslancev taki, ki plačujejo menj ko 5 gld. direktnega (cesarskega) davka, 13 poslancev pa volijo taki delavci, ki so pri kaki bolniški blagajnici ali pa zavarovalnici zoper nezgode, toraj mestni in tovarniški delavci; hlapci in dninarji pa ostanejo brez volilne pravice, morda zato, ker imajo še nekaj vere. Sicer pa tudi mestni delavci, ki so večinoma socijalni demokrati, ne bodo zadovoljni s 13 poslanci. Mi pa mislimo, da bi bilo pred vsem potrebno in pravično, pomnožiti število kmetskih poslancev. Za ta predlog, ki pri miru pušča vse krivice sedanjega volilnega reda, se kmetski poslanci ne morejo ogreti, in ni verjetno, da bi zadobil potrebno dvotretjinsko večino. Ako pa predlog pade, mora pasti tudi vlada, državni zbor bo pa razpuščen. — Vlada je razpustila dunajski mestni zbor, ker ste bili kuščanska in liberalna stranka v zboru enako močni in bi bili druga drugi lahko toliko kljubovali in nagajali, da bi bilo vsako vladanje nemogoče. Zdaj vodi mestne zadeve okrajni glavar Friebeis. Pri novih volitvah je upanje, da zadobi krščanska stranka veliko večino. — V Galiciji so se začeli kmetovalci zbujati in zavedati ter se skušajo otresti jerobstva poljske „žlahte“ (plemenitašev). — Med češkimi delavci je socijalni demokratizem tako razširjen, da mislijo že na ustanovo lastnega češkega dnevnika. — V Nemčiji se čedalje bolj širi spoznanje, da je zlata veljava le bogatašem v korist. Ljudje tirjajo dvojno veljavo, zlato in srebrno, da bo imel srebrni denar ravno tiste pravice z zlatim. V tem leži ta dobrota, ker je srebra veliko več mimo zlata ; do srebrnega denarja tudi revež še pride, do drazega zlata pa težko. Pri srebrni veljavi je zmirom dosti pravega denarja med ljudstvom, pri zlati veljavi pa vidijo le bogatini zlato, reveži pa le papir, kufer ali pa nikelj ; tak denar pa zgubi brž vso ali pa nekaj svoje veljave, kakor hitro bi imel iti preko državne meje. — V Djeddi pri Meki na Turškem so roparji ustrelili angleškega podkonzula. — Turška vlada noče nič slišati o tem, da bi se Armenija uredila kot samostojna državica. Tudi Rusija je proti temu, ker je dežela premajhna in šteje le 600.000 prebivalcev. — Kitajski otok Formoza, ki bi imel vsled mirovne pogodbe priti pod japansko oblast, se tega na vso moč brani. Japonci ga zdaj krotijo z vojno silo. Gospodarske stvari. Kako se spozna goveja živina, ali je za pitanje, za molžo, ali za jarem? Znano je, da vsako govedo ni vselej za vprego in za pitanje, vsaka krava ni dobra mlekarica. Naj kravo, ktera ni dobra mlekarica, krmimo še tako skrbno, nikoli ne bode dajala mnogo mleka; polagajmo volu, ki ni za pitanje, še toliko klaje, nikoli ga ne bodemo opitali. Vsaka živina ima gotova znamenja, po kterih se spozna, kake lastnosti ima ; in te lastnosti mora vsak gospodar dobro poznati. 1. Znamenja, ki uže zunanje kažejo, da se bode dala živina dobro opitati, so : voljna in mehka koža, svitla dlaka, velik trebuh, kratke noge in debel rep, krepke kosti in širok križ. 2. Znamenja dobrih molznih krav so : dobra mlekarica ima tanke rogove, širok gobec, tenko kožo, ki se rada premiče, života je okroglega, vratu slokega, vime je veliko in mehko, mlečne žile pod trebuhom so debele, rep je nenavaden dolg in tenek. Glavna stvar, po kteri se navadno pozna dobra molzna krava, je pa tako imenovano molzno ogledalo. Molzno ogledalo se imenuje dlaka pod repom med zadnjima stegnoma do srede vimena. Na tem kraju je dlaka krajša in svetlejša, kakor po drugem životu ; tudi leži drugače, namreč od spodaj navzgor proti repu. Po velikosti in podobi molznega ogledala dostikrat lahko sodimo dobroto molzne krave. Veliko molzno ogledalo lepe in pravilne podobe je znamenje, da je krava dobra mlekarica, majhno in nepravilno ogledalo pa kaže da ima krava le malo mleka. Ozko ogledalo je tako, da se komaj zapazi in kaže, da daje krava zelo malo mleka. 3. Dobra vprežna živina mora imeti: majhno in bolj zastavno glavo, močen vrat, široke prsi, širok križ, raven hrbet in močne, precej visoke noge. Ne pitaj torej živine, pri kteri vsa vnauj-ščina kaže, da se ne dà opitati ; ne zahtevaj veliko mleka od krave, ki ni dobra mlekarica, kajti če jo še tako dobro krmiš, ne bode ti dajala mnogo mleka. Če pa vidiš, da vol ni ustvarjen za vprego, ga rajši opitaj in prodaj, nego da bi ga mučil z vožnjo. „Domoljub.“ Vino je treba pretakati. Kedar je mošt rovrel, ostanejo na dnu posode droži. Torej treba vino odtočiti in odstraniti droži, to je goščo. Drugič naj se vino pretoči, kedar začne spomladi vinska trta solziti, tretjič naj se pretoči, kedar trta cvete in četrtič, kedar se grozdje bere. Goščo je treba vselej odstraniti. „Domoljub.“ Nevicar. Na Koroškem. Nadvojvoda Evgen, ki pregleduje posestva nemškega vitežkega reda, mudil se je nedavno tudi nekaj dnij na Koroškem. — — Slovensko katoliško - politično in gospodarsko društvo napravi dné 30. rožnika javen shod v gostilni gospe Glančnik pri „Mežnarju“ v Št. Štefanu za Velikovcem. Vabilo prihodnjič. — Na Otoku so se šli nekteri gojenci Marijanišča v kopeli kopat. Ko so se zopet za odhod zbirali, so pogrešali 16-letnega Ernesta Zemeta iz Kotarč, učenca 3. gimn. razreda. Našli so ga mrtvega v kabini. — V Celovcu se je naselil slovenski gostilničar g. Jakob Traven iz Ljubljane blizo stolne cerkve. Toči prav dobra kranjska, isterska in goriška vina. Najcenejše je po 24 kr. liter. Gostov ima mnogo. Priporočamo ga slovenskim kmetom iz okolice. — Pogorel je Avguštin v Št. Lipšu pri Mostiču. — V Trebnem pri Logi vesi je 67 leten mož v brezno padel in se ubil. — Pogorel je Ehrlih v Ovčji vesi pri Ukvah. Na Kran,]'skem. Škoda, ki jo je potres naredil, se je cenila na sedem milijonov goldinarjev. — Pri letošnjih mestnih volitvah v Ljubljani so bili Slovenci složni. Naj bi vedno tako ostalo! — Sv. misijon je bil v Radovljici. — Na Brezjah bo odslej vsako nedeljo redna sv. maša o pol enajstih. — V Sneberjih pri Savi je pogorel Presetnik. Zažgal je njegov lastni brat. — Kmetijsko podružnico so ustanovili v Izlakih. — Toča je pobila okoli Št. Gotarda. Na Štajerskem. Na binkoštni torek so bili svitli cesar v Gradcu, kjer se je blagoslovilo novo poslopje za visoke šole. — Novo šolsko hišo zidajo v Vojniku. — Za živinozdravnike pridejo v Laški trg gosp. Komers, v Sevnico g. Smrekar, v Kozje g. Konfalik. — Toča je pobila okoli Doberne in Polzele. — Pri Gatu je neki ribič v Dravi vjel soma, ki je tehtal 106 kil. — V Pobrežju pri Mariboru se je naredilo novo jezero, ki obsega 36 oralov. Na Primorskem. V Trstu je težak Čiriger dva svojih tovarišev smrtno ranil. — Tisti ogerski Jud Lipsič, ki je v Trstu streljal na sv. razpelo, je bil obsojen na 14 mesecev ječe. — V Gorici se je zastrupila hčera judovske urednice Luzzatto. — Iredentovskega urednika Luzzatto, tudi Juda, so pa iz Trsta iztirali. — Toča je pobila okoli sv. Lucije. — V Brdih so ustanovili vinarsko društvo. — Na goriškem Krasu so do zdaj nasadili nad 22 milijonov drevesec, ki so se večinoma dobro prijela. Največ je borov, nekaj pa tudi smerek in mecesnov. — Pri Bolcu se je utrgala velika plast skalovja in zasula cesto, Po drugih deželah. Pri Dunajskem Novem mestu se je užgal mlin za smodnik in se razletel; šest delavcev je ostalo mrtvih. — V Rimu je pogorelo veliko gledališče. — V Zagrebu so odkrili spomenik pesnika Petra Preradoviča. — Gora Vezuv je začela bljuvati. — Potres so imeli nedavno tudi na Turškem. Mesto Paramitija je skoraj vse porušeno ; 50 ljudij je bilo ubitih, okoli 150 ranjenih. Duhovniške zadeve v Krškej škofiji. Mestno glavno faro v Celovcu je dobil č. g. Leopold Unterkreuter, do zdaj župnik v Gornjem Dravogradu. — Razpisana je fara Ettendorf do 12. mal srpana. — Za kaplana v Doberlo ves pride č. g. Fr. Rup. — Č. g. Jožef Fugger, kaplan v Libeličah, pride za kaplana v Prevalje. — Č. g. V. Hutar, kaplan v Prevaljah, gre za provizorja v Ettendorf. — Razpisana je fara Sir-nica do 9. malega srpana. — Faro Sorg je dobil tamošnji provizor č. g. Anton Coufal. — Umrli so milostljivi gospod Jakob Rebernik, stolni dekan in starosta krških duhovnikov itd. v svojem 88. letu dné 5. t. m. N. v m. p. Za po potresu poškodovane kranjske siromake je slovenski pomožni odbor v Celovcu prejel sledeča darila, ktera so mu poslali čast. gospodje : Neimenovan župnik iz dežele 5 gld., župnik Jožef Peterman na Otoku 1 gld. 50 kr., Ivan Graber v Štebnu pri Maloščah dar treh Slovencev 4 gld., župnik L. Vavtižar v Ziljski Bistrici 5 gld., neimenovan v Ziljski Bistrici 1 gld., Schnabl-Stucinja v Draščah 1 gld. 50 kr., M. P. v Ziljski Bistrici 50 kr., neimenovan 1 gld. Darovali so dalje po g. prof. J. Lendovšeku v Beljaku: Janez Šervicelj 50 kr., posestnik Fr. Gailer na Dravi 1 gld., neimenovan 1 gld., J. Savnik 50 kr., Slovenci na Brdi ob Blaškem jezeru, nabral g. T. Eichholzer p. d. Hojž 4 gld. ; Slovenci na Dravi in v Korošicah nabral cerkovnik g. Pacher 9 gld. 50 kr.; neimenovan kmet iz Loške fare 1 gld., železniški nadzornik Avg. Dettela 1 gld., Loški župljani 5 gld 43 kr., slavna hranilnica in posojilnica v Velikovcu 50 gld., kaplan Jož. Rozman v Spod. Dravogradu 3 gld., slavna hranilnica in posojilnica v Spodnj Dravogradu 25 gld. Skupaj 121 gld. 43 kr. Pri-števši temu znesku v 15. štev. „Mira“ izkazano svòto 560 gld. 47 kr., znaša do zdaj v ta namen nabrana zbirka 681 gld. 90 kr. Vsem bodi na tem mestu izrečena presrčna zahvala. Iskreno prosimo vse Slovence za milo-dare v podporo siromašnim našim sorodnim kranj skim bratom! Pomoini odbor. Vabilo k izvanrediiemu občnemu zboru hranilnice in posojilnice v Velikovcu, kteri se bo vršil v sredo po lepi nedelji dne 19. rožnika 1895 ob 1. uri popoludne v gostilni pri „Aufmuth“-u v Velikovcu. Vspored: Volitev dveh novih odbor nikov, predsednika, blagajnika in enega pregledovalca računov. K obilni udeležbi vabi vse zadružnike odbor. Vabilo. Načelništvo podružnice sv. Cirila in Metoda „za Beljak in o koli c o“ vabi najuljudnejše vse domoljubne Slovenke in Slovence na sbod, ki se bo vršil v nedeljo, dné 23. rožnika 1895, v Stopicah (samo 10 minut od nove železniške postaje: Miillnern) v gostilni gosp. G e 1 d n e r j a p. d. „p r i Pekiču11. V 41 l> i 1 O. „Katoliško delavsko društvo zaPre-valje in okolico41 ima v nedeljo dné 23. rožnika t. 1. pri „Štulerju“ v Črni društveni sbod. Somišljeniki so prijazno povabljeni! loterijske srečke od 1. rožnika Dunaj 31 17 35 1 75 Gradec 19 73 8 18 42 Tržne cene v Celovcu. Ime blaga na birne na hektolitre gld. kr. gid. kr. pšenica 4 60 5 72 3 60 4 50 ječmen 3 35 4 20 oves 2 50 3 10 hejda 3 45 4 35 turšica (sirk) 4 25 5 30 pšeno 8 10 fižol repica (krompir) 90 1 45 deteljno seme — - _ grah — — — do 2 gld. 50 kr. slama po 1 gld. 20 kr. Sladko seno je po 2 gld. — kr kislo 1 gld. 30 kr. do 2 gld. — kr., sla meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 67 do fo kr. kila' maslo in puter po 96 do 110 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 35 do 37 gld. stari cent. 82391 IPosestv© ob Vrbskem jezeru, v lepi legi, vse v dobrem stanu, se prodà s pohištvom vred, kdor plača 170 gld., za vsako oralo. Posredovalci (mešetarji) so izključeni. Več pove posestnik v Celovcu, Kanalgasse št. 16. Krojaškega učenca, z dobrim šolskim spričevalom, dobro vzgojo in poštenim vedenjem sprejme Matija Singer v Svetni vesi, pošta Podgoro (Unterbergen) na Koroškem. Važno za čevljarje, sedlarje, jermenarje in šivilje: najboljše in najcenejse šivalne stroje vsake vrste, posamezne dele teh strojev in igle vsake vrste kakor tudi železne blngajniee, varne proti ognju in tatovom, prodaja podpisani in stroje tudi po ceni popravlja v svoji delavnici. Tovarniške cene. Matija Planko v Celovcu, Burggasse št. 12. Tiskarna družbe sv. Mohorja se uljudno priporoča za natiskovanje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah. -O H košnji (seči) in žetvi priporočam sloveče Bistriške kose z zgoraj navedenim fabriškim znamenjem in izvrstne srpe, kakor tudi prave Bergamaške kamne (osle) najbolje vrste po najnižjib cenali. Franc Sadnikar, trgovec z železnino v Celovcu, Burggasse štev. 7. (Vnanja naročila izvršujem po pošti in naj se blagovoli dolgost kos naznaniti.) iJ na Kranjskem. zdMišče. Postaja državne železnice. Testno, individ. zdravljenje pod vodstvom dr. Wackenreiterja, ki se je v Worishofenu naučil Kneippovega zdravljenja, na kliniki za hidroterapijo pri prof. Winternitzu zdravljenja boleznij na koži. Nadalje si je pri prof. Kapo siju in na kliniki za živčnebolezni in psihi-jatriko prof. Krafft-Ebinga pridobil obilne znanosti in skušnje. — Prospekti se dobivajo pri vodstvu zdravišča. Tovarna za kmetijske stroje. Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno Konrada Prosch-a, v (Jelovcu, Adlergasse štev. 19. nasproti c. kr. kmetijske družbe, kjer se dobijo najnovejše mlatilnice, slamoreznice/ gepeljni in razni drugi za kmetijstvo potrebni stroji ter tudi taki vodovodi, ki sami vodo gonijo iz globoko ležečih studencev na zem-Ijišča, kterim vode primanjkuje. (Glej po-~ dobo na levi strani.) Cenike pošilja, zastonj. | HTO MTO-IH | X\f k k „pri zlati krogiji“ XK stara trgovska hiša za tržaško blago in železnino v Celovcu, kosarnslee ulice, ^ priporoča svojo veliko zalogo najboljše @ kave, sladkorja, petroleja itd. db Prodaja tudi dobra vina, rum in druge žgane pijače, barve, izvrstno moko W in južno sadje. Nadalje prodaja vsako- W W vrstno orodje in posodo i* železa, 1% pleka, bakra, cina itd. Za poštenost M ,n blagà se jamči; cene so nizke. Laneno-olj nati firnež najbolje vrste prodaja vV tlolf Tiari j > ti i ia i m, tovarna Arneža v Ljubljani. Razpošilja na zahtevanje brezplačno in franko svoj ilustrovani cenilnik oljnatih barv, Arnežev, lakov, suhih kemičnih in mineralnih barv, diissel-dorfskih oljnatih in akvarelnih barv za umetnike, barv za fotografe, emajl-, majolika- in lazurnih barv, potrebščin za oljnato in akvarelno slikanje, čopičev, tint, kakor tudi še mnogo drugih predmetov za obrtnijo, šole in domačo rabo. -AJS"TlKOHOTi je edini, gotovo pomagajoči pomoček zoper še tako trdovratno pijančljivost: nema duha, torej se bolniku lahko brez njegove vednosti daje. Zdravilo je neškodljivo in čini najboljši uspeh. Zahvalna pisma ozdravljenih so na razpolaganje. Ena škatljica stane 3 gld., dvojna za zastarane bolezni 5 gld. Ako se denar naprej pošlje, plačamo mi stroške na pošti, ko zdravilo odpošljemo. Pristno zdravilo se dobi le: Salvator - Apoteke, Gross-llecskerek, Ungarn. Podpisani ima na prodaj med (strd) in sicer garantovan pitanec kilogr. po 54 kr. brez poštnine. Valentin Selan, posestnik in čebelar na Trati štev. 16. P. Cerklje. Gorenjsko. Pristna Olz - ova kava je od dné do dné bolj priljubljena, ker stori kavo zdravo, okusno, tečno in redilno. Dobi se y vseh prodajalnicah za tržaško blago. Nova hiša je na prodaj stoji poleg ceste med Guštanjem in Prevaljeni. Več pové Ana Močivnik v Prevaljah na Koroškem. Obrazne slike (portrete)' v oljnatih barvah in vsaki velikosti izdeljuje udano podpisani natančno po vsakoršni fotografiji. Take slike se lepo podajo v okvirih kot olepšava izb in so pripravne kot darila za poroke, godove, rojstvene dni in druge prilike. Za rajnimi so najlepši in večen spomin. Slike se naredijo po fotografijah tudi, če so tiste že nekoliko obledele, in celò po takih, kjer je več oseb skupaj fotografo-vanih. Fotografije se nepoškodovane vrnejo. — Za dobro podobnost (sličnost) se jamči. Tudi slikam podobe svetnikov v vsakoršni velikosti. M. Ogerčnik v Celovcu, kolodvorske ulice (Balmhofstrasse) štev. 35. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. - Odgovorni urednik Filip Haderlap. - Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.