List 34.
ř? »
Tečaj XIXÏI
spodarske
obrtniške
m
narodne
v »i •
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskanici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; poši
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr.
Ljubljani v sredo 26. avgusta 1874.
Obseg: Poprečna letina poglavitnejših deželá sveta
Ukaz ministerstva za poljedelstvo po dogovoru z ministerstvom za
notranje reci in deželno bran od 15. maja 18 74, s katerim se določila o porabi privatnih (necesarskih) žebcev za spuščanje ali plemenjenje dopolnujejo in nekoliko spreminjajo. (Dalje.)
Poročilo o stanji banke ,,Slovenij
Šolska poročila za leto 1874.
O slovensko-nemškem slovarju. (Dalje.)
reki iz Istre.
Mnogovrstne novice.
N
dopis
Novičar
Slovensko slovstvo
Prislovice in
Gospodarske stvari.
Poprečna letina poglavitnejših dežela sveta.
M. Leinkauf, eden najimenitnejših sostavljavcev statistike o letinah je priobčii meseca avgusta, ko je bil na Dunaji žitni in semenski somenj držav ceiega sveta, koliko se v raznih deželah žita pridela. Ker smo prepričani, da bode to tudi naše bralce zanimalo, priobeu-jemo iz omenjenega naznanila sledeče:
Malo zadev zanima toliko krogov, kakor vprašanje, al bode kruh draži ali ceneji. To vprašanje se posebno mnogokrat sliši ob žetvi. Ni ga kroga v človeški družbi, katerega bi cena kruha ne zanimala, in da je povsod jako živo vdeležbo najdel ta žitni in semenski somenj na Dunaji, je vzrok posebno ta, da bi ljudjé zvedeli, kako ceno bo imel kruh. V prejšnjih časih se je v tem obziru lože omenjeno vprašanje řešilo, ker je ceno žita večidel letina domaće dežele odlocila, in to zaîo, ker ni bilo potrebnih občil. Al bolj ko se občila raz-širjujejo, bolj zgubi posamna dežela važnost v tem obziru. Le letina ceiega svetá bo merodajna za cene, in pri odločitvi teh se bode tudi gledalo na stare zaloge, na voznino, na colne postave i. dr. Na vsak način je pa v prvi vrsti pri odločenji cene kruhu merodajna letina vsacega leta:
Poprečno se pridela:
Ameriki:	Bushel*
Pšenice......... 230,000.000
Koruze......... 991,000.000
Rži........... 15,000.000
Ovsa.......... 255,000.000
Ječmena......... 26,000.000
Ajde.......... 8,000.000
Krompirja........ 120,000.000
Rusiji:	Hektoliter. **
Pšenice......... 166,000.000
Rži .....................119,000.000
Ječmena..................67,000.000
Ovsa....................156,000.000
Ajde....................18,000.000-
Koruze • ...............9,000.000
Podonavskih kneževinah:
Kila (po 6-792 hektol.) pšenice . 2,300.000
„	rži . 370.000
* Buschel je 0'59 avstrijskega vagana. ** Hektoliter je 1*626 avstr. vagana.
Kila (po 6-792 hektol.) koruze . 3,000.000
„	ječmena . 1,200.000
ovsa . 300.000 ,,	prosa . 370.000
Oka krompirja .......	10,000.000
„ sadežev ........13,000.000
a Ogerskem:	Vaganov
Pšenice..................49,000.000
Rži in soršice..............39,000.000
Ječmena..................14,000.000
Ovsa....................19,000.000
Koruze..................32,000.000
Prosa in sočivja . . . . . . 2,000.000
Krompirja . . . •..........39,000.000
Avstriji takraj Litave.	Vaganov
Pšenice....................20,000.000
Rži......................43,000.000
Ječmena . . . ...........26,000.000
Ovsa .................47,000.000
Koruze......... 7,000.000
Sočivja.....- . . . 8,000.000
Krompirja . . . ..........118,000.000
Prusiji:	Vispeljnov *
Pšenice......... 2,000.000
Rži............ 5,000.000
Ječmena . . . '...... 3,000.000
Ovsa....................5,000.000
Krompirja................24,000.000
Na Saksonskem:	Šefeljnov**
Pšenice............2,0u0.000
Rži .....................4,000.000
Ječmena......... 2,000.000
Ovsa.......... 5,000.000
Krompirja................13,000.000
Na Badenskem:	Centov ***
Pšenice......... 720.000
Pire.......... 2,100.000
Rži........... 900.000
Ječmena......... 1,400.000
Ovsa.......... 1,000.000
Soršice......... 500.000
Krompirja................13,000.000
Na Bavarskem:	Centov***
Pšenice......... 6,000.000
Vispelj je 21*105 avstr. vagana Šefelj je 1*710 avstr. vagana. *** Centov, to je colnih centov.
*

Otí
Rži......................15,000.000
Ječmena ...............7,000.000
Ovsa....................10,000.000
Na Virtemberškem:	Virt. Sefeljnov*
Ozimne pire..............4,000.000
Pšenice..................130.000
Soršica..................500.000
Rži......................250.000
Jecmena..................1,100.000
Ovsa .... ............2,000.000
Krompirja................13,270.000
veliki Britaniji:	Quarter**
Pšenice..................14,000.000
Rži......................200.000
Jecmena..................10000.000
Ovsa....................20,000.000
Na Francoskem:	Hektolitrov
Pšenice . . . ......10J,000.000
Pire....................300.000
Soršice..................8,000.000
Rži......................25,000.000
Jecmena..................20,000.000
Ovsa....................81,000.000
Koru ze..................9,000.000
Ajde..........11,000.000
Na Laškem:	Hektolitrov
Pšenice..................38,000.000
Rži......................3,000.000
Ječmena in ovsa............8,000.000
Kor uze..................17,000.000
Krompirja................9,500.000
Sočivja..................4,000.000
Belgiji:	Hektolitrov
Pšenice..................7,000.000
Rži......................6,000.000
Soršice..................800.000 '
Ajde.......... .	500.000
Ječmena.........• 1,500.000
Krompirja ^................30,000.00Q
Holandiji:	Hektolitrov
Pšenice..................2,000.000
Pire...........13.000
Rži ..... . ■..........3,000.000
Koruze..................1,200.000
Ječmena..................1,500.000
Ovsa....................3,000.000
Graha....................250.000
Boba..............700.000
Krompirja........14,300.000
Ako se v vseh teh deželah letošnja letina šteje med srednje in ako ostane povžitek normalen, tako se
bode za prihodnje leto prihranilo pri 571 milijonov
hektolitrov.
Ukaz ministerstva za poljedelstvo
po dogovoru z ministerstvom za notranje reči
in deželno bran od 15. maja 1874

pri dotičnem ogledu najdejo, da so zdravi in brez vsake
podedovane napake (hibe), da so dobri za pleme in pri-merni rodovom, kakoršni se v deželi najveó nahajajo,
in plemenom v deželi vzrejanim
dotični pripravnosti ali dobroti razsojuje pregle-dovalna komisija po večini glasov. Kedar se glasovi enako razhajajo, obveljá tisto mnenje, kateremu je pri-
stopil prvomestnik.
Odgovornost za zvedensko najdenje zadeva samo tište komisijske ude, kateri so strokovnjaki.
Sklep pregledovalne komisije je konečno velja-ven ter nij dopuščeno, vsklicevati se proti njemu.
Komisija naj gospodarjem žebcev, katerim je prošnjo za dovolilo odbila, ustno, in če zahtevajo, tudi pismeno pové, zakaj se jim je odreklo.
komisijski razpravi naj se piše zapisnik, katerega podpišejo prvomestnik in vsi komisijski udje. Prvomestnik naj ga odpravi političnemu deželnemu ob-lastvu, da ga porabi, oziroma priobči deželni komisiji za konjerejske reči. Ta zapisnik naj tudi po imenu kaže kako se je v vsakem posameznem slučaji izšlo gla-
t
s ovanj e
Pregledovalna komisija daje po obrazci A na eno leto zastonj dovolilo za spuščanje. To dovolilo daje pravico, žebca, ki ga je v njej na tanko določiti in oznamenjati, v dotičnem okraji in v doloČenem kraji postaviti za plemenjaka ter ga na mestu ali prostoru za spuščanje namenjenem rabiti za uplemenjanje kobil.
Ako bi se bilo po ministerskem ukazu od 3. februarija 1866 izimkoma zadobilo dovoljenje, hoditi z žebcem od kraja do kraja, mora se to na dovolilnem listu poočititi.
Izkaz podeljenih dovolil naj pregledovalna komisija priobči pristojnemu političnemu okrajnemu ob-lastvu, katero naj ga po okraji razglasi in vsegdar v
razvidnosti ima.
10. Gospodar žebca, za katerega je přejel dovo-ima dolžnost, za vsako kobilo , na katero ga je
y
lilo
spustil,
po obrazci B spustni listič, v katerem je dostaviti tudi Če jo je žebec še katerikrat pozneje zaskočil, in kdaj.
brž po prvem skoku izročiti gospodarju kobile

; jtž Acuuv/ ov> aa^iiaiau puûuuivj	, iÍ_L cvtacij.
Spustníno ali skocnino določajo dotičniki, kakor se
o njej dogovoré.
Da župan, kakor je v spustnem listići pristavljeno
storila
f
7
na tanko potrdi , kdaj in kako žrebe je	kobila
to se priporoča zlasti tudi z ozirom na	določílo
lit. g) postave od 16. aprila 1873 (drž.	zak. št. 77) o
izbiranji konj za vojstvo.	(Dal. prih.)
Cebelarska novica.
*
Davek
za paso na
ajdi.
Kakor se v 34. listu
časnika ,,Kârntner Blatt" bere, je v okolici Celovški na Koroškem davek za pašo čebel na ajdi letos vpe-
ljan
y
in to po
kr.
za
panj
Kdo je vpeljal ta davek
f
županija ali dežela, ni povedano. Dopisnik graja ta
, Čebelicam mora prosto biti po
v v
ces
s katerim se določíla o porabi privatnih (necesarskih) žebcev za deželnem zboru pred več leti ni obveljal ta davek
V V	•	1 •	1	•	•	__• S • _ •	11*1	.	« .	> .	,	.	^ .	«	^ mm mm
nenavadni davek cvetlicah si iskati živeža. Res je, da tudi v Kranjskem
to
spuščanje ali plemenjenje dopolnujejo in nekoliko spreminjaj
(Dalje.)
4. Žebci se v določenih krajih in ob postavljenih
dnevih javno pregledujejo.
Po zgoraj omenjenih ministerskih ukazih sme pregledovalna komisija za plemenilo pripravne izrekati samo take žebce, ki se priženó pred komisijo in ki se
?
je pa
tudi
res
y
da že pred sto leti, to je leta 1775 je
bil enak davek po ces. patentu od
in
aprila
na
doljni Avstriji in Moravském vpeljan, vendar se je le krajc. od panju plačevalo.
o.
#

Virtemberški šefelj je 2*048 avstr. vagana
Gospodarska skušnja.
Bencin gotova pomoc zoper stenice. Mnogo reci se
** Quarter je 4*729 avstr. vagana
priporoča zoper stenice
Blatt'
najbolje hoče vedeti „Kárntner
i
y
V £JKJ yV^L	lll^U J XJI CX J M \J 1J	UUVjV> tOUUU ,, UkMl t-L vt-M. - '
ki priporoča eter petroleuma (Petroleum
âther) ali ligroin ali bencin, ki je dober kup in se v vsaki apoteki dobí. Z drobním pinzelnom se bencin namaže v vse kote, kjer so stenice. Le varovati se je, da ne pride luč zraven, ker se bencin silno rad vname.
Národno-gospodarske stvari«
Poročilo o stanji banke „Slovenije "
V občnem zboru banke „Slovenije" 17. dne t. m., o katerem smo nekaj že poročali, je bral ravnatelj g. Fr. Ra vnik ar zbranim delničarjem sledeče poročilo:
„V zadnjem občnem zboru 28. maja t. 1. je takratno predsedstvo, ko je delničarjem predložilo bilanco od začetka delovanja naše banke do konca 1873. leta neugodno stanje banke brez ovinka objavilo. Od takrat je zopet le pretekla daljna opravilna doba 5 mesecev, katera za podvzetje tudi ni ugodna bila, kakor se bo v sledecem razkazovalo. Novo voljeno opravilstvo se je, predno začenja delovati, hotelo prepričati o pravém stanji kupčije, da mu bo jasno, kaj je prevzelo in koliko bo imelo njega dni opravičevati. Ker pa računi s strankami tekó na četrtletje , tedaj tudi pravi sklep ni bil prej mogoc, nego po preteku druzega četrtietja t. 1., in tako se je napravila še le s tem časom, to je za 1. poiletje 1874 surova bilanca, in ob enem izkaz prometa za mesec junij in se je iz tega sledece razvidelo :
V računu za ogenj kaže se izguba 183.008 gld. 33 kr.
v računu za življenje je dobička 13.744 „ 83 „
tedaj do konca junija skupna zguba 1G9.263 gld. 49 kr.
Ce se temu prištevajo tista aktiva, katera niso v
gotovini, to je pohištvo, table . . 16.562 gld. 97 kr.
osnovalni stroški in kursna dife-
renca v znesku...... 118.072 „ 5 „
najdemo znesek....... 303.898 gld. 51 kr.
kateri je deloma zgubijen , ali se bo pa moral v pri-hodnjib letih poračuniti.
Temu nasproti stoji glavnica delničarjev 295.440
gold., tako da se od gori omenjenega zneska odra-
čunši izkaže premijni reservi svota 8458 gold. 51 kr.
odvzeta, kateri se pa še mora prišteti okoli 20.000 gl., to je znesek, ki se je v larjski bilanci kot premijna reserva iz pozavarovanja ušteti pozabil, in se tedaj zdaj iz premijne reserve odvzeta svota zračuni na 28.458 gld. 51 kr., katera se na vsaki način mora dogotoviti.
Opomniti se pa mora, da premijna reserva za ogenj znaša blizo 100.000 gold., obstoječa v dveh bankinih hišah in v ostalih tirjatvah, katerim se pa dvomljive tir-
jatve ne prištevajo.
Sicer ima banka v valjah, to je v časnih pre-mijnih listkih ali menjicah za prihodnje znesek 280.000 gold., kateri imajo, ako banka še dalje obstane, gotovo znatno vrednost; dalje obseže zavarovanje vrednost 70 miiijonov, tako da gledé teh razmer ves kupčijski stroj naše banke vsakako veliko obeta.
Da se omenjeno dogotovljenje premijne reserve doseže, in da se pridobi za nadaljevanje kupčije potrebna glavnica , je opravilni svèt soglasno sklenil predlagati dal j n o vp 1 a ča n j e na vsako delnico , kar pa pride
pozneje v obravnavanje.
Gledé prometa v mesecu juniju se opomni, da je banki donesel, odračunši popiačevanje škod iz stareje
dobe, gotovi čisti dobiček 2384 gold. 12 kr.
Tako je bilo tedaj opravilno stanje koncem junija t. 1., za katero neugodnost pa se vé da novo izvoljeni opravilni svèt ne more odgovoren biti, in katero bo uplivalo , da bo bilanca konec leta gotovo še neugod-nejše se izkazala, nego je bila konec pretečenega leta.
V zagovor prejšnjega opravilnega sveta omenimo, da so bile vse poskušnje za pospeh banke dobrega namena, a da mu je bila skoraj vsikdar sreča nemila, po-glavitno povzročena po pomanjkanji izvedenosti in dobre volje prejšnjega vodje in po nezvestobi vodilnih oseb podružnic.
Oprostite, da se sedaj še poroča o delavnosti in o storjenih korakih sedanjega opravilnega sveta.
Pred vsem se je za nas neizmerno pogubljiva Pražka podružnica dne 15. julija razpustila in mesto nje ste se osnovali dve generalni agenciji, za Cesko s sedežem v Prag i, in za Moravsko v Brnu, proti proviziji, iz-ključivši pavšale ali stalne plače, in ste že obe v polni delavnosti. Enake agencije se snujejo vLevovu za Galicijo in v Zagrebu za Hrvaško in Slavonijo, katerih oživljenje pa je odvisno od sklepov današnjega občnega zbora.
Z mnogimi pozavarovanskimi družbami najboljega glasú so se sklepale kupčijske zveze in druge se še
snujejo, tako na pr. v Hamburgu, Petrograd u, Parizu, v Ber olinu itd. Zavarovanj zoper točo na Ceskem, s katerem so zvezana zavarovanja žetve, naša banka do sedaj ni gojila, in jih je prejšnjemu general-nemu agentu prepustila, kateri jih je potem pri druzih bankah pozavaroval , ali jih, bolje rečeno, za njihov račun oskrboval. Tako se je v tem oziru prejšnji naš Ceski agent z Lisajškim društvom zvezal; ker se je pa ta agent, kateri je to opravilo pod firmo „Slovenije" le nominalno brez naše oblige opravljal, iz službe od-pravil, in je bila „Slovenija" v nevarnosti, da bo Li-sajska družba slučajno ostanke na naše imé eksekvirala in tako našemu opravilu z žetvami za prihodnje škodovala, je opravilni svèt sklenil, omenjeno zavarovanje zoper toco od Lisajske družbe za povrnitev stroškov
proti odškodbi 1300 gold, tem rajši prevzeti, ker se z
ozirom na pridobljene premije in na pripetujoče se škode
vsakako še lepi dobiček okolo 5 do 6000 kaže.
Premijam za ogenj přidalo se je 10% doklade, s katero se skupni opravilni stroški popolnem pokrijejo.
Pritlični prostori v bankini hiši pri „zvezdi" so se v najem dali za čas sv. Mihela, in se bodo do zdaj tam bivajoči oddelki premestili v druge prostora hiše.
Meoto zdravstvenega svetnika s prejšnjo letno plačo 300 gld. se je opustilo in se je dotični posel oddal g. opravilnemu svetniku dr. Karolu Bleiweis u brezplačno, oziroma proti pozneji dovolitvi male nagrade. Dalje je prevzel mesto pravdosrednika, ki je bilo prej z letno plačo 600 gld. honorirano, g. odvetnik B rol i h
proti plaći 5 gold, za vsako sejo. Bankini uradniki se strogo vežejo na službo in se vrh tega mnogih odsto-pivših uradnikov niže vrste ni nadomestilo.
Sploh se je vsestransko prizadevalo, banki prihraniti nepotrebnih in pogrešljivih stroškov in vpeljavati kar najvec mogoče, štedljivost.
Da se pa doseže vspešen korist banke in da bo mogoče storjene škode popraviti, ter delničarjem pripomoći do obresti, mora se še dalje neumorno skušati, da se opravilo raztegne, ker je znano, da škode po ognji niso v vseh deželah enake, in da morajo premije ene dežele pokriti škode sosedne dežele ; konečno se izrekoma povdarja, da se banka, čeravno osnovana iz domaćega narodnega kapitala, nikakor ne peča s politiko ali da bi se nagnila kateremu koli strankar-stvu, in da hoče tudi za prihodnje, ako bo obstala, varovati si kosmopolitični kupčijski značaja zarad tega pa tudi pričakuje vsestranske mora-lične podpore zlasti od domaćega narodnega časni-karstva."	(Dal. prih.)

Šolske stvari
V
Solska poročila za leto 1874.
Ljubljanska gimnazija.
Poročilo gimnazije Ljubljanske, od konca do kraja êisto nemško, obsega navadna naznanila, iz katerih med drugim razvidimo, da je konec preteklega šolskega leta
tudi nekoliko profesorjev Slovencev? kaže nam 252 di-jakov, med katerimi nahajamo 21 Slovencev, 226 Hrvatov, Nemca pa ni na tej gimnaziji nobenega; škoda
da
ni
gosp
Pirker pa gosp. Wretschko ondi ravnatelj Nemci bi potem tudi imeli najmanj kopo nemških di-jakov v tej gimnaziji.
Mariborska visa
« «
gimnazija
Poročilo c. kr. više gimnazije nara je posebno
v tej gimnaziji bilo 376 učencev, med temi Slovencev zat0 zanimivo, ker v njem nahajamo izvrstni slovenski
288
Nemcev 87 (Če so res vsi po rodu nemci?) in
spis prof. Fr. Wiesthalerja pod naslovom: „Jovan
Hrvat. Ker je po takem veliko število Slovencev Vesel-Koseski in njegova delà". To jako temeljito
na tukajšnji gimnaziji, zato^se^vé da mora učni jezik kritično-estetično razpravo prinesejo „Novice" drugi pot,
~ ..... " ' .......
HMMHHHHPHHHMI Vr~
poročilu nazaj. Gimnazija Mariborska
nemški biti! Po veri je bilo 374 rimskih katoličanov
m
zato ker je želeti, da se vresniči to, kar na koncu
evangelca, zato se vé da mora v šolah dandanes spisa gosp. pisatelj slovenski mladini priporoča.
„konfessionslosigkeit" vladati !
Novomeška realna in visa gimnazija.
Poročilo NovomeŠke realne in više gimnazije ima na čelu slovenski članek „Tridesetletna vojska v svojih pučkih" od učitelja Fr. Sukleja. Na tej gimnaziji
bilo
Nemci. Pri taki šta-
mmo se
Je
v
I z d aj
razredih štela 238 učencev, in sicer Slovencev
145, Nemcev 86 (?)
y
Hrvatov
)
Madjarov
je 237 rimskih katoličanov bilo in 1 evangelišk;
takem nam je
res treba „brezverskih"
šol
; po veri
po
da se tur-
učijo med drugimi še zmirom 4 profesorji frančiškani oo. frančiškana pa sta suplenta. Učencev je
kom, judom m
poganom krivica ne godi.
104
med temi 99 Slovencev in
tistiki se vé da morajo gimnazije na Kranjskem nemške biti! Ali ni to preočitna propaganda nemčurska, ki pa jo dandanes Bismarkovci „Culturkampf" titulirajo!
Slovstvene stvari
Visa realka v Ljubljani.
slovensko-nemškera slovarju
(Odgovor Na vrat i lov.)
Poročilo
više
realke ravno tako kakor poročilo više gimnazije Ljubljanske, od konca do kraja nemško, kaže nam število učencev vseh skupaj 309; v razredu bilo jih je
(Dalje.)
m
bi bil
Gledé očitno „kriveg
po
14.
Po narodnosti je štetih
Gaf
sklepanja" vprašam
))
Kako
sicer
zato ker sem zahteval od za-
vi. wit	v^ c* i oi^oi , --rvci očni &auicvcn u u. LkCk"
ložnika razun nekih drugih knjig, tudi nekoliko slovan-
Slovencev 145, Nemcevv142 (kdo se ne smeja pri skih slovarjev (katerih nimam)
tem številu?!), Hrvatov
hov 13, Francoz

Cehoslovanov
Srb
1, La-
kako bi bil, velim
in
skih katoličanov.
Oger
Caf mogel za popolnem zdrave pameti sklepati (soditi) Po veri je bilo 305 rim- tako krivo, da nimam po tem takem „nijenega slovar-
V c. k. pripravnici ljudskih učiteljev in učiteljic
čeka", da nisem tedaj tudi „nijenega prebral" itd
Kako žal mi je zdaj, da mi ni dala svedočanstva
v Ljubljani
)
od katere ni letos prišlo nobeno poročilo na svitlo bilo konec leta 33 pripravnikov,

71
Je
nekdanja moja postrežnica, tako „iskrena" Slovanka,
Česka Marijanka, ki
da
bila
mi
pa pnpravnic
slovarj
>
tema šoiama ste združeni vadnici za dečke in deklice ki ste po takem c. kr. ljudski šoli. Vadnica za dečke
podkurj
drugih knjig) slovanskih liste
pulila skrivaj
iz
vanke zasačil ter
;
d
• •
je štela 164 učencev, vadnica za deklice pa le 29 učenk. Učiteljev in učiteljk na teh šolah bilo je 22.
DekliŠke šole pri UrŠulinkali v Ljubljani.
Iz nemško-slovenskega poročila te šole , v kateri s hvaljenim vspehom podučujejo po šolskih postavah za podučevanje izprašane redovnice in 2 gosp. kateheta, je razvidno ogromno število učenk, katere obiskujejo nun-ske šole; konec leta jih je bilo v tako imenovani vnanji šoli 816, v notranji pa
mesecev
dokier nisem te ..preiskrene" Slo-
da ka-
podil
Toda ni potreba
bi moral imeti vsak jezikoslovec domá vse knjige
y
ter i h potřebuj
t
posebno če
?
v onem mestu, v ka
ahaj
na
terem on prebiva, očitna knjižnica, v kateri se ] dosta potrebnih mu knjig (tudi slovarjev). Taka D unaji velika „dvorná knjižnica", v kateri sem posedel že marsikatero uro, prebiraje različne slovanské slov-
j
nice, slovarje, sv. pisma
itd., sosebno ona leta,
kedar
sem nabiral slovanské glagole za svoj spis o glagolu slovanském (,,Beitrag zum Studium des slavischen Zeit-
170, toraj skupaj 986 učenk
Mestni ljudski Šoli za dečke v Ljubljani.
wortes aller Dialecte
itd
Wien
-----r c^w ^^^	11 icu, 1856). *«, .um
drugih javnih knjižnicah Dunajskih sem se potikal po
Pa tudi po
gostem
zvečer, ko
biva dvorna knj
zaprta, m
za-
Poročili teh dveh šol, tudi nemško-slovenski spisani, sledil več slovnic in slovarjev slovanskih, s katerimi
kažete skupno število vseh učencev 926 : v prvi (šent-
sem si
jakobški) bilo jih je namrec , v uiuB.	^, ^	^uu«, ^	uajau—piavi
narodnosti je^ prva mestna šola imela 325 Slovencev, tedaj zahman slovenski pregovor: „Zivemu se lahko
353 , v drugi
pa 573
čas kratil, vednost bogatil
pa
i
nisem mislil, da
po
bom moral kedaj o tem komu dajati —^ račun. Ne pravi
Egipćana, nemca
pa
celó
9
no-
Italijanov, 1 Ceha in benega; v drugi mestni šoli pa je bilo 543 Slovencev,
obema mestnima ljud-
vse primeri (mrtvému pa lopata)
«
Da
22 Nemcev in 8 Italijanov.
lik
*
skima šoiama ste bili združeni pripravnici za obrtnij- spricuj sko šolo ; v prvi teh šol je^bilo učencev v obeh oddel
se po na
8Íromaku Oroslavu mešalo kolik
t
ze
dalj
ondaj
9
ko je pisal znani odp
9
njegov sledeci „krivi sklep
(i
9
ki
to
se
bsk
kih 136, v drugi pa 128. Ce primerimo število učencev »Teh knj obeh mestnih šol (926) s številom učenk nunske šole si
(986), se vidi, da jih je v nunski šoli še 60 učenk več.
Realna in viša gimnazija v Varaždinu.
ahaja v „Slovencu" štev. 85 na 2. strani pod 1 (19):
sicer bi moral imeti še
gvmu čisto ni treba,
V
S te fa
itd. itd."
K sreči je nesrečna Marijanka prizanesla Vuku
*
Mehr oder weniger
u
Iz vestj e te realne gimnazije, kateri na čelu nekateri, ki misli i
kot ravnatelj stoji naš rojak Fr. Bradaška in kjer
samo po
manj ali več", kakor pišejo .emški, ne bi veljalo tu za
ta pomen)
Pis.
269
Štefanoviću; tega imam tedaj, čast Boga, čitavega
v
se
odom na Dunaj
cc
Koga je on hotel pičiti s temi
dandenes. — Zdrav razum bi bil modroval vsaj tako: převrženími besedami, tega ne vem; a dobro pámetim „Ker N. ne zahteva tega srbskega slovarja, tedaj ga
menda ima."	Zastran slovenskih besed nabiranja naj se pa po
(pomnim), na koga sem meril
Ker
Je
Caf na žalost že mrtev, ne morem se ž zovem spametno na hvalo
)
ki
mi
njim pričkati. Sebi v zagovor pred slovenskim svetom dr. Miklošič v svojem naj odgovarjam samo na poglavitne točke, s katerimi ker sem mu přepustil za rabo
jo daj
slavni gosp
staroslověnském slovarju, zato
lovensk
be
me je pismeno kořil in deval na nič, zato ker ga je
bilo jako strah mojega „resetanja
a
(gle.j
sede, ki sem jih sam nabiral
po Metliki in po Metliški
f)
Slov. Nar." okolici.*) Pa tudi se pozneje (1867 pa 1871) sem na-
št. 85 na 2. strani pod b). Kako se je bal siromak biral in nabral ondot mnogo lepih besed domaôeg
iii^uv^a i vo^iouja vovu uoovju ^v
fovih nabirkov), to kaže njegov odgovor
kritičnega rešetanja" vseh besed (tedaj tudi Ca-
réna.
v „Sl. Nar.
Navedeno vprašanje Cafovo
a
št. 85 pod e) :
>>
s umij ivi h besedah, kakor
gosp
„ali jih je
(N.) uže kaj sam zapisal"?) pa svedoči, da on ni imel preimenitnega tega slovaria, v katerem so zaznamovane
Navrati! dalje piše, brez pisateljev imena in kraja jaz vse moje besede s kratico: „Met (Caf) molčim."
Odkritosrčno moram povedati
»
da
sem
imel
pri
„8umljivih" besedah v mislih posebno P. Marka Pohlina pa slovečega g. Caf a. Ko sem imel že leta 1848 ali
1849... pregledavati njegove obilne nabirke, dozdevala se mi je marsikatera beseda bolj Česka nego slovenska;
ki
je
tudi nekemu drugemu izvrstnemu jezikoslovcu imel priliko prebirati novejše nabirke Cafove, zdele so se mnoge Cafove besede jako sumljive.
Kdor
Je
Cafov slovenski převod „Robinsona mlajšega
(če
čital se ne
varam), prebavljal je
Bog tega vrlemu Oroslavu ne
s tej za gosp
greh !
Čudno mešanico. Ne, da bi odrekoval
;
Caíu „besedno bogatstvo
ki si ga je pridobil s preveliko svojo marljivostjo ; — ali dozdeva se mi močno, da je besede mešal, bodi si hoté ali pa nehoté
?
nehoté, ker se je siromaku menda mešalo po glavi
?
nemara iz
od besedne preobilnosti; ali pa tudi hoté prevelike ljubezni do slovenščine, ker si je namreč želei jako bogatega maternega jezika.
Naj si je pa ta želja velike hvale vredna, takega ravnanja vendar ne more hvaliti noben korenito izuČen in praktičen jezikoslovce. Vsako slovansko nareČje ima svoje posebno preglasje (Lautlehre) ; ne dá se tedaj katera si bodi beseda prenesti iz nareČja v narečje.
ne sme

ni pet, ni šest"
Kako je vrela pokvarjena krv siromaku Cafu o od-pisavanju, kažejo nam besede njegove o meni ali jih je (N.) uže kaj sam zapisal?" (slovenskih besed)
tedaj
9>
ki je več let Slovenije ločen!!!" „On bode
)
)
—— \_/u, rvi j v	n/v uiv » V/UIJ\J IU^vu • . . jjva wvuu
kakor se v listu hrusti (sic) „lesičje sine" med Slovenskim narodom na Dunaji zalezoval ! ! ? ?"
Po tej
u
zobčasti" podobi Cafovih beséd : „On (N.)
bode tedaj, kakor se v listu hrusti (?) „lesičje sine" med slovenskim narodom na Dunaji zalezoval" — utegnil bi kdo soditi, da sem res v svojem listu govoril o kakih lesičjih sinih med slovenskim narodom na Dunaju.
Ci
97
To pa ni tako, nego Bleiweis a pooblaščujem
• •
vse drugače.
7
da
Gosp. dr. J.
sme
moj
list
9
ki sem
mu ga pisal 8. decembra 1871, pokazati vsakemu, kdor se hoče sam preveriti, da sem besedoval ondi tako
99
Po vsem tem *) vidim, „da bom vedno moral pri rokah imeti vès rokopis, kolikor ga je, t. j. poleg
vesoljnega tudi Zalokarjevega, Miklošičevega, Cafovega itd., zato da se uverim lahko vsaki čas iz izvirnika, kako in kaj? — ni li zapeljal koga P. Marka (Pohlin), ali pa kterega drugega očeta lesiČji sin?"
Gosp. Caf je tedaj te besede moje sam ob sebi šegavo**) presuknil na „lesičje sine med slovenskim
se čita na istega siovarja XIV. strani
(Dalje prihodnjič.)
(Metlika), kakor
«
£
Slovansko slovstvo.
veti Hermagora, slovenski apostelj. Součencem
svojim v spomin petindvajsetletnivje priprosto zložil po stari pripovedki Janez Volčič, duhoven Ljubljanske
škofije. Novomesto 1874.
Tako se imenuje nova knjižica , katero je v gori
/
navedeni namen na svitlo dal gosp. Janez Volčič
9
pod-
župnik Podgradom. Drobna knjižica v ličnem sloven-
skem jeziku lepo množi narodno blagó, kakor nam
kaže
predgovor njen, ki se tako-le glasi: „Naj ta priprosta pesem ponovi in ohrani starodavne in domaće pripo-vedke o našem prvem aposteljnu sv. Hermagoru, katera pravi, da je sv. Hermagora šel na Osolnik pri Loki, kjer se je z Bogom pogovarjal in mu jeBog^kazal tek časa, ter mu domovino v varstvo izročil. Se sedaj se kažejo stopinje po senožeti tega hriba, katere ljudstvo temu aposteljnu pripisuje in se zagrniti ne dajo.
Naša dežela ga od nekdaj časti svojega aposteljna.
Tudi imé Hermagora potrduje to govorico
Druga
stara imena so polatinčili; Hermagora je pa čisto imé ostalo. Menda to imé Lahom ni bilo lahko izgovorljivo ;
^^■MÉMBHMHHHÉ I I |	I	dan
bolj šumeče, blizo podobno za
tudi ne prav umevno. Hribovci v tem kraju pa današnji izrekujejo
V
se

u
99 99
namesto
Oni pravijo nekako: „Hrem na horo" namesto
Grem na goro
99
" Od tod tudi nekako : „Hermahora" Germagora", popačeno „
Mohor" kakor
se
mnogi Ločani pišejo
Narodno blago.
Prislovice in reki iz Istre.
Ne gledaj
kite hraniti more.
Zapisal J. V.
devojko, na lepe
prozore (okna)

nego
Da je to medeno, bi bilo doma pojedeno (rečejo de-
kleta, ako si kdo iz ptujega kraja ženo pripelje).
Još
ni crn Čade (črn vol) na noge stal
i se nisi
nesreće poskusil).
Gospod s vami ima sena i slami (po staro mesto slame
pop iina vsega i vsačesa).
Nesložna bratja kmetšćinu razvratja, a složna bratja druge platja.	ï
*
To je zlasti po sumljivih besedah, ki sem jih nahajal v vesoljnem ali velikem rokopisu za slovar. in to samo v 12
pôlah.
V predgovoru za imenovani veliki slovar „Lexicon paleo-slovenico-graeco-latinurn", „emendatuin auctum", Vindo-

Staroslověnská beseda
v

segav
u
za pomèn ,,witzigu je bonae 1862—1865

V
se
navadna med Belimi Kranjci blizo Metlike. Prim. Mikloš. quarn maximas amicis I. Brčić, G. Daničic
m* y-m
piše g. pisatelj : „Gratias igitur agimus
■fealMiMi ■ÉÉriHMÉ^ v • ř^^^^HHHllBlllll
# •
et I. Navratil,
„Lexic. paleosl.-graeco-lat." 1862 —1865 pod besedo:
itd. „sçgati" jocari
7)
Vtip
cc
1
„vtipno" je vzeto iz ČešČine.
„sçga Pis.
a
qui nobis aut codices aut ea tradiderunt, quae suo usui para-verant."
210
sužen)
On ne vidi, koliko mu je jaram dug
ve

da je
naša
naj se po
Kojoj je ženovati, ni joj devovati (žena
kakor se pristoji ženi; a devojka, kakor devojki)
mena tako cisto in ročno, da vse strmi. Hvala slavni kmetijski družbi za-njo
t
Krčanja 20. avg
Ko se je, kakor so „Novice"
JaJu
,	že povedaie , odpovedal gosp. Ju go vic mestnemu žu-
Motoviio ženu bilo (neolikan mož ženo tolče).	panstvu, je obcinski odbor si izvolii gosp. apotekarja
Misliš, da se tu tovari (osli) s klobasicami sapin- Dragotina Šavnika, velecenjenega našega domoljuba
a sada vidiš. da ni tovar
ijde)
>
ni klobasic
reče
i
ako kdo bolje išče, pa huj
Poj ti z vodom
bolje)

pojti proti vodi (na huj
za župana. Kakor živo milujemo dogodbo, ki je gosp Jugo vica napotila v odpoved županstvu
tako
smo
u nižinah je bolje, nego na gorah)
dvoru
Bolj
prazan
dvor
9
nego vrag (poredna
)
u
Da biš z manom

biš
v ^ ^ v/ ¥ A v> sAt jlic* j^ \J ui« v \J v*4 KJ Y \j v-4. liuj^'uuotf l4 y btirVVJ Oi-LiVjr
veseli, da je odbor po odstopu gosp. Jugovica na čelo mesta postavil moža tacega, da ne bi si bil mogel boljega izbrati. Gosp. Dragotin Sa vnik ima blago srce
on ima od časa, ko je oče njegov
za rojstni svoj kraj
jaz, bi ti bila vsaka hrana dobra).
(da si potreben, kakor županoval , vednosti obcinske
9
on je sploh izveden
Bolnika uljejati; dati mu s. olje.
krvi, ki

Ni toliko, ča je oku težko
5
nič.
Da mi Bog kruha ne omanjka ; omanjkati storiti
da manjka.
9
Omaliti se ; na malo priti. Hantariti, hantaviti : brez delà hoditi.
mož. in če tudi je še mlad, vendar je mirne pred vsem potrebna županu , sicer pa je mož trdnega značaja, katerega ni oskrunil oni sedanji laži liberali-zem, ki tako imenovane mladoslovence na žalost matere „Slovenije" prekucuje vmaloslovence. Po vsem tem kliČemo tedaj novemu županu srčno: živijo
t
Nadám (od naduti se), napuhnjenje.
Vodni skok na jazu, malinu; vodopad; po istersko
Vrhnike 24. avg
dan
*
Po dolgem deževanji bil
je včeraj prvi lep dan, Vrhničanje so se veselili lepe
vodoskok.
nedelje, al prenaglo. Ni še bilo poldne
9
kar se zasliši
Vodni šlopot, das Geplatscher des Wassers.
zvoná tužni glas
9
ki
caznanja ogenj
In
res
»
přivalí
Ovce
9
trk
na pasu
9
trk
na muzaru
tako se ovce tirajo.
9
trk va dvor
se velik steber dima kviško in v malo minutah je v
?
ognju
vec
biš.
Vse hiti na pomoc, pa ognja
sila

Van
i van
9
skroz in skroz.
Cikomo novo
; povse novo.
Razvrg; razvrženje
Mnogovrstne novice,
prevelika, požar se čedalje bolj širi. Zato telegratirajo iz Borovnice v Ljubljano po požarno stražo , katera je res prav kmalu prišla in sicer 24 mož z gasilnim orod-jem, ki so se prav vrlo obnašali. Tudi iz Logaca in Borovnice nam je prišla pomoč. Vkljub silnému pri
zadevanji pa je požar še ie proti večeru bil zadušen in zdaj se je pokazala škoda , katero je naredil. Strašen
* Koliko je slepili ? Iz sporočila, katerega je na pogled! Vpepeljenih je 26 hišnih številk s 34 poslopji Dunaji shod v prid slepcev sestavil in ga ministerstvo škode čez 50.000 tisuč gold. Zavarovanih je bilo nekaj
raznim namestništvom poslalo, razvidi se, da v avstrij-
; 9
skih deželah
zavodih na Dunaji
je 29.605 slepcev, izmed njih
samo
300
vsi ne, pri banki „Sloveniji" pa no beden. Ubogi us mi-
ljenja vredni ijudje! Naj bodo priporočeni dobrotnikom!
7 - - j-? ------0 -7-----/----o-7------7 •	^geDj je nastal po neki ženi, ki je kosilo kuhala in
Peštu itd. dobiva poduk, da si zamorejo potem kruh kateri seje, kakor pravijo, „plamen vtrgal" ter všel
, v Doblingu, Brnu, Pragi, Lineu, v
služiti.
Misli
se
9
da bodo na Dunaji zavod slepih po- skoz dimnik na streho.
večali. Na vsi zemlji štejejo 1 m i li j on slepcev.
* Na nov način pecejo kruh, pripoveduje „Naša Sl." tako-le : Mesto sladké vode in soli vzame se morske vode iu kruh je neki prav dober posebno zarad tega, ker izločuje želodčine kisline. Priporoča se zdravim in bolnim.
Ljubljane.
razglasila sledeći
C. kr. deželna vlada je 18. t. m
& lie!
„Huda nevihta s toco vred je razsajala 12. dan avgusta t. 1. v davknem okraji Novega mesta^. Prišla je ta nevihta iz DobrniČ, zasukala se proti St. Petru
(i ori ci
avadnimi formami. Deželni gl
Naši dopisi.
Deželni zbor se je začel 19. t. m
in
od
dod čez Gorj
ter
v 2S davknih občinah
okrajnega glavarstva Novomeškega pokončala poijs ke
z
in
grof C
- . Je
pozdravil nazoče poslance in představil dvornega svet-nika bar. Rechbacha kot vladnega komisarja. Vlada
deloma. Skoda vzrokovana po tej nevihti znese po približevalni cenitvi
gradske pridelke sèm ter
več kot pol milij
goldin
Temu se mora pa še
je dozdaj predložila le nacrt o zemljišnih knjigah
trti, kakor tudi
drugi seji so se volili navadni odsek
utegne biti proti koncu t
Tretj
m
ako bodo odsek
seja kaj
prišteti škoda vzrokovana po sadnem drevji in vinski
pri polnih po viharju podrtih kozolcih
in odkritih strehah na poslopji.
Po hudem nalivu je postala kar naenkrat taka po-
tvarine napravili. Sploh pa se misii, da bode letošnj pozasedanje precej suhopar
odenj, da so se hiše , hlevi, gumna in druga poslopj
apol
s točo in vodo
celó
živina se je mogl
Istre 19. avg
reču se je pričel 19. t. m
Tudi naš deželni zbor v Po
nekaterih hlevov
z
Jj KjKsL\J JU i V 1 li CV OU J v> LUU^IW i
eliko težavo oteti. Sadno drevj
iz
15 poslance
9
sealo
se
pa
prvi seji
se
s koreninami izruvaio , voda je zagraje raztrgala
in odnesla ter je nanesla na mnoge travnike blata
in
Gorjan 23. avgusta
Mlátil
9
katero
J
z mnogih njiv vzela vso prst
oseska po kmetijski družbi dobila za znižano ceno od
i v Ljubljani iz Pražke Umrath ove fabrike,
Deb
stno delà
skeg
Nesreća je toliko veča
>
ker
bi!
19. julij
lan
leta vse te občine zadela
taka strašna toča
Smo sicer le samouki pr
DJeJ
)
prej še
pomoč tem revežem se bodo nabirali milodari v
nihče ni vedel, kako ravnati ž njo , in v začetku
marsikater
z
hitrej
mlatila
majal
;
ker
ni
jel
celi kronovini, ter se to razglaša s tem
pristavkom, da

da bi čisto in
se bodo milodari prejemali in
naklanjali, kamor so na
Mala nesreča, ki se jej je koj pripe
zrok, da je potem še Čez teden
ljani pripetila, je bila ^ dni nismo mogli poskusiti. Pa zdaj smo jo
dnevi zagnali in omlátili smo 72
*
Ker nam je drugi dopis došel še le, ko je bil ta že
pred
stavljen, smo mogli iz njega posneti le nekatere stvari.
pšenice m jec
Vred.
menjeni
9
v glavnem mestu Ljubljani od c. kr. dežel- Marsikatero okó so pri tej priiiki porosile solzé veselja
nega
predsedništva, od
mestnega magistrata in od ured- in radosti.
poludné konČal je okusni obed v farovži
ništev časnikov, *)
na deželi pa od c. kr. okraj nih
varstev in županstev
a
seje deželnega odbora 12
14
lepo in redko svečanost. Pri tej priiiki pisatelj teh vrstic ne more zamolčati opazke, da bi slavna vlada ne smela
22. avgusta.) prezirati moža, kakor je g. fajmošter Karun, kateri se
Načrt osnove glavnih obcin na Kranjskem se je izročil je po izpeljavi monumentalne stavbě Trnovske farne
deželni vladi v presodbo
nega poslanca Adolfa O b
Poročilo o volitvi dežel- cerkve, po svojem čistem duhovnem značaji in po svoji se bode predložilo de- milosrčnosti do revežev in v obče toliko zaslug pridobil,
želnemu zboru s predlogom za potrjenj
za deželno
adj
m
jsko solo
na
Slap
1875 se ie postavil na 6150 gold
Proračun da bi v resnici smel pričakovati tudi priznanja iz najvišega mesta ali vsaj zanimanja mestnega magistrata kot
za
leto
se kataster vseh ustanov (štipendij) na Kranjskem
9
ki
dal deželni odbor sestaviti, na deželne stroške dá
Pri deželnem računovodstvu izpraznjena
Sklenilo se je, da patrona Trnovske farne cerkve za to svečanost. Za tako
preziranje ga more tolažiti ljubezen cele županije, katera je svetu brez vsega oficijelnega vtikanja sijajen dokaz dala, kako morata zvezana biti v medsebojni ljubezni
na svitlo
služba ingrosista z letno plačo 500 gold, in sekundar- dušni vodnik in župljani. Naj bi Bog hotel, da bi čez ska služba v deželni bolnišnici z letno remuneracijo drugih 25 let obhajali zopet svečanost še sijajnejšo in
400 gold, in s postranskimi dohodki se razpišete
v to imé kličem prečast. gosp. jubilantu presrčno:
Na
Deželnemu šolskemu svetu se je na dopis zarad pod- zdravje! pore 1000 gold, iz normalno-šolskega zaklada za šolsko	— (Cudné novice.) Da gosp. Schonwetter iz Li-
hišo na Ubelskem odgovorilo, da naj se zahteva po- tije pride za okrajnega glavarja v Krško, ni nobeno
trebna podp
iz
dr
mv ,	«w	----
dotacije za ljudske šole na
Kranjskem, ki znaša za 1874. leto 10.000 gold
dop
c.
deželne vlade za pomoč 12. avgusta t
v
------ ---—J---n	* «J* * W M. V/ ,	"VWWUU
čudo; al da gosp. Pajk, že več časa administrativni referent pri deželni komisiji za uravnavo zemljiškega davka, je odstavljen od te službe in da ga zdaj po-
JHMB^I ■ I Litijo)
Novomeškera okraji po toči in nevihti strašno zadetim šljejo zopet za okrajnega glavarja na deželo kmetovalcem je deželni odbor skienil dati 5000 gold, to je čudo, ki je osupnilo gosp. Pajka ravno tako podpore iz deželnega zaklada. — Odgovor glavnega od- kakor vsacega druzega. Gosp. Pajk je pri davkarski
9
9
bora kmetijske družbe, da bi nogradov na Kranjskem komisiji pošteno in nepremakijivo zastopal pravico
z moćnim dimom ne obvarovali pozebline, vzel
9
ognji
je na znanje
da
kmet po novem zemljiškem davku ne pride iz dežja pod
Ministerstvo kupčijsko je trgovsko - obrtni j ski
kap ; leta
9
m
i
držal se je zmirom postave od 24. maja 1869. ai podoba je, da nekateri gospodje drugače tol-
9
zbornici v Ljubljani naznanilo, da bodo še le v neko-	mačijo to postavo in kakor je lani bii odstranjen gosp
liko mesecih vse medalje in diplome narejene, katere	So Imaj er, tako je zdaj moral odstopiti gosp. Pajk
dobé premirani vdeležniki svetovne Dunajské razstave.	ker si menda ni hotel dati dokazati, da crno je belo!
Da pa ministerstvo brž ko mogoče vstreže željam raz-	Cast in hvala poštenemu možuf
stavljavcev, bode diplome še ta in pribodnji mesec raz-
POSTIO , J7UIVLU	«Uj/Wi VlUVUJMI	UWWIÍJ W «4M
in za umetnost, na to medalje za napredek
potem pa zaporedoma medalje za dober okus
ILI JUÏX U. LUC Lil U O L , IX CX LU UiCUčlljC d Oi uapi^uciv , dalje Ult- ^IVOBW ^/vauvn w k^ui o^ioau , JJU1UCU1 iaui , ucauauj
dalje za zasluge in za sodelavce in konečno častne di- „generaldirektor" banke „Slovenije" Treuenstein plomey Posameznim razstavljavcem bode c. k. deželna da bi sebe opral, omadeževatihoče dr. Co sto. Na to je
dr. Costa obema listoma odgovoril, da se ne strinja sčastjo
me-
ga je
presse
9) <<
, ki
Tagblatt" v 190. listu po Dunajski „Handels-
Treuenstein contra Costa11) se zove pamflet
.t ion i;«*.., r\____• i •
posnel.
---- ---------^^«jv™	----
tem spisku, polnem laži, nekdanji
9
vlada diplome in medalje poslala.
realki
Gosp. M. Peternel, profesor na tukajšnji viši njegovo, spuščati se v razgovor s človekom
i ^aiai y J 6 Uli, X • VJLULVJ Lm JLU « O j ^	C*KJKJ ^ U U ti I J V/ U A 1 U Ui	LCAéUL £j L V i • JJLUgai JJJL kJ JL ULU ti V*itA y IVai OU LUU JJU tt C4 JJ l O"
Mož še čvrstega zdravja in še več let sposoben za uči- ni kih vsak dan dokaže, da je gola laž, s takim člove-
, ki je pri začetku realke naše celó vekom se noben poštenjak ne more pravdati. Ravno
bil
dne t. m. s 3/5 plače penzijoniran
laži
živi.
Kogar
ni sram
trditi
9
ki
od
kar
se mu po zapis-
moz
teljstvo, njen vodja bil, iti! ~ ~
mora
sedaj
)f
nolens volens" v pokoj Treuenstein je bil, ki je predlagal in tiščal na iz-
Kakošen X za U je inšpektor Vrečko o tem mi- plačanje kuponov od 1. januarija 1874, zdaj pa laže
o
99
íingirte Àusweise, vom Buchhalter gemachť
(
in
od
nistru naredil pred oči, ne vemo; to pa vemo, da uboga
Avstrija, z davkom preobložena, nima denarja, namesti če ga ni sram trditi, da je bil le s 6 glasovi proti en ega plačevati dva učitelja.	banke zapoden, ko se vendar v zapisniku lahko bere,
(V tukajšnji Trnov ski fari) se je vršila lepa da je bil enoglasno odstranjen, je v tem že dosti do-svecanost v četrtek 20. t. m. Praznovali so tamošnji kazov, da ni vreden odgovora, farmani petindvajsetletnico svojega duhovnega gospoda oceta, prečastitega župnika Franca Karu na sè slovesno
(Nova vredba pri Ljubljanski pošti.) Več Ljubljanskih trgovcev in obrtnikov se je obrnilo do kupčij-peto mašo, katero je pontificiral gospod jubilant sam in skega ministerstva s prošnjo, da bi se čas oddaje za kateremu so stregli po većini dubovniki, rojeni v domaČi denarna in priporocena (rekomandirana) pisma in za
je preč. gorp. Monsignore Luka pakete pri vožni pošti podaljšal. Kupčijska in obrtnij-
------ - z(jaj
fari.
Med
maso
imel
9
in
Jeran pomenu dneva primeren nagovor na obilo zbrano ska zbornica Kranjska je to prošnjo podpirala ljudstvo. Po dokončanem sv. opravilu je bil gospod se je raztegnil čas za oddajo pišem cd osmih zjutraj
župnik med slovesnim zvonenjem v svečanem sprevodu do osmih zvečer.
Pri
vožni in denarni pošti se bo
šolske mladine obojega spola obdan od cele fare v fa- vstreglo željam občinstva brž ko mogoče
(Pobirki iz časnikov.) Nekoliko smo že zadnjič
denke, možje in žene vsi praznično oblečeni svoja vo- pisali o novem maloslovensko-političnem dru-
rovž peljan, kjer so fantiči in dekliči, mladenci in mla
ščila in dařila ljubljenemu duhovnemu očetu po vrsti štvu, kateremu so stariši in botri celó pozabili imé
izročali, kateri je potem do solz ginjen v tehtnem go-
dati
zdaj nam je znan že tudi odbor njegov in ta je
1LI1UUWÍ1 ^ 1* v% tvl 1 J KJ J/VIULU \X\J O \J L £J ^iUJUU f VUllVilV LU	^	UCIll j £J\X C% j UUUi [ V^ ^UUU áiU tUUI VUUVI	Y iU	J 1
voru vsem gratulantom zaporedoma odgovarjal ter s	(da stavimo po izgledu „Slov. Naroda" značaj ali po
toplo besedo se zahvaljeval za přejeta dařila in voščila.	klic pred imé dotičnika) : Predsednik: nadbobnar
--mladoslovencev dr. Vošnjak, podpredsednik konci-
Novice" rade sprejmejo vsak milodar usiniljenja vred-	pijent dr. Zarnik, tajnik podvrednik Jurčič,
Dolenskem in ga bodo izročile navka-	blagajnik odvetniški p i s a č Oblak, odborniki mlado-
*
»
nim bratom
zanemu mestu.
našim na
Vred.
slovenski poslanci : dr. R a z 1 a g,
Pfeifer, Nabrgoj,
212
dr. Do minku s, dr. Srnec iz Maribora, trgovec Fr. sicer živahen, a kandidat za mesto Ljubljansko se Kollmann (ki pa menda nič za to ne vé) in da so še ni postavil. Prihodnjo nedeljo, to je, 30. dne t. m.
bo zopet shod volilcev v Čitalnici ob desetih zjutraj
vsi stanovi zastopani, tudi neki Bavdek, kmet iz Ud-
mata, ki se je menda z Zarnikom pri Jerneji seznanil. in sicer v ta namen, da se postavi kandidat
si
vsak
Kaj more društvo s takim odborom početi lahko misli. Glavni pokrovitelj tega društva je znani
volimo potem vsi Slovenci.
y
katerega
(NemŠkutarski kandidat) za deželni zbor Kranj-vpokojeni stotnik „von" Pil pach, ki po Gorenjskem ski je dr. Schrey, o katerem se druzega nič ne vé,
ustavoveren. Pa boste
W	w9
in Dolenskem nabira ude, menda za pristojno provizijo
kakor da je na vso moč
Kdor kupi Vošnjakovo knjižuro „Slovenci in državni viděli, da ga bodo nemškutarji, uradniki in njihovi pri-
vrženci volili.
( Vabilo Častitim druzabnikom dram. društva v Ljubljani v obcni zbor), ki bode v soboto 12. septem-
j)
zbor" za 20 kr., je že zapisan h ..., ne — društvu, hoté ali nehoté. Izdalo je pa to društvo že drugo knjižuro, o kateri piše „Slov. Gospodar" : „Ravno zdaj raz-
pošiljajo Ljubljanski mladoslovenci knjižico
y
polno
ne-
bra zvečer ob pol
umnih napadov na duhovnike. Založil in spisal jo razgovorov:
je dr. Vošnjak. Nezaslišano grdi stare naše brani- ročilo.
Blagajnikovo poročilo.
uri v čitalnični dvorani. Vrsta
Taj niko vo po-
1. Prvosednikov ogovor.
na
pr
Hermana, o katerem
telj e BHH^HHHNH^lHHjH
„za pravice slovenskega naroda toliko kmetu za lanski sneg
Volitev prvosed
pravi, da mu je mar, ko našemu Tako šintarsko knjigo po-
in 10 odbornikov. 5. Posamezni pred-
Odbor dram, društva. (Anton Petovar), tudi „rimski romar" imenovan
nika, blagajnika logi družabnikov.
y
ganjajo tedaj liberalni Slovenci za lovljenje denarja in ki je krog Ribnice in Lašič ljudi osleparil za blizo 3000
udov
za
svoje
yy
nekaterih poslancev blizo !"
narodno (?) društvo", zdaj ko so volitve
gold.
y
rekoč , da nabira za samostan
y
y
katerega zidati
Na Stajarskem je za mu je papež sam dovolil

je stal přetekli teden pred
Breški okraj volitev novega poslanca. Nemškutarji porotno sodnijo v Ljubljani, da bi se zarad goljufije priporočajo svojca Schniderschiitza, „Naroď
pa
zagovarja!. Dasiravno je tajil hudobni namen
so
svojega privrženca Lenčeka iz Blanice. „Gospodar" vendar porotniki spoznali krivega goljufije pravi, da pravi Slovenci za zdaj ne bodo postavili gaje za dve leti na Grad poslala, svojega kandidata, prepuščajo pa vsakemu na prosto
;
sod
ga
nija pa
voljo
y
vdeležiti se volitve g. Lenčeka. Ali ni to prav
liberalno? In vendar se „Narod" huduje nad tem skle-
pom
?
Kako bi še
bil
jeze
zelen
y
ko bi bili pravi
Slovenci postavili svojega kandidata nasproti obema
y
S
Gosp. dr. Zupanec, c. k. notár, naznanja tužnega srca svojim prijateljem in znancem, da je njegova stričnica Ana 24. t. m. umrla in da bo pogreb danes v sredo 26. t. m. popoldne ob šestih.
čemur
bili
Lenčeku gotovo več škodovali, kakor
y
Mladoslovenci ali „Narodovci" ne
takta
s pasiviteto !
znajo tega političnega takta, to so pokazali jasno ravno
po-
Novičar iz domaćih in
ptujih
dežel.
zdaj
y
ko imamo voliti poslanca za Vipavsko - Idrijski
okraj mesto odstopivšega dekana gosp. dekana Gra-brijana. Gospod dekan, skoz in skoz poštenjak in delaven narodnjak, je priporočal v zadnjih „Novicah" za svojega nasíednika posestnika Mate ja Lavrenčiča iz Vrhpolja pri Vipavi. Ravno to je storilo prej že več
lz Dunaj
Zdaj
gotovo
-«■ JLs wiviAj u/.--/juaj j tí guiuiu , vic
tembra popoldne ob štirih pride v Prag
obišče česko gledali razsvitljenem mestu cije in
da cesar
. sep-zvečer
in se potem pelje po slovesno
daj
drug
dan sprejema cesar députa
dijencije. Popoldne
obed, zve-
pravih volilcev, ne izmišljenih
y
na
v „Slovencu."
ka-
kaj
volilcev
koršne se „Narod" naslanja
stori „Narod"? Spiše pol straní dolg članek poln ob-rekovanja dekana Grabrijana, hujskanja zoper duhov-
čer gré v nemško gledališče. Ne moremo si kaj, da bi
o tem prihodu Njegovega Veličanstva pričako
boli
příhodnosti za Cesko kraljestvo
rode
'coû.u l\l rtljcolv u , pa tuul U i* uiu^u ji
ptembra se cesar odpelje v Vinorec
tud
za
drug
dne
V V •	•
scino m
gosp. Lavrenčiča, o katerem pravi, da je „bolj
Na mesto njega priporoča po-
rimsk, kakor Rim sam
jaškim vajam
Cesarje1
na-
Rudolf
sestnika Plešnarja iz Crnega verha. Mi tega moža ne
, da ni tak, kakor ga
avgusta
ednik cesarjev
V
JLfc u u u i i, liitsict-iiiijv v^caaijcv, je
t naj s ti rojstni dan obhajal in je
21
svoj
poznamo
a vendar se nam zdi
po zakonih rodovine cesarjeve s tem dnevom p
Narod" opisuje, sicer bi ne bil spoštovan mož. Najbrže
let
■ wJKk■■■
mu tudi hvala iz „Narodovih" ust ne bo po volji, če vé
Ceska
postal
Iz Hrudimskeg
okraj
se piše
y
da
Je
y
kaj taka hvala pomeni. Na vsak način pa je predrzno
početje „Narodovo",
obrekljiv popis g. Plešnarja, ki morda za to še ne vé
ki meni nič tebi nič skuje tako
nekaterih krajih se kolera pričela 20. dne t. m. prikazala. Pravijo, iz Nabocana zaneseh
tudi
v
se
da
Pragi iek delavec
v
je
ze vec casa razsaja
da
y
ga
)y
Narod" k svojim prišteva. Potlej pa „Narod"
trdi, da on ne hujska, ne razdira složnosti ! Vipavski volilci, katerim je gosp. Lavrenčič gotovo bolj
znan
jeli.
Listnica vređništva. Gosp. J. N. na D: Kakor vidite, pre Le krepko nadaljujte ! Dr. B. je v Ljubljani.
nego „Narodu", si izbero prostovoljno naslednika svojega sedanjega poslanca. Ta poslanec je zadovo-
v
ljen
z
njim
in
pravi, da so si dobrega moža zbrali.
Na to pa
prikrevljá „Narod
u
jih begat s tem
da
jim
ponuja za poslanca drugega, ki gotovo za to čast (?), 6 fl. 72 (da
Žitna cena
v Ljubljan 22, avgusta 1874, Vagán v novem denarji : pšenice domaće 6 fl. 40
V •
4 fl. 80
soraiee 4 fl
10
banaske
rži 3 fl. 30.
ga namreč „Narod" priporoča) še ne
vé. Kdo toraj
razdira in hujska? Ali ne tišti, ki pride že zedinjene
volilce dražit? Mi pričakujemo od poštenosti mo-
ječrnena 3 fl
2 fl. 10
, —. — prosa 3 fl Krompir 2 3. 90.
ajde 4 fl. 20.
ovsa
žaka Plešnarja, da
se ne bo dal rabiti za kijc
y
ki
ga
hoče zabiti „Narod" v složne volilce, in da bo protestiral zoper „Narodovo" predrznost.
(Sliod Ljubljanskih volilcev) preteklo soboto v čitalnici ni bil posebno močnó obiskan. Razgovor je bil
Kursi na Dunaji
o ét
avgusta.
5% metaliki 71 fl. 25 kr
> 0
Narodno posojilo 74 fl. 50 kr.
A žij o srebra 103 fl. 40 kr Napoleondori 8 fl. 79 kr.
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer.
Založnik : Jožef Blaziiifcovi dědici v Ljubljani.