163 Letnik 47 (2024), št. 1 Ključne besede: Jurij V eg a, vit eški križec Marije T er ezije, pr ošnja za podelit e v odlik o v anja, cesar F r anc II., pismo cesarju, V ojni ar hi v na Dunaju, t opniški častnik Key-words: Jurij V eg a, Knig ht's Cr oss of Maria Ther esa, r equest f or a w ar ding decor ation, Emper or F r ancis II, lett er t o the Emper or , W ar Ar chi v es in Vienna, artillery officer 1.02 Pr eg ledni znanstv eni članek UDK 929V eg a J.:355.134.2(049.4) Pr ejet o: 8. 4. 2024 Nova dognanja v zvezi z Jurijem Vego in njegovim viteškim križcem Vojaškega reda Marije Terezije P A VEL CAR dr . zgodo vinskih znanosti v pok oju T opnišk a ulica 33c, SI-1000 Ljubljana e-pošta: pa v el.p.car@gmail.com Izvleček Članek obr a vna v a pet pr oš enj, ki jih je t opniški častnik Jurij V eg a v času s v oje v ojašk e k arier e pisal cesarju F r ancu II. Dok umenti se nahajajo v dunajsk em V ojnem ar hi vu (Kriegsarchiv ) t er pri nas še nik oli niso bili v celoti obja v ljeni in obr azloženi. T ri pr ošnje se tičejo podelitv e naj višjeg a a v strijsk e - g a odlik o v anja za pogum za častnik e – v ojašk eg a r eda Marije T er ezije. V eg a je mor al za visok o odlik o v anje zapr ositi k ar trikr at , saj g a je cesar d v akr at za vrnil. Članek v sebuje tudi kritičen pr eg led del na t o t ematik o, saj je v eči - na a vt orje v zar adi ne do v olj natančneg a pozna v anja post opk o v za v st op v v ojaški r ed Ma rije T er ezije nek at er a dejstv a napačno int erpr etir ala. Pr ošnjo cesarju za podelit e v bar ons k eg a stana je sicer obja vil dr . Matija Žar gi v Kro- niki 1 v člank u Jurij V eg a o sebi; pismo, ki g a je V eg a pisal cesarju F r ancu II. mar ca 1801, v k at er em g a opominja, da že sedem let ni napr edo v al v višji čin, v endar pri nas še ni bilo obja v ljeno. Abstract NEW FINDINGS REG ARDING JURIJ VEG A AND HIS KNIGHT'S CR OSS OF THE MILIT AR Y ORDER OF MARIA THERES A Thr oug hout his military car eer , artillery officer Jurij V eg a wr ot e Em - per or F r ancis II fi v e r equests, w hich ar e the subject of this article. The docu - ments ar e held in the W ar Ar chi v es (Kriegsar chi v) in Vienna and ha v e ne v er been full y disclosed and anal yzed in our country . Thr ee r equests concern the a w ar ding of A ustria 's hig hest decor ation f or br a v ery t o officers – the Military Or der of Maria Ther esa. V eg a had t o appl y f or the hig h decor ation as man y as thr ee times, as the emper or r eject ed him twice. The article also contains a cri - tical r e view of w or k s on this t opic, as most of the authors ha v e misint erpr et ed certain f acts due t o a lack of pr ecise kno w ledge of the pr ocedur es f or ent ering the Military Or der of Maria Ther esa. A petition t o the Emper or f or the gr ant of a bar onial title w as published b y Dr Matija Žar gi in the Kr onik a journal in the article Jurij V eg a about himself; ho w e v er , a lett er writt en b y V eg a t o Emper or F r ancis II in Mar ch 1801, r eminding him that he had not been pr omot ed t o a hig her r ank f or se v en y ears, has not y et been published in our country . 1 Žar gi: Jurij Vega o sebi , str . 313 –317. 164 P a v el Car : No v a dognanja v zv ezi z Jurijem V ego in njego vim vit eškim križcem V ojašk eg a r eda Marije T er ezije, str . 163–182 Članki in razprave || Articles and Discussions Uvod Slo v enci Jurija V ego poznamo v g la vnem k ot mat ematik a, a manj k ot t o - pnišk eg a častnik a, ki si je nabir al v ojašk e lo v orik e na št e vilnih bojiščih. O njem je bila napisana vrsta knjig in člank o v , od str ok o vnih do poljudnih, o njego v em ži v ljenju je bil napisan tudi r oman. V rsta a vt orje v je v s v ojih delih podr obno opi - so v ala V ego v e znanstv ene dosežk e, medt em k o so bili V ego vi uspehi na bojnem polju de ležni manj pozornos ti. Jurij V eg a se je s s v ojo sposobnostjo in hr abr ostjo iz na v adneg a kmečk eg a f anta pr ebil do čina t opnišk eg a podpolk o vnik a. Bil je eden od r edkih Slo v ence v , ki je bil odlik o v an z naj višji m a v strijskim v ojaškim odlik o v anjem, v ojaškim r ed om Marije T er ezije (Militär Maria-Theresien Orden ); F ridolin Kauči č 2 jih namr eč ob V egi našt e v a le še šest: »Ti možje so: Seničar (Spo- dnjištajerec), Čehovin (Kranjec), Novak (Kranjec), dva Šerpona iz Gradiške, Ja- blonsky po materinem pokolenju slovenski Štajerec .« 3 Seničar (P aul Maria Joseph bar on Senitzer z gr adu F r eiber g, 20 km S V od Gr adca), oba Šerpona (Os w ald bar on Scherpon v on Kr onenst ern in Jožef bar on Scherpon v on Kr onenst ern iz Gr adišk e v F ur laniji) in Jablonsky ( Jožef bar on Jablonsky v on Mont e Berico iz R adgone) imajo got o v o tudi slo v ensk e k or enine, v endar niso »Kr anjci«, k ot jim pr a vi Kaučič. Nihče izmed a vt orje v ni do sedaj v celoti obdelal V ego v e poti do odlik o v anja; ta je bila namr eč trno v a, saj je mor al za odlik o v anje zapr ositi k ar trikr at , pr eden g a je k ončno dobil. P oleg t eg a so nek at eri a vt orji določene do - k ument e, po v ezane z V ego in v st opom v r ed zar adi nepozna v anja statuta v oja - šk eg a r eda Ma rije T er ezije, nepr a vilno int erpr etir ali. Sk or aj nihče od a vt orje v ni na v ajal izvirnih dok ument o v v celoti. Namen t eg a člank a je V ego v e pr ošnje in pisma cesarju F r ancu II. prvič pr edsta viti v celoti in os v etliti nek at er a, do sedaj manj jasna dejstv a. Iz člank a je tudi r azvidno, da je bil V eg a k ot v ojak ne samo osebno pogu - men, ampak tudi zelo ambiciozen, saj za dosego cilje v , po k at erih je str emel, v eč - kr at ni izbir al poti. T ak o je pri obleg anju tr dnja v e F ort Louis, k o so se mu obetali visok o odlik o v anje, plemiški naslo v , denarna nagr ada t er čast in sla v a, s t opo vi obstr elje v al ci vilno naselje v tr dnja vi F ort Louis, da bi tak o posadk o prisilil k v daji. P o za vrnitvi pr ošnje za odlik o v anje je d v akr at zno v a zapr osil cesarja za odlik o v anje, v enem izmed pisem je cesarja celo spomnil na t o, da že dolgo ni na - pr edo v al v višji čin. Ambiciozen je bil ned v omno tudi na znanstv enem podr očju. Kratek oris Vegovih vojaških udejstvovanj V eg a se je udeležil št e vilnih bitk; boril se je v d v eh v ojnah, v v ojni s T ur ki 4 in v prvi k oalicijski v ojni. 5 V člank u bodo na kr atk o omenjene le tist e v ojašk e oper acije, ki jih je V eg a na v ajal v pr ošnjah za podelit e v v ojašk eg a r eda Marije T er ezije. Leta 1789 se je t opniški st otnik Jurij V eg a (v dok umentih se je podpiso v al Geor g V eg a) k ot pr ost o v oljec pridružil f eldmaršalu Gide onu Laudonu 6 pri oble - g anju Beogr ada. P o v elje v al je v eč možnarskim bat erijam. K er izstr elki 100-fun - 2 F ridolin Kauč ič (1860–1922), a v str o-ogrski častnik, knjiže vnik in pisec str ok o vnih v ojaških del. 3 Kaučič: Jurij Vega, predavanje , str . 5. 4 A v strijsk o-turšk a v ojna med H absburšk o monar hijo in Osmanskim cesarstv om v letih 1788– 1791. 5 V v ojni prv e k oalicije se je v eč e vr opskih sil (med drugim A v stri ja, Nizozemsk a, Neapelj, Pru - sija, Sar dinija, Španija in V elik a Britanija) v letih od 1792 do 1797 boje v alo pr oti F r ancoski r epubliki. 6 Ernst Gideon v on Laudon (171 7–1790), a v strijski f eldmaršal in eden izmed naj v ečjih a v strij - skih v ojsk o v odij v 2. pol. 18. st oletja. 165 Letnik 47 (2024), št. 1 tnih 7 možnarje v niso nesli do cilja, je po v ečal smodnišk o polnjenje in z lesenimi v ložki izboljšal t esnjenje med kr og lo in ce vjo t er s t em po v ečal domet izstr elk o v . Na ta način je bistv eno pripomogel k padcu tr dnja v e, v endar je takr at zasluge pr epustil drugim t opničarskim častnik om. Kljub t emu k asnejša spriče v ala pri - zna v ajo njego v o odlično v edenje pr ed Beogr adom. 8 Leta 1793 se je začela v ojna s F r ancijo in V eg a je bil v armadi f eldmaršala W urmserja 9 s činom t opnišk eg a majorja (v endar le z začasno majorsk o plačo), 10 kjer se je v ečkr at izk azal. K o je padla Wiessenburšk a linija, 11 je s spr etnim pr e - priče v anjem dosegel, da se je utrjeno mest o Laut er bour g v dalo br ez boja. 13. no v embr a 1793 je s spr etno posta vitvijo t opo v , po v ečanjem smodni - šk eg a naboja in spr emenjenim naklonom ce vi zgolj v 24 ur ah prisil tr dnja v o F ort Louis na ot očk u sr edi R ena k v daji. K onec leta 179 4 je bil v obleg anem Mannheimu na R enu in je v ečkr at pr o - st o v oljno sode lo v al pri izpad ih iz utrjeneg a mesta. 24. decembr a 1794 so se A v - strijci pr edali. T opo vi v tr dnja vici Rheinschanze na le vi str ani R ena bi mor ali biti naslednje jutr o izr očeni F r ancozom. P onoči je V eg a na lastno pest kljub delno poledenelemu R enu t opo v e iz Rheinschanze pr epeljal na drugo str an r ek e in jih na ta način r ešil. Spomladi 1795 je V eg a po lastnih načrtih v lil d v a 30-funtna možnarja s st ožčast o izvrtanim dnom, ki sta nesla sk or aj d v akr at dalj k ot drugi primer lji vi možnarji a v strijsk eg a t opniš tv a. 12 S t ema možnarjema je lahk o sept embr a 1795, k o je a v strijsk a v ojsk a obleg ala mest o Mannheim, obstr elje v al mest o z r azdalje, do k at er e fr ancoski t opo vi iz mesta niso nesli. P o štirih dneh obstr elje v anja se je mest o 21. sept embr a 1795 v dalo. V s v ojem obsežnem delu o a v strijski v oj - ski – Avstrijska armada od 1700 do 1867 , (Die österreichische Armee von 1700 bis 1867) a vt orja T euber in Ott enf eld napišeta: »Znani podpolkovnik baron von Vega je s konstruiranjem in z odlično uporabo tako imenovanega daljnometnega možnarja (pred Mannheimom) možnarjem spet povrnil slavo .« 13 Kasneje se je V eg a izk azal še pri Mainzu, Wiesbadnu, K ehlu in v bojih ob r eki Lahn pri Dietzu, v endar je dobil v ojaški r ed Marije T er ezije že pr ed t em, tak o da ti boji pri V ego v em odlik o v anju niso igr ali nobene v loge. Vojaški red Marije Terezije V ojaški r ed Marije T er ezije je bilo prv o in obenem v se do pr opada mo - nar hije naj višje a v strijsk o odlik o v anje za pogum, v endar so g a podelje v ali le ča - stnik om. Ustano v ljeno je bil o zgodaj, že leta 1757, k o je cesarica Marija T er ezija 7 Možnar je namr eč str eljal 100 -funtne gr anat e; mišljena je star a a v strijsk a ut ežna mer a (funt), enak a 0,56 k g. 8 ÖS T A/KA, MM ThO , F asc IV ., V ./42, šk atla 132, mapa V eg a, f olij 48 in 49; Species f acti, F ort Lo - uis, 28. no v embr a 1793: »Imenovani major je s svojim obnašanjem pri obleganju trdnjave Fort Louis, prav tako kot že prej pri obleganju Beograda – ko se je kot redni profesor matematike na lastno prošnjo udeležil vojne s Turki – dokazal, da je državi na fronti prav tako koristen …« 9 Gr of Dagober t Sigmund v on W urmser (1724–1797), a v strijski f eldmaršal; čepr a v je sor az - merno uspešno po v elje v al r enski armadi, g a zgodo vina pozna bolj po njego vih neuspešnih bojih pr oti Napoleonu v Italiji leta 1796. 10 ÖS T A/KA, MMThO , F asc IV ., V ./42, šk atla 132, mapa V eg a, f olij 33 in 44: »Podpisanemu (Vegi, op. p.) je namreč po uredbi Dvornega vojnega sveta in top.(niškega) glavnega urada z dne 29. maja 1793 zagotovljena plača majorja le za čas službe na bojišču, ker je bil ta z neko prejšnjo uredbo imenovan za majorja ob ohranitvi stotniške plače. « 11 P as fr ancoskih zemljenih utr db med mest oma Laut er bour gom in Wissembour gom ob r eki Laut er , ki so a v strijskim četam pr epr eče v ale napr edo v anje. 12 Od leta 1753 napr ej je a v strijs k a v ojsk a ob poljskih in bat erijski h t opo vih upor abljala 10-, 30-, 60- in 100-funtne možnarje t er 10 0-funtne možnarje na k amnit e kr og le. Gl. T euber , Ott enf eld: Die österreichische Armee von 1700 bis 1867 , str . 856. 13 T euber , Ott enf eld: Die österreichische Armee von 1700 bis 1867 , str . 856. 166 P a v el Car : No v a dognanja v zv ezi z Jurijem V ego in njego vim vit eškim križcem V ojašk eg a r eda Marije T er ezije, str . 163–182 Članki in razprave || Articles and Discussions želela nagr aditi častnik e, ki so se posebej izk azali na bojnem polju. Sijajna zma - g a nad Prusi pri K olinu 18. junija 1757 jo je na v dihnila, da je ustano vila v ojašk o odlik o v anje za pogum, v ojno v eščino in podjetnost , ki se je po njej imeno v alo V ojaški r ed Marije T er ezije (Militär Maria-Theresien Orden ). Namenjeno je bilo častnik om, ki so z osebnim pogumom ali z lastno pobudo odločilno vpli v ali na izid bit k e ozir oma so izvrši li, k ot pr a vi 21. člen statuta v ojašk eg a r eda Marije T er ezije: »... dejanja, ki bi jih brez odgovornosti lahko opustili, pa so bila kljub temu opravljena, npr.: če si častnik upa napasti brez posebnih ukazov, pa in ne samo, da vse dogodke izvaja z mirnim umom, ampak pokaže tudi osebno srčnost, ko s svojimi dejanji spodbudi svoje moštvo ali prepleza reduto, ba- terijo ali ko obvlada zaseden kraj; ko zazna vrzel med sovražnimi enotami in to prednost uporabi v korist Naše službe, ne da bi pričakoval red; če se prostovoljno loti nevarnega podviga in mu uspe; če v boju na svojem krilu s svojo brigado, četo ali drugo enoto, ki ji ukazuje, naredi premik, iz katerega izvira posebna prednost za korpus ali morda za celotno armado; če naredi praktičen vojaški projekt ali kakšno drugo novo odkritje in prinese resnično korist z njegovo izvedbo itd., mora biti vsakemu vojaškemu častniku v vojski in v vseh njenih korpusih dovoljeno, da svojemu poveljujočemu generalu ali štabnemu častniku predstavi, kako lahko uporabi priložnost, da stori nekaj koristnega proti sovražniku in s tem pridobi to častno odlikovanje «. 14 Odlik o v ani častniki so bili tudi samodejno po vzdignjeni v plemiški stan. V ojaški r ed Ma rije T er ezije je imel na začetk u d v e st opnji, v eliki križ in mali (vit eški) križec. Cesar Jožef II. je leta 1765 dodal še vmesno st opnjo, k omturski križ, ki se je nosil ok oli vr atu, medt em k o je v elik emu križu, ki se je nosil na letni, do - dal sr ebrno zv ezdo, ki se je nosila na le vi str ani prsi. V eliki križ z zv ezdo je bil namenjen zgolj peščici vr ho vnih po v eljnik o v v ojsk e, k omturski križ so lahk o dobili le naj višji častniki – člani gener alštaba, medt em k o je bil vit eški križec doseg lji v v sem drugim častnik om. V dobrih 150 letih, do k onca prv e s v et o vne v ojne, 15 je bilo podeljenih v seg a sk upaj 1.190 v ojaških r edo v Marije T er ezije; od t eg a je bilo 61 v elikih križe v , 140 k omturskih križe v in 1.039 vit eških križce v . 16 P osebnost pri v ojašk em r edu Marije T er ezije je bila ta, da so se mor ali častniki v edno sami pr edlag ati za odlik o v anje in so pr ošnjo za podelit e v odlik o v anja ozi - r oma za spr ejetje v r ed naslo vili na cesarja k ot v elik eg a mojstr a r eda. Pr ošnji so mor ali pr edložiti dok azila ozir oma spriče v ala o s v ojih junaštvih in pod vigih, ki so jih podpisali tak o njiho vi nadr ejeni častniki k ot tudi častniki, ki so bili priča dejanjem. Stat ut r eda v 13. členu na v aja, da »je treba pričevanje zahtevati od po- veljnika; izjavo o dejstvih pa mora on, poveljnik, in še pet drugih višjih častnikov potrditi z lastnoročnimi podpisi in pečati oziroma za vsakega častnika, ki v tej številki manjka, po dva podoficirja ali navadna vojaka .« 17 Se v eda je v sak častnik, ki se je pr edlag al za t o pr estižno odlik o v anje, naj - pr ej pr e v eril pri s v ojih nadr ejenih in pri častniških k olegih, ali bodo podpr li nje - go v o pr ošnjo, saj je bilo pisanje pr ošnje smiselno le v primeru vnapr ej obljublje - ne podpor e. Nek at erim, k ot na primer majorju V egi pr ed F ort Louisom, je bilo odlik o v anje celo obljubljeno vnapr ej k ot nagr ada, če bodo izpolnili zaht e vne naloge, ki so jim bile zadane. V egi je odlik o v anje namr eč obljubil gener almajor 14 H irt enf eld: Der Militär-Maria-Theresien-Orden und seine Mitglieder , str . 9. 15 R edo vni k apit elj je r edo v e podelje v al še v se do leta 1931, v endar izključno za zasluge, izk aza - ne med v ojno. Od 110 podeljenih vit eških križce v za zasluge med prv o s v et o vno v ojno jih je bilo k ar 73 podeljenih v letih 1921–1931. 16 Militär-Maria - Ther esien-Or den: https://www .milak.at/besuche rinf ormation/bur g/militaer - -maria-ther esien-or den (dost op: 13. 1. 2024). 17 H irt enf eld: Der Militär-Maria-Theresion-Orden und seine Mitglieder , str . 7. 167 Letnik 47 (2024), št. 1 Lauer , ki je po v elje v al obleg anju F ort Louisa (o čemer bo v eč po v edano k asneje); g lede na zgor aj na v edeno mor amo Lauerje v o obljubo, da bo V eg a dobil odlik o - v anje, g ledati v k ont ek stu, da mu je Lauer vnapr ej obljubil podpor o pri pr ošnji, saj se je mor al V eg a sam pr edlag ati. Pr ošnje za podelit e v r eda so bile sicer naslo v ljene na cesarja k ot v eli - k eg a mojstr a r eda, v endar jih je najpr ej obr a vna v al r edo vni k apit elj. Kapit elj je sesta v ljalo sedem r edo vnih člano v , običajno znamenitih gener alo v . Kapit elj je pr ošnjo za spr ejem v r ed ozir oma za podelit e v odlik o v anja bodisi odobril ali za vrnil, nat o je odobr en pr edlog mor al še v podpis k cesarju, ki je bil v eliki mojst er r eda. Prvi v eliki mojst er je bil sopr og Marije T er ezije, F r anc I. Št ef an Lotarinški (1708–1764); na začetk u statuta namr eč pr a vi: »Tako smo Mi glede na tako pomemben predmet veliko mojstrstvo tega Vojaškega reda Marije Terezi- je prevzeli nase .« 18 P ozneje so cesarji s st opanjem na pr est ol samodejno postali tudi v eliki mojstri t eg a r eda, pozneje tudi drugih a v strijskih r edo v (Leopoldo v r ed, r ed železne kr one in r ed F r anca Jožef a): » Zato bomo (imeli veliko mojstr- stvo) Mi sami, dokler bo bogu všeč, in ne dopolnimo svojih let, in za nami bo to ohranil Naš zakoniti prestolonaslednik .« 19 Cesar je lahk o k ot v eliki mojst er odli - k o v anje za vrnil, pri čemer je imel tudi pr a vico, da je lahk o r edo v e podelje v al sam, mimo k apitlja. P odelit e v odlik o v anja ozir oma spr ejetje v v ojaški r ed Marije T er ezije je pot ek ala na pr omocijah; s v ečanih, do podr obnosti določenih cer emonijah. Ča - stniki, ki so že imeli t o odlik o v anje in so bili že člani r eda, so nast opili v par adnih unif ormah. Kandidatu, ki je klečal pr ed cesarjem, je ta pripel odlik o v anje z bese - dami: »Naš ljubljeni, sprejmite iz Naših rok znak Vojaškega reda Marije Terezije. Ta naj služi kot dokaz vaših dejanj in kot sprejem v ta red, ki je kot tak posvečen hrabrosti in bistrosti. Uporabite ga na čast Bogu, za službo Naši Hiši ter za obram- bo očetnjave .« 20 Nat o je cesar k andidata objel in g a tak o simbolično spr ejel v r ed. Najpomembnejši pisci, ki so obravnavali Vegove vojaške dosežke Pisci, ki so v s v ojih delih pisali o V ego vih v ojaških pod vigih, so se v si bolj ali manj osr edot očili na njego v e v ojašk e uspehe, medt em k o so V ego vi t eža v - ni poti do križca Marije T er ezije namenjali manj pozor nosti. Leta 2004 je bila ob 250-letnici V ego v eg a r ojstv a v Ljubljani k onf er enca Jurij V eg a in njego v čas, medt em k o so bili prispe v ki leta 2006 obja v ljeni v zbornik u. 21 Med 15 prispe v ki se z V ego vimi v ojaškimi dosežki ukv arja le en sam pris pe v ek, Dediščina V ego - v eg a časa dr . Matije Žar gija iz Nar odneg a muzeja Slo v enije (v eč o t em prispe v k u bo po v edano k asneje). Prvi je V ego v e v ojašk e uspehe že v sr edini 19. st oletja opisal Jar omir Hirt enf eld 22 v s v ojem monumentalnem delu Vojni red Marije Terezije in nje- govi člani (Der Militär-Maria-Theresien-Orden und seine Mitglieder ), kjer je na v eč k ot 1.700 str aneh opis al r ed in nosilce t eg a odlik o v anja od leta 1757 do leta 18 50. Juri ju V egi je namenil dobri d v e str ani. 23 Za V ego pr a vi, da je bil »kot vojak pogumen, kot matematik velik «. 24 Na kr atk o omeni Laut er bour g in opiše V ego v pod vig pri F ort Louisu. V ego v vit eški križec Marije T er ezije pripiše zgolj obleg anju tr dnja v e F ort Louis: »Med obleganjem Fort Louisa, ki so ga Francozi 18 Ehrenbuch des österreichish-ungarischen Wehrmacht, I. Band , str . 5. 19 Pr a v tam, str . 35. 20 Pr a v tam, str . 14.–16. 21 Jurij baron Vega in njegov čas: Zbornik ob 250-letnici rojstva ( g l. u r ednik T omaž Pisanski). 22 Dr . Jar omir H irt enf eld (1816–1 872), a v strijski v ojaški pisat elj, dopisnik Geološk eg a inštituta in član A v strijsk eg a geogr af sk eg a inštituta. 23 H irt enf eld: Der Militär-Maria-Theresion-Orden und seine Mitglieder , str . 469–471. 24 Pr a v tam, str . 496. 168 P a v el Car : No v a dognanja v zv ezi z Jurijem V ego in njego vim vit eškim križcem V ojašk eg a r eda Marije T er ezije, str . 163–182 Članki in razprave || Articles and Discussions imeli za nepremagljivega, je bil Vega edini prisotni topniški štabni častnik, ki je usmerjal topništvo in si prislužil viteški križ .« 25 Dejstv a, da je V eg a trikr at zapr osil za odlik o v anje in k ot zasluge na v ajal še r eše v anje t opo v čez R en, k onstruk cijo daljnometnih možnarje v in obleg anje Mannheima, ne omenja. Hirt enf eld sicer kr atk o omeni tak o r eše v anje t opo v čez R en, V ego v daljnometni možnar in oble - g anje Mannheima k ot tudi k asnejšo obr ambo Mainza, obleg anje K ehla, bitk o pri r eki Lahn t er pono vno obleg anje Mainza in umik, v endar dobi br alec vtis, da V ego vi pod vigi po F ort Louisu niso imeli nobeneg a vpli v a na podelit e v vit ešk eg a križca Marije T er ezije. Hirt enf eld pos v eti pol str ani tudi V ego v emu znanstv ene - mu delu. K er Hirt enf eld ne omenja V ego vih za vrnjenih pr ošenj, posledično ne go v ori niti o možnih r azlogih za za vrnit e v ozir oma spletk ah, k ot jih imenujejo nek at eri pisci. Skr atk a, pri Hirt enf eldu je v se v najlepšem r edu; V eg a za vzame F ort Louis in dobi odlik o v anje. Prvi je ži v ljenjsk o pot Jurija V ege, tak o v ojašk o k ot tudi znanstv eno, opi - sal F ridolin Kaučič (1860–1 922), knjiže vnik in str ok o vni pisec, drug ače častnik v a v strijsk em domobr anstvu (upok ojen je bil s činom polk o vnik a). Kaučič je o V egi pisal v ečkr at . Prv o notico o V egi je Kaučič obja vil leta 1882 v 11. št e vilki celo v šk eg a časopisa Kres pod naslo v om Sin slo v ensk eg a r atarja vit ez častneg a r eda Marije T er ezije, v endar se v podr obnosti o njego v em odlik o v anju ni spuščal. 26 Leta 18 86 je v Or g an der Militär- Wissenschaftlichen V er eine obja vil V e - go v ži v ljenjepis 27 v nemšk em jezik u (knjig a je doži v ela 2., dopolnjeno izdajo leta 1904; Georg Freiherr von Vega, zweite verbesserte und illustrierte Auflage , t okr at jo je Ka učič izdal v samozaložbi). 28 Kaučiču, a v strijsk emu častnik u, ki je v ečji del s v ojeg a ži v ljenja službo v al na Dunaju, so bili ned v omno dost opni v si ar hi v ski dok umenti, ki so se tik ali Jurija V ege. V knjigi je Kaučič podr obno opisal V ego v o mladost in študij, pr eden je ta st opil v v ojsk o, in r a vno tak o V ego v a mat ematična ozir oma znanstv ena dela. Kar se tiče V ego vih v ojaških dosežk o v , Kaučič v knjigi v celoti na v aja v se dok ument e, ki jih je V eg a priložil s v ojim pr ošnjam za vit eški križec Marije T e - r ezije; dok azila, potr dila in vrst e dejst e v , pri čemer jih na v aja kr onološk o g le - de na boje, ki se jih je V eg a udeležil, in ne po datumih njiho v eg a nastank a. Na primer , Dok azilo (Attestatum ) o V ego v em junaštvu pr ed Laut er bur gom Kaučič na v aja k ot prv eg a, ne g lede na t o, da je bilo t o napisano šele v eč k ot let o k asne - je za Dok azilom o za vzetju F ort Louisa in priloženo šele drugi V ego vi pr ošnji. V ego vih pr ošenj k ot tak šnih Kaučič ne na v aja; pri za vzetju F ort Louisa omenja zgolj, da V eg a odlik o v anja ni dobil: »Čeprav je generalmajor Lauer 29 zaprosil za vojaški red Marije Terezije za Vego in je bil ta majorju Vegi soglasno podeljen na kasnejšem redovnem kapitlju, ga ta ni prejel, razlog pa je ostal neznan .« 30 Kaučiču je mor al biti spor med V egom in njego vim pr edst ojnik om, gener alom gr of om Collor edom, 31 dir ekt orjem t opništv a, v saj deloma znan, v endar g a ne omenja (o gr ofu Collor edu bo v eč go v or a k asneje). Nadalje Kau čič piše o V ego vi r ešitvi t opo v čez R en in na v aja d v e t ozade vni potr dili (Attestatum ), v endar ne omenja, da je V eg a drugič zapr osil za vit eški križec Marije T er ezije in pr ošnji priložil obe potr dili, niti ne omenja, da tudi t okr at odlik o v anja ni dobil. Kaučič nadaljuje z 25 Pr a v tam, str . 470. 26 Kres, leposloven in znanstveni list , 1. no v ember 1882, str . 599. 27 Kaučič: Georg Freiherr von Vega von Fridolin Kaučič, 1886. 28 Kaučič: Georg Freiherr von Vega von Hauptmann Fridolin Kaučič . 29 F r anz v on Lauer (1736–1803 ), a v strijski gener almajor , ki je po v elje v al obleg anju tr dnja v e F ort Loius. Napr edo v al je do čina F eldzeugmeistr a. 30 Kaučič: Georg Freiherr von Vega, 1886, str . 18. 31 Knez Joseph Maria Gr af Collor edo-Mels und W allsee (1735–181 8), a v strijski f eldmaršal in po - litik; v f eldmaršala je bil po višan po uspešnem obleg anju Beogr ada leta 1793. V odil je r ef ormo a v strijsk eg a t opništv a in bil k ot tak V ego v naj višji pr edposta v ljeni. 169 Letnik 47 (2024), št. 1 uspešnim t estir anjem V ego v eg a daljnometneg a možnarja in obleg anjem Mann - heima t er o t em na v aja d v e potr dili (A tt estatum), pri čemer pr a vi: »Naslednje potrdilo, ki ga je izdal generalmajor Unterberger, 32 poroča o Ve- govih odlično izdelanih možnarjih in njihovi uporabi pri obleganju Mann- heima od 13. novembra do predaje 21. novembra, je podpisalo pet štabnih in en višji častnik, general-major Funk, FML. grof Sztaray, ki ga je na koncu podpisal tudi feldmaršal grof Wurmser in na podlagi katerega je bil Vega odlikovan z viteškim križcem vojaškega reda Marije Terezije .« 33 T udi tu Kaučič ne omenja no v e, tr etje V ego v e pr ošnje za podelit e v odlik o v anja. Leta 1904 je Kaučič tudi v slo v enščini obja vil knjigo z naslo v om Jurij Vega . Knjig a po vzem a pr eda v anje, ki g a je imel 6. mar ca 1904 v društvu Z v ezda na Du - naju. 34 Knjig a je pr ecej kr ajša k ot nemšk a izdaja, saj ima le 23 str ani, pri čemer je v njej tudi pr ecej manj podatk o v k ak or v nemški izdaj i. T a knjig a je bila name - njena V ego vi pr omociji med pr ebi v alstv om in zbir anju sr edst e v za posta vit e v njego v eg a spomenik a. V t ej knjigi Kaučič ne na v aja nobenih dok azil in potr dil. K o se je V eg a leta 1793 znašel na bojišču ob R enu, Kauč ič le na kr atk o opiše v se V ego v e dosežk e na t em bojišču; k ak o je V eg a »z odločnimi besedami « pr epričal posadk o utrjeneg a mesta Laut er bour g, da se je pr edala, obstr elje v anje tr dnja v e F ort Louis, umik t opo v čez zmrznjeni R en, v litje no vih možnarje v in obleg anje Mannheima leta 1795, obr ambo Mannheima leta 1796 t er bitk o pri Dietzu is - t eg a let a in bitk o pri K ehlu let o k asneje. O križcu Marije T er ezije piše le malo: »Že l. 1793., ko je bil Vega prisilil trdnjavo St. Louis, da se je vdala, je predlagala višja vojaška oblast, naj se Vega odlikuje z viteškim križem reda Marije Terezije. Ta predlog je bil sicer enoglasno sprejet, toda zaradi nepoštenih intrig njegovih nasprotnikov ga ni dobil tedaj, ampak šele l. 1795., ko je prišlo po Vegovem pri- zadevanju mesto Mannheim Avstrijcem v roke .« 35 Kaučič se v knjigi bistv eno v eč pos v eča V ego v emu znanstv enemu delo v anju k ot njego vim v ojaškim uspehom. V ečkr atnih pr ošenj za vit eš ki križec v ojašk eg a r eda Marije T er ezije tudi v t ej knjigi ne omenja. Napačno tu di na v aja, da je V ego za odlik o v anja pr edlag ala »viš- ja vojaška oblast «. V eg a se je pr edlag al sam, »višja vojaška oblast « je le podpisala spriče v ala o njego vih pod vigih. Kaučič ne na v aja upor abljene lit er atur e ali ar hi - v skih dok ument o v . Ist eg a leta, k ot knjig a v slo v enščini, je izšla tudi drug a, pr ed v sem z ilustr a - cijami izpopolnjena, izdaja knjige Georg Freiherr von Vega iz leta 1886. Knjigo je Kaučič t okr at izdal v samozaložbi, medt em k o v sebinsk o ne prinaša nič bistv eno no v eg a. Leta 18 91 je Jak ob Benedek 36 o Juriju V egi napisal biogr af sk o po v est pod naslo v om: Od pluga do krone, zgodovinski roman iz minulega stoletja , pr epr ost e - mu nar odu spisal Jak ob Benedek. Benedek je hot el, k ot pr a vi sam v pr edgo v o - ru, »prvič Slovence seznaniti s preslavnim rojakom našim, česar je mož izvestno 32 Leopold bar on Unt er ber ger (1 734–1818), a v strijski F eldzeugmeist er . F eldzeugmeist er ozir o - ma gener al t opništv a je bil zgodo vinski v ojaški čin v a v strijskih armadah. Upor abljali so g a že v 16. in 17. st oletju, v nek at erih e vr opskih drža v ah se je ohr anil v se do začetk a 20. st oletja. Nemški izr az F eldzeugmeist er se dobesedno pr e v aja k ot »mojst er or ožja« (F eld pomeni boji - šče, k ot je upor ab ljeno v nemšk em nazi vu za f eldmaršala (F eldmarschall), in Zeug se nanaša na t opo v e). V fr ancoščini je bil enak o vr eden izr az Gr and maitr e d'artillerie, ki so g a upor abljali že za časa fr ancosk eg a kr alja Filipa VI. (1328–1350). V širšem k ont ek stu pa pojem F eldzeug v zgodnjem in sr ednjem v ek u lahk o nanaša še na marsik aj drugeg a, na primer na v so obor oži - t e v , str eli v o, v ojašk o opr emo ozir oma logistik o in podobno. 33 Kaučič: Georg Freiherr von Vega , 1886, str . 24. 34 Kaučič: Jurij Vega . 35 Kaučič: Georg Freiherr von Vega , 1886, str . 17. 36 Jak ob Benede k (1850–1916), slo v enski pisat elj, pisal je pr ed v se m po v esti, najpomembnejša med njimi je zgor aj omenjena biogr af sk a po v est o Juriju V egi. 170 P a v el Car : No v a dognanja v zv ezi z Jurijem V ego in njego vim vit eškim križcem V ojašk eg a r eda Marije T er ezije, str . 163–182 Članki in razprave || Articles and Discussions popolnoma vreden, ter mu na tak način postaviti živ spomenik v srci narodovem; drugič pa sem hotel ž njim odpreti oči zlasti tistim kmetskim očetom, ki imajo nadarjene sinove, toda jih ne dajo v šole .« 37 Biogr af sk a po v est , ki je pr a vzapr a v r omantičen r oman, je pisana z v elik o domišljije in pesnišk e s v obode. V njej se vrstijo nesr ečne ljubezni, spletk e, ugr abitv e, pobegi iz ječ, cig ani, T ur ki; skr atk a, zaplet ena r omantična zgodba, ki sledi Juriju V egi od mladih let do smrti. Št e vil - ni dogo dki iz V ego v eg a ži v lj enja so plod pisat elje v e dom išljije, v endar Benedek po v est pr epleta s stv arnim zgodo vinskim dog ajanjem, a tudi z obilico podatk o v , ki jih je ned v omno črpal iz del Kaučiča in Hirt enf elda. Čepr a v je Benedek o v a po v est močno r omantično obarv ana in domišljijsk o bog ata, v endar upošt e v a znana dejstv a in na v aja V ego v e zasluge, k ak or so bile opisane v spriče v alih in dok azilih, ki so bila priložena V ego vim pr ošnjam za odlik o v anje. V endar Bene - dek piše samo o d v eh pr ošnjah, v k at erih je V eg a zapr osil za odlik o v anje. Jože P o v šič 38 je ob 200-letnici izida V ego v eg a prv eg a log aritmo vnik a, leta 1983, napisal knjižico pod naslo v om Jurij Vega: ob 200-letnici izida njegovega prvega logaritmovnika v zbir ki K ulturni in nar a vni spomeniki Slo v enije. P o v ši č se v g la vnem pos v eča V ego v emu znanstv enemu delu, v ojaškim uspehom name - nja le malo pr ost or a; v endar na v ede v se njego v e pomembne v ojašk e pod vige. V kr atk em pog la vju Časti, priz nanje in t eža v e, piše: »Po zavzetju Fort Louisa je po- veljnik oblegovalnih čet general major Lauer predlagal Vego za viteški vojaški red Marije Terezije. Redovni zbor mu ga je tudi soglasno prisodil, a Vega takrat, pri naslednji promociji 7. julija 1794, reda ni dobil. … Po izumu novih topov, s katerimi je Vega tako uspešno sodeloval pri zavzetju Mannheima, je bil drugič predlagan. Red je potem dobil pri promociji 11. maja 1796 .« 39 P o v šič ne na v aja upor abljene lit er atur e. Dušica K una v er 40 je leta 1999 izdala dr obno knjižico Matematik Jurij Vega: od pastirja do barona . V njej na kr atk o omenja V ego v e v ojašk e uspehe, Beogr ad, Laut er bour g, F ort Louis in Mannheim. Kar se tiče vit ešk eg a križca Ma - rije T er ezije, piše: »Po bitki za Fort Louis leta 1794 so za Jurija Vego predlagali najvišje avstrijsko vojaško odlikovanje – viteški križ Marije Terezije .« 41 Nadaljuje, »odlikovanja tokrat ni dobil «. Odlik o v anju namenja še nek aj besed v pog la vju Odlik o v anec z vit eškim r ed om Marije T er ezije: »Leta 1796, po zmagi, ki so jo izbojevali Vegovi možnarji pri Mannheimu, je bil Vega zdaj že drugič predlagan za viteški red Marije Terezije. Tokrat ga je dobil in bil povišan v viteški stan .« 42 Pr a vi tudi: »Višja vojaška oblast je Jurija Vego odlikovala z vrsto spričeval, v katerih so opisane njegove zasluge in ta spričevala so glavni vir za poznavanje Vegovega življenja .« 43 T u se a vt orica moti; t o niso bila spriče v ala, s k at erimi bi bil V eg a odlik o v an. Spriče v ala, dok azila in vrst e dejst e v ozir oma Species facti in Attestati o pok azani hr abr osti ozir oma v ojaških zaslug ah, potrjeni iz str ani oči vidce v , so bili sesta vni del pr ošnje za odlik o v anje. Dušica K una v er med upor abljeno lit er a - tur o ne na v aja ar hi v skih vir o v . O Juriju V egi je naj v eč pisal Sandi Sitar , 44 ki je napisal k ar nek aj del, štiri knjige (Jurij Vega v sliki in besedi, Mladinsk a knjig a, 1974, Jurij Vega, Znameniti Slovenci, P artizansk a knjig a, 1983, Jurij Vega, Vegovo Zasavje , T uristično društv o 37 Benedek: Od pluga do krone , str . 2. 38 Jože P o v šič, slo v enski mat ematik in pisec (1907–1985), znan k ot pisat elj bibliogr afij in biogr a - fij, med k at erimi so najbolj znane biogr afije Jurija V ege, F r anca Močnik a in F r anca Hoče v arja. 39 P o v šič: Jurij Vega , str . 27–28. 40 Dušica K una v er (1937), samos t ojna k ulturna publicistk a, zbir at eljica ljudsk eg a izr očila in etnološk eg a gr adi v a, izdajat eljica poljudnoznanstv enih in leposlo vnih knjig t er pedagoških prir očnik o v . 41 K una v er: Jurij Vega , str . 26 42 Pr a v tam, str . 31. 43 Pr a v tam, str . 31–32. 44 Sandi Sitar (1937), slo v enski umetnostni zgodo vinar , pisat elj, pu blicist in no vinar . 171 Letnik 47 (2024), št. 1 Dolsk o 1997, dopolnjeni ponatis 2002, in Vegov spomenik, T uristično društv o Dolsk o in Senožeti, 2004) in nek aj člank o v . V s v oji knjigi Znameniti Slovenci, Jurij Vega se je Sitar podr obno lotil v seh plati V ego v eg a ži v ljenja, obr a vna v a je tudi v se lik o vne in kiparsk e upodobitv e Jurija V ege. Ze lo podr obno opisuje v ojašk e oper acije, ki se jih je V eg a udeležil; ob opisu V ego vih pod vigo v pr edsta vi tudi širšo slik o v ojnih oper acij. P o Beogr a - du se je v pog la vju Ob R enu (1793–1797) pos v etil tamk ajšnjemu boje v anju. P o Laut er bour gu podr obno opisuje za vzetje F ort Louisa. Sitar piše, da je gener al Laut er poslal pr edlog za odlik o v anje, ki g a je spr emljalo d v oje spriče v al, kjer so bile opisane V ego v e zasluge za padec F ort Louisa, pri čemer so jih podpisali visoki častniki, cesarski pisarni: »Tudi redovni zbor je predlog soglasno osvojil, toda na podelitvi odlikovanj reda Marije Terezije 7. julija 1794 za Vego ni bilo viteškega križa. Ustavilo se je pri zadnji zapreki, cesarjevemu podpisu. Vladar se je poprej posvetoval z grofom Colloredom, njegovo mnenje pa je bil glede Vegovega odlikovanja prav tako odklonilno, kot je bilo tudi glede privoljenja za posvetitev velikega logaritmovnika cesarju .« 45 Sitar tudi omenja V ego v o prit ožbo cesarju in Collor ed o v o pismo pr edsednik u v ojneg a s v eta, gr ofu W allisu 46 v t ej zade vi. Nat o se Sitar pos v eti r eše v anju t o - po v pr ek o zmrznjeneg a R ena. Pr a vi, da »o Vegovih junaških podvigih v decem- bru 1794 pričata dve vojaški spričevali z opisom dogodkov in s podpisi skupine časnikov, med njimi feldmaršala Wartenslebna, … eno ob spričeval pa je podpisal sam vojvoda Albert Saksonsko-Tešenski, 47 ki je bil tedaj poveljnik renske fronte «. 48 P ono vne V ego v e pr ošnje za podelit e v r eda Marije T er ezije Sitar ne omenja. V e - go v e prit ožbe v ar hi v skih dok umentih nisem zasledil, v endar je r es, da v drugi pr ošnji (ki je v celoti na v ede na v nadaljnjem besedili), V eg a cesarju sicer blago, a v endar jasno očita, da ni do v olil, da bi mu pos v etil log aritmo vnik. Nadalje Sitar na v aja podr obno por očilo o posk usih z no vima V ego vima možnarjema. Na kr atk o omenja tudi os v ojit e v Mannheima, pr ed v sem zar adi za - slug no vih V ego vih možnarj e v . V endar ne omenja, ali je V eg a zno v a zapr osil za odlik o v anje; Sitarja je mogoče r azumeti, k ot da je pr edlog, ki je že bil pri cesarju, k ončno dobil »zeleno luč«: »Po izrednih dejanjih pri obrambi in zopet osvojitvi Mannheima ter na priporočilo odličnih spričeval, ki nadrobno opisujejo Vegove zasluge in junaštva, je predlog za podelitev viteškega reda Marije Terezije napo- sled le prodrl prek zavisti in spletk .« 49 20 let pozneje je Sitar napisal še obširnejšo knjigo o Juriju V egi, Vegov spomenik . Knj ig a je domise lno zasno v ana k ot lek sik on. V 28. pog la vju Odlik o - v anje se prvič dotakne vit ešk eg a križca v ojašk eg a r eda Marije T er ezije. Omenja »listino s predlogom za podelitev obljubljenega odlikovanja, ki nosi datum 28. no- vember 1793 in ima trinajst podpisov, med katerimi sta dva generalska «. 50 P ot em na v aja že znane r azloge, zak aj V eg a odlik o v anja ni dobil. Nadalje piše: »Predla- gatelji so nato pripravili novo spričevalo, izdano v Maizu 1. marca 1795 in pod- pisano z devetimi podpisi. Ker je Colloredo v svojem odgovoru cesarju podvomil, kakšno podporo ima Vega v zboru za podelitev reda Marije Terezije, je pri Fort Louisu poveljujoči general Lauer predložil svoj novi predlog temu zboru, ta pa ga 45 Sitar: Znameniti Sloveni, Jurij Vega , str . 112. 46 Michael Johann Gr af v on W alli s (1732–1798), a v strijski f eldmaršal in pr edsednik V ojneg a s v e - ta (Hofkriegsr at) v letih 1791–1796. 47 Albert Kasimir v on Sachsen- T eschen (1738–1822), a v strijski cesarski f eldmaršal (Reichs-Ge- neralfeldmarschall ). 48 Sitar: Znameniti Slovenci, Jurij Vega , str . 116. 49 Pr a v tam, str . 121. 50 Sitar: Vegov spomenik , str . 60. 172 P a v el Car : No v a dognanja v zv ezi z Jurijem V ego in njego vim vit eškim križcem V ojašk eg a r eda Marije T er ezije, str . 163–182 Članki in razprave || Articles and Discussions je soglasno podprl. Vendar Vega obljubljenega odlikovanja tudi leta 1795 niso po- delili. Prejel ga je naslednje leto, vendar za druge in drugačne zasluge. « 51 V endar Sitar ne omenja, k ak šne naj bi bile t e druge in drug ačne zasluge. V 29 . pog la vju Čez R en Sitar na k oncu zapiše: »O teh Vegovih podvigih in junaštvih ne priča le izročilo, marveč so se o njih ohranili dokumenti, ki so jih pod- pisali trije generali in mostar Pavel, enega pa je podpisal tudi poveljnik koalicijske vojske pred Mannheimom, vojvoda Albert Saksonsko-Tešenski .« 52 Ti dok umenti, ki jih na v aja Sitar , niso nič drugeg a k ak or por očila (Species facti ), ki jih je V eg a priložil pono vni pr ošnji za odlik o v anje. Sandi Sitar ne v eni ne v dru gi knjigi, kljub v elik emu obsegu upor abljene lit er atur e, ne na v aja ar hi v skih vir o v , iz k at erih je črpal podatk e. Leta 20 06 je ob 250-letnici V ego v eg a r ojstv a izšel zborn ik Jurij baron Vega in njegov čas . V njem je zbr anih 24 člank o v , ki se nanaša jo na v sa podr očja V ego - v eg a ži v ljenja; od njego v eg a znanstv eneg a dela do pog la vij iz njego v eg a ži v lje - nja, k ot so dru žina, pr ost ozidars v o, po v eza v e z znanstv enimi institucijami it d. Nek aj maleg a je pos v ečeno tudi njego vim v ojaškim uspehom. E den izmed član - k o v se ukv arja z balistik o ( Jurij V eg a in balistik a a vt orja dr . Mihael P erman in dr . Mar k o R azpet), v endar V ego vih dosežk o v na bojišču ne omenja. E dina člank a, ki se pos v ečata V ego vim v ojaškim dosežk om, sta V eg a v unif ormi a vt orja dr . Sta - nisla v a Južniča in Dediščina V ego v eg a časa a vt orje v Matije Žar gija in f ot ogr af a T omaža Lauk a iz Nar odneg a muzeja Slo v enije. Južnič izjemno natančno opiše t opništv o od njego v eg a nastank a do k onca 18. st oletja ; vrst e t opo v , balistične izr ačune r aznih e vr opskih mat ematik o v in se posebej pos v eti r azv oju a v strij - sk eg a t opništv a. Opisi V ego vih uspeho v na bojiščih so skr omnejši; po vzame le nek aj odlomk o v iz V ego vih dok azil. Omenja sicer »Lauerjev predlog « za odlik o - v anje, medt em k o V ego vih pr ošenj ne omenja. P o za vz etju Mannheima Južnič pr a vi, da je »Unterberger znova pohvalil Vegovo streljanje pod Mannheimom « in nadaljuje »Poročila so odprla Vegi pot do medalje Marije Terezije .« 53 T udi r aba besede »medalja« namest o »r ed« ni najprimernejša; medalje so v osno vi odli - k o v anja nižjeg a r ang a. V end ar je r es bila ob ustano vitvi r eda Marije T er ezije leta 1757 sk o v ana tudi sr ebrna medalja r eda Marije T er ezije, ki je bila podeljena pomembnim osebam, ki so sodelo v ale pri ustano vitvi r eda, v endar z r edom k ot tak šnim ni imela nobene po v eza v e. 54 T udi Žar gi in Lauk o sta se pos v etila mer oslo vju, balistiki in obor ožitvi tist eg a časa, medt em k o je v člank u k ar nek aj doslej pri nas še neobja v ljenih upodobit e v bojišč, pri čemer je V eg a odločilno pripom ogel k zmag am a v strij - skih v ojsk a. P oleg t eg a Žar gi natančno opiše bitk e, v k at erih se je V eg a izk azal, v endar o V ego v em vit ešk em križcu v ojašk eg a r eda Marije T er ezije ne piše, r azen omembe: »Podpolkovnik topničar baron Jurij Vega je bil poleg svojega znanstve- nega dela in »profesor matheseos« pri bombardirskem zboru predvsem izvrsten vojak, za kar si je prislužil viteški križec Marije Terezije .« 55 V ego v e v ojašk e dosežk e bežno omenja v s v ojem člank u Documents and New spapers Articles about Geor g V eg a – Dok umenti in časopisni članki o Ju - riju V egi tudi dr . Ger aldine F austmann. Pri obleg anju F ort Louisa F austmann pr a vi, da je V ego gener al Lauer nominir al za križec Marije T er ezije, a da je bil k asneje za za vzetje F ort Louisa V eg a odlik o v an s »potrdilom o zaslužni službi, ki so ga podpisali general Lauer in drugi majorji «. 56 Nadalje piše: »Še več, Vega je 51 Pr a v tam, str . 60. 52 Pr a v tam, str . 62. 53 Južnič: V eg a v unif ormi- V eg a in his Battledr ess, str . 142. 54 Ortner , Lud w ogst orf: Austrian Orders and Decorations, Part I/Volume 1; The Imperial-Royal Orders up to 1918 , str . 180. 55 Žar gi, Lauk o: Dediščina V ego v eg a časa - The Heritage of V eg a 's T ime, str . 88. 56 F austmann: Documents and New spapers Articles about Geor g V eg a – Dok umenti in časopisni članki o Juriju V egi, str . 48. V izvirnik u se sta v ek g lasi: »For this deed Vega received a distingui- 173 Letnik 47 (2024), št. 1 bil predlagan za križec za zaslužno službo. Vendar tega odlikovanja ni dobil .« 57 P o za vzetju Mann - heima F austm ann zapiše: »Za ta izjemen uspeh je Vega od Leopolda Unterbergerja dobil častni certifikat in bil 11. maja 1796 počaščen z viteškim redom železnega križa, ki mu je bil obljubljen že pred tremi leti .« 58 Mišljen je ned v omno vit eški križec Marije T er ezije. Pri odlik o v anjih je bila a v - t orica žal nek olik o net očna. Vegove prošnje za podelitev vojaškega reda Marije Terezije V a v strijsk em v ojnem ar hi vu (Kriegsar - chi v) hr anijo v ar hi vu v ojašk eg a r eda Marije T er ezije (Ar chi v des Milit är-Maria Ther esien - -Or dens) v f asciklih IV (Or densk andidat en und -mit g lieder) in V (Pr omotionen), k art on 132, mapa F IV/42 , dok ument e, ki se nanašajo na po - delit e v v ojašk eg a r eda Marije T er ezije majorju Juriju (Geor gu) V egi. Mapa obseg a 49 numerir a - nih list o v V eg a je za vit eški križec v ojašk eg a r eda Marije T er ezij e prvič zapr os il po padcu tr dnja v e F ort Louis. T r dnja v a je padla 14. no v embr a 1793, medt em k o je V eg a pr ošnjo za podelit e v v ojašk e - g a r eda Marije T er ezije na cesarja F r anca II. na - slo vil že dobr a d v a t edna k asneje; 30. no v embr a 1793. Pr ošnja je zelo kr atk a (slika 1) : »Vaše veličanstvo! Podpisani, ki si je v svojih letih službovanja ob vseh priložnostih prizadeval, da bi se po- sebej odlikoval in oskrbljen s spričevali, si drzne prositi najmilostnejše podelitve male- ga reda M. Th. shed service certificate signed by General lauer and other majors.« 57 Pr a v tam, str . 48. Izvirnik se g lasi: »Furthermore, Vega was suggested for Distinguished Service Cross. But he did not receive this distincion.« Distinguished Service Cr oss je sicer znano vis ok o tak o ang lešk o odlik o v anje (ustano - v ljeno leta 1901) k ot tudi ameriš k o (ustano v ljeno leta 1918); obe odlik o v anji sta se pode lje v ali za izjemen po - gum. Če je bil članek pr e v eden v ang leščino iz k at er eg a drugeg a jezik a, je najbrž po sr edi napak a pr e v ajalca, ki ni do v olj dobr o poznal mat erije in je pri vzel ime visok e - g a ang lešk eg a odlik o v anja. 58 Pr a v tam, str . 50. Izvirnik se g lasi: »For this excelent performance Vega received a certificate of Honor from Leopold Unterberger and on May 11, 1796 he was ho- nored with the Knight of the Iron Cross which had been promised to him three years before.« Železni križ je bil znamenit o prusk o odlik o v anje, ustano v ljeno slabih 20 let k asneje (leta 1813) in V eg a g a se v eda ni nik oli pr ejel. Slika 1: Prva Vegova prošnja za podelitev viteškega križca vojaškega reda Marije Terezije. (Vir: ÖSTA/KA, MMThO, Fasc IV., V./42, škatla 132, mapa Vega, folij 47. ) 174 P a v el Car : No v a dognanja v zv ezi z Jurijem V ego in njego vim vit eškim križcem V ojašk eg a r eda Marije T er ezije, str . 163–182 Članki in razprave || Articles and Discussions V podporo svoje prošnje prilaga z vso ponižnostjo tukaj priložen verodosto- jen Species facti, ki ga je osebno potrdil Komandant oblegovalnega korpusa in vodja napada, H. G. M. Br. v Lauter. Fort-Louis, 30ega Novembra 1793 Georg Vega Major in profesor matematike v ces. kralj. Bomb.(ardirskem) korp.(usu)« 59 V eg a je pr ošnji priložil d v e str ani in pol dolg Species facti 60 (vrsta dejstva ozir oma por očilo o dosežki h). T o nosi datum 28. no v ember 1793, datir ano je t or ej d v a dni pr ed V ego v o pr ošnjo. Species facti nosi podpise in pečat e prič V ego - v eg a pod vig a: d v eh gener alo v , Laut erja in Dauna, t er de v etih drugih častnik o v . K ot v emo, je k apit elj r eda sicer sog lasno potr dil pr edlog, v endar g a cesar F r anc II. po pos v etu z gener alom gr of om Collor edom, dir ekt orjem a v strijsk eg a t opništv a in V ego vim naj višj im pr edst ojnik om, ni bil pripr a v ljen podpisati. Gr of Collor edo je bil namr eč mnenja, da sta za Jurija V ego k ot sina iz kmečk e družine majorski čin in položaj pr of esorja na t opničarski šoli že sama po sebi do v olj v elik a nagr ada t er da ne potr ebuje nik akršneg a dodatneg a odlik o v anja. S v oj po - g led na V ego v o pr ošnjo je Collor edo jasno izr azil tudi v pismu f eldmaršalu in pr edsednik u v ojneg a s v eta, gr ofu W allisu: »V ostalem pa je opravljal major Vega pravzaprav službo profesorja mate- matike v topništvu in je v tem času napisal matematični učbenik za korpus, ki še ni popolnoma dokončan, pa je kljub temu dobro ocenjen. Za ta svoj trud pa je bil že obilo poplačan s tem, da je od leta 1780, ko je stopil kot to- pničar v vojaško službo, napredoval do majorja, kar drugi običajno dosežejo šele po dolgotrajni in naporni poti, pogosto s ponavljajočim se življenjskim tveganjem. Kar zadeva logaritemsko delo, gre pravzaprav za novo, nekoliko drugače urejeno izdajo obstoječih tako imenovanih Vlaggovih 61 logaritem- skih tabel, ki so zelo uporabne za akademije in knjižnice: a za službo bi bilo še bolj koristno, če bi namesto tega dela major Vega dokončal svoj matema- tični učbenik, na katerega so ga večkrat spominjali. Tukaj je zdaj odvisno od najvišje milosti njegovega veličanstva samega, ali in v kolikšni meri bo dovolil zahtevano posvetitev zadevnega logaritmičnega dela in ali bo preo- stalo prošnjo majorja Vege upošteval z največjo milostjo .« 62 K ot je videti, Collor edo tudi o V ego v em mat ematičnem znanstv enem delu ni imel najboljšeg a mnenja. R azni pisci k ot vzr ok, da V eg a ni dobil odlik o v anja, omenjajo spletk e in »neznana dejs tv a«. Zdi se, da je stv ar v elik o pr epr ost ejša. Cesar F r anc II. (1768– 1835) je bil ta kr at mlad (star k omaj 26 let) in v erjetno še ne do v olj izk ušen. Za nas v et o V ego vi pr ošnji za odlik o v anje se je obrnil na gener ala gr of a Collor eda, dir ekt orja t opništv a in V ego v eg a naj višjeg a pr edposta v ljeneg a. T a je bil, k ot je iz zgornjeg a r azvidno, pr oti. Ni bilo ne spletk arjenja in ne neznanih r azlogo v , le C ollor edo je bil pr oti. V endar je možno, da je bila posr edi tudi Collor edo v a za vist . Collor edo sam je namr eč leta 1784 zapr osil za spr ejem v r ed, v endar g a je cesar za vrnil, češ, da mu g a ne mor e podeliti, k er je malt eški vit ez. Collor edo je bil namr eč tudi v eliki prio r malt ešk eg a vit ešk eg a r ed a na Češk em in se je k ot tak boril za ohr anit e v malt ešk eg a r eda, ki je t edaj pr eži v ljal t ežk e čase. Mogoče 59 ÖS T A/KA, MM ThO , F asc IV ., V ./42, šk atla 132, mapa V eg a, f olij 47. 60 Pr a v tam, f olij 48 in 49. 61 A driaan Vlacq (1600–1667), nizozemski mat ematik in publicist , ki je leta 1628 obja vil tabelo log aritmo v od 1 do 100.000 na 10 decimalnih mest . 62 P o v šič: Biografija Jurija Vege , str . 24. 175 Letnik 47 (2024), št. 1 Collor edu ni šlo v r ačun, da bi bil njego v podr ejeni, major V eg a, spr ejet v r ed, medt em k o je on sam bil za vrnjen. Nek at eri a vt orji omenjajo še en r azlog, ki je mor ebiti botr o v al t emu, da V eg a ni dobil odlik o v anja. 63 V eg a je namr eč pri obstr elje v anju tr dnja v e F ort Lo - uis s t opo vi obstr elje v al tudi ci vilno naselbino v tr dnja vi, kjer so stano v ale dru - žine v ojak o v . Obstr elje v anje ci vilneg a naselja v tr dnja vi podr obno opisuje tudi Species facti , vrsta dejst e v ozir oma dok azilo o V ego v em uspehu: »Mesto, ki je bilo v tem času z desnega brega Rena obsipano z granatami in je na eni strani začelo goreti (ker je omenjeni major Vega tudi z desne- ga brega Rena iz osmih 60-funtnih možnarjev, ki so bili usmerjeni na Fort, poslal poveljujočemu topniškemu podpolkovniku Kochu pismeni ukaz, da z nekaj možnarji napade levi del mesta), je bilo s havbičnimi granatami tudi z druge strani na več mestih zažgano. S tem se je največji in najuglednejši del mesta spremenil v razvaline in pepel, ostanek pa je bil tako opustošen, da je bilo vse prebivalstvo skupaj z garnizijo tako preplašeno, da je končno naslednji dan 13. novemb. opoldne prosilo za prekinitev ognja, da bi lahko kapitulirali. Nakar je sledila znana in nepričakovana kapitulacija .« 64 Pr a v pritisk na ci vilni del tr dnja v e je bistv eno pripomogel k hitri pr edaji, saj po v eljujoči drug ače niso mog li zaščititi ci vilist o v . V eg a je tudi tu pok azal s v o - jo br ezk ompr omisno ambicioznost , saj v strmenju po uspehu, ki bi mu prine - sel odlik o v anje, sla v o, plemiški nazi v in denarno nagr ado, ni r a vnal častno in ni upošt e v al t edaj splošno priznaneg a gentlemansk eg a pr a vila o nenapadanju ci vilnih cilje v . P o fr ancosk em obleg anju Mannheima jeseni 1794, k o je V eg a v noči s 24. na 25. december 1794 čez delno zamrzli R en r ešil t opo v e, je 26. f ebruarja 1795 pono vno na cesarja F r anca II. naslo vil pr ošnjo za podelit e v v ojašk eg a r eda Ma - rije T er ezije. Glede na prv o pr ošnjo je ta pr ecej daljša. Ob pr ošnji za podelit e v r eda je V eg a iz r abil priložno st in cesarju napisal še nek aj drugih stv ari, ki so mu ležale na duši. Cesarju r ahlo užaljeno očita, da ni do v olil, da bi mu pos v etil s v oje log arit emsk e tablice, 65 ki so kmalu doži v ele v elik uspeh. R azen t eg a cesarja spo - minja na dejstv o, da je njego v a majorsk a plača le začasna in da bo po k ončani v ojni spet dobi v al samo st otnišk o plačo (slika 2 ): »Vaše Veličanstvo! Podpisani si drzne še enkrat izreči najponižnejšo prošnjo za podelitev reda M. Ther., ki temelji na dejanju, kot to izkazuje priloženo originalno spriče- valo. Da bi Vaše veličanstvo čim bolj prepričali, da je podpisani ob vsaki prilo- žnosti vso svojo duševno in telesno silo v polni meri uporabil za podporo najvišje službe in svoje življenje rade volje izpostavil vsaki nevarnosti, če je le bilo od tega pričakovati kaj dobrega za službo; priloženo je tudi potrdilo. Podpisani je sicer že s pomočjo enega Species facti o obleganju in zavzetju Fort Louisa za podelitev reda M. Ther. že zaprosil, in ob priložnosti kot tak preko v lanskem letu zmagovite generalne komande renske armade, zaradi njegovega brezmejnega spoštovanja Vaše Veličanstvo zaprosil za dovolje- nje, da bi smel posvetitev svojih velikih logaritemskih del z naslovom The- saurus Logarithmorum completus, ki jih je, ne glede na nadaljevanje vojne, srečno končal v Leipzigu, javno objaviti. Podpisani sicer ni imel te sreče, da bi za to dobil najvišje dovoljenje. Vendar 63 Južnič: Vega v uniformi- Vega in his Battledress, str. 140.; Sitar , Čad, Jurij Vega, str . 32–33. 64 ÖS T A/KA, MM ThO , F asc IV ., V ./42, šk atla 132, mapa V eg a, f olij 48 in 49. 65 V eg a: Thesaurus Logarithmorum Completus . 176 P a v el Car : No v a dognanja v zv ezi z Jurijem V ego in njego vim vit eškim križcem V ojašk eg a r eda Marije T er ezije, str . 163–182 Članki in razprave || Articles and Discussions je ta zastoj njegovo vnemo, kot dokazuje navedeno spričevalo, zmanjšal le za tako malo, kot sicer njegov nesrečni položaj, ki ga čaka, da bo po koncu vojne postavljen nazaj na plačo stotnika. Podpisanemu je namreč po uredbi Dvornega vojnega sveta in top.(niškega) glavnega urada z dne 29. maja 1793 zagotovljena plača majorja le za čas službe na bojišču, ker je bil ta z neko prejšnjo uredbo imenovan za majorja ob ohranitvi stotniške plače. Podpisani je bil 17. aprila 1893 s štirimi drugi- mi stotniki; Wachtenburgom, Reissnerjem, Sirem in Bubno, med katerimi je bil podpisani prvi po rangu, prav s to odredbo povišan v majorja. In vendar so bili tudi vsi štirje navedeni povišani v majorje. Tudi dva druga, pozneje imenovana topniška majorja Specht in Hunert, ki sta bila povišana kasneje, sta bila povišana po običajnem vrstnem redu. Za podporo podani najponižnejši prošnji za podelitev reda M. Ther. si do- voljujem podpisani tudi atestat o svoji že znani dejavnosti pri obleganju in zavzetju Fort Louisa vašemu veličanstvu še enkrat predočiti, tem bolj, ker je ob tem ena preudarno pomembna okoliščina z novimi dodatnimi original- nimi spričevali natančno razložena. Milostna privolitev za podano prošnjo za red M. Ther. bo podpisanemu naj- močnejši nagib, da bo z naporom vseh svojih moči, prezirajoč vsakršne ne- varnosti ne glede na svojo soprogo in otroke, ob vseh priložnostih deloval v dobro službe, ostale službe proste ure pa bo uporabil, kot doslej, tudi še v naprej za nadaljevanje svojega z vsem pritrjevanjem vsesplošno koristnega literarnega dela. Mannheim, 26. febr. 1795. Georg Vega major in profesor matematike vašega Veličanstva bombard. korpusa « 66 66 ÖS T A/KA, MM ThO , F asc IV ., V ./42, šk atla 132, mapa V eg a, f olij 33 in 44. Slika 2: Druga Vegova prošnja za podelitev viteškega križca vojaškega reda Marije Terezije (prva, druga in tretja stran) (Vir: ÖSTA/KA, MMThO, Fasc IV., V./42, škatla 132, mapa Vega, folij 33 in 44.) 177 Letnik 47 (2024), št. 1 Pr ošnjo je t okr at V eg a bog at o opr emil s spriče v ali, priložil je k ar tri: prvi Attestat 67 na v aja dejstv a V ego v eg a uspeha pri pr edaji mesta Laut er bour g mar ca 1793, drugi Attestat , 68 ki g a je podpisal P aul v on Se y l, palatinski most o vni moj - st er in ladjar , se nanaša na r ešit e v t opo v iz tr dnja v e Rheinschanze v noči s 24. na 25. december . Datir an je 18. januarja 1795 v Mainzu; štirje častniki – priče so Attestat podpisali 22. januarja 1795 v Mannheimu, medt em k o jih je ostalih pet podpisalo šele mesec dni k asneje, 21. f ebruarja 1795. Zanimi v o je, da s v oje zasluge pri pr edaji Laut er bu r g a v prvi pr ošnji V eg a ne na v aja, medt em k o je t o - kr at očitno menil, da bi bila lahk o t o dodatna ut ež pri t ehtanju njego vih zaslug, potr ebnih za podelit e v vit ešk eg a križca r eda Marije T er ezije. T r etji Attestat 69 se r a vno tak o nanaša na r ešit e v t opo v iz Rheinschanze in je datir an 10. januar - ja 1795, pri čemer so g a podpisali F eldzeugmeist er W art ensleben in še osem drugih častnik o v , prič V ego v eg a junaštv a. Na k oncu je še pripis v oj v ode Alberta Sašk o- T ešensk eg a, vr ho vneg a po v eljnik a r ensk e armade: »Da se zaradi vsega, do sedaj podanega poročila strinjam in sem bil sam v več priložnostih o gorečnosti in o izvršenih dejanjih majorja Vege očividec, vidim za primerno ter potrjujem vse 67 Pr a v tam, f olij 40. 68 Pr a v tam, f olij 30. 69 Pr a v tam, f olij 42. Slika 3: Tretja Vegova prošnja za podelitev viteškega križca vojaškega reda Marije Terezije. (Vir: ÖSTA/KA, MMThO, Fasc IV., V./42, škatla 132, mapa Vega, folij 25.) 178 P a v el Car : No v a dognanja v zv ezi z Jurijem V ego in njego vim vit eškim križcem V ojašk eg a r eda Marije T er ezije, str . 163–182 Članki in razprave || Articles and Discussions to z lastnoročnim podpisom. Vojvoda Albert .« 70 Ob t eh d v eh dok azilih ozir oma spriče v alih je V eg a pr ošnji priložil še o v er o v ljeni pr epis Species facti , 71 ki g a je priložil prvi pr ošnji za odlik o v anje, ki je bil 19. januarja 1795 dopolnjen z doda - tnim priče v anjem nadpor očnik a (sic!) 2. t opnišk eg a r egimenta. V endar odlik o v anja še v edno ni bilo. Ni podatk o v o t em, da bi k apit elj r eda pono vno sklepal o V ego vi pr ošnji, saj je potr dil že prv o pr ošnjo. Očitno se je cesar F r anc II. tudi t okr at od ločil, da pr ošnje ne bo potr dil, ne g lede na t o, da se je št e vilo V ego vih dosežk o v in zaslug znatno po v ečalo. Kljub t emu V eg a ni vr gel pušk e v k oruzo. K o se je čez let o s s v ojima no vima daljn ometnima možnarjema pono vno izk azal pri obleg anju Mannheima, je 27. janua rja 1796 v tr etje na ce - sarja naslo vil pr ošnjo za podelit e v pr estižneg a odlik o v anja (slika 3 ): »Vaše veličanstvo, ob tem, ko Vi kot veliki mojster vojaškega reda Marije Terezije tiste častnike, ki so se izkazali z izjemnim junaštvom, modrostjo in izjemnimi koristnimi dejanji proti sovražniku, odlikujete, imate priliko tudi ta dejanja, ki so do- kazana z verodostojnimi spričevali, da bi jih z vso Vašo milostjo premišljeno nagradilo s sprejemom v omenjeni red. Zato se podpisani sprašuje, glede na njegove različne, s spričevali in species facti preizkušene vojaške zasluge, Vas vljudno prositi, kot zahvalo za dose- danje zasluge in za spodbudo v bodočnosti, za omenjeni red. Mannheim, 27. januarja 1796 Georg Vega major c.kr. bomb. korpusa « 72 Pr ošnji je se v eda priložil dok azila; Species facti , 73 ki go v ori o obleg anju Mannheima, je datir ano 16. decembr a 1795 v Mannheimu, pri čemer g a je pod - pisal gener alm ajor Unt er ber ger . 74 Unt er ber ger celo omenja, da je V eg a za odli - k o v anje že zapr osil, v endar g a ni dobil: »… in se je pri minulem obleganju Fort Louisa kot poveljnik oblegovalne artilerije tako častno izkazal, da je za pridobitev reda Marije Terezije nato na kapitlju reda enoglasno dobil (soglasje), vendar tega odlikovanja takrat le po naključju ni mogel dobiti .« Zanimi v o je, da je bil V eg a z Unt er ber gerjem t esno po v ezan. Oba sta bila namr eč pr ost ozidarja, člana ist e pr ost ozidarsk e lože. V eg a je leta 1785 zapr osil za v st op v dunajsk o pr ost ozi - darsk o ložo »pr a v o sog lasje« in Unt er ber ger je bil eden izmed njego vih d v eh pr ost ozidarskih botr o v . 75 Ned v omno je bil Unt er ber ger , ki je bil na bojišču pri Mannheimu V ego v pr edpos ta v ljeni, s v ojemu pr ost ozid arsk emu v ar o v ancu na - klonjen in mu je br ez t eža v pripr a vil in podpisal ustr ezno dok azilo o njego vih dosežkih, ki si g a je V eg a br ez d v oma v polni meri zaslužil. Drugo dok azilo je Attestatum 76 , datir ano 20. januarja 17 96 v Mannheinu, ki r a vno tak o go v ori o obstr elje v anju Mannheima in no vih možnarjih, obenem neposr edno pozi v a r edo vni k apit elj, naj pr ošnjo odobri : »… tako menimo mi, da bi visoki kapitelj Reda Marije Terezije blagovolil za to novo iznajdbo, sledeč 21. členu redovnega statuta, predlagati nagrado; toliko bolj, ker je bila po eni strani vrednost te iznajdbe predhodno že preizkušena, po drugi strani pa je bila pri oble- ganju Mainnheima potrjena z vidno koristjo .« T okr at je bila V ego v a pr ošn ja odobr ena. Na 42. pr omoc iji 11. maja 1796 70 Pr a v tam, list 33 in 44. 71 Pr a v tam, f olij 37, 38, 39. 72 Pr a v tam, f olij 25. 73 Pr a v tam, f olij 26 in 27. 74 Leopold F r eih err v on Unt er ber ger (1734–1818), a v strijski F eldzeugmeist er; v času obleg anja Mannheima gener almajor in po v eljnik t opništv a 75 K ošir: Br at V eg a, pr ost ozidar – Br other V eg a, F r eemason, str . 183. 76 ÖS T A/KA, MM ThO , F asc IV ., V ./42, šk atla 132, mapa V eg a, f olij 33. 179 Letnik 47 (2024), št. 1 mu je bil podeljen vit eški križec v ojašk eg a r eda Marije T er ezije, s k at erim se je t opniški major Geor g ( Jurij) V eg a priključil majhnemu št e vilu izbr anih, visok o čaščenih a v strijskih junak o v , člano v v ojašk eg a r eda Marije T er ezije. T o mu je ob časti in sla vi prineslo tudi plemiški nazi v in dosmrtno letno r ent o v višini štirist o guldno v . 77 Vegova prošnja za povzdig v baronski stan in prošnja za napredovanje V eg a je k asneje na cesarja naslo vil še d v e pr ošnji. 31. julija 1800 je V eg a cesarja zapr os il za po vzdig v bar onski stan. V eg a je upor abil pr a vico, ki mu jo je k ot nosilcu vit ešk eg a križca v ojašk eg a r eda Marije T er ezije do v olje v al statut r eda, k ajti ta v s v ojem 37. členu pr a vi: »Poleg tega pa bo tistim (nosilcem) velike- ga križa in vitezom, ki to želijo, podeljeno plemstvo, namreč baronski stan in jim bo brezplačno izdana običajna diploma .« 78 T udi t ej pr oš nji je V eg a priložil vrst o dok azil s v ojih v ojaških uspeho v . Še ist eg a leta je bil V eg a po vzdignjen v bar onski stan k ot »plačilo za njegove zasluge, ki si jih je pridobil v dvajsetletnem vojaškem službovanju s svojo modrostjo, z izredno hrabrostjo in vzornim splošnim vedenjem 77 Danes bi t o zneslo slabih 10.00 0 e vr o v . Hist orischer W ährungsr echner: https://www .eur olo - gisch.at/docr oot/w aehrungsr echner/#/ (dost op: 8. 12. 2023). 78 H irt enf eld: Der Militär-Maria-Theresion-Orden und seine Mitglieder , str . 12. Slika 4: Vegova prošnja za napredovanje v višji čin (Vir: ÖSTA/KA, MMThO, Fasc IV., V./42, škatla 132, mapa Vega, folij 35 in 35.) 180 P a v el Car : No v a dognanja v zv ezi z Jurijem V ego in njego vim vit eškim križcem V ojašk eg a r eda Marije T er ezije, str . 163–182 Članki in razprave || Articles and Discussions za občo blaginjo .« 79 Pr ošnjo za po vzdig v bar onski stan je obja vil Matija Žar gi v člank u Jurij V eg a o sebi, 80 zat o je tu ne bom podr obneje obr a vna v al. V se zgo r aj po v edano k aže, da je bil V eg a zelo odločen mož, ki g a je tr do ži v ljenje nauč ilo, da se mor a nepr estano boriti za s v oje pr a vice. K o je bila za vr - njena njego v a prv a pr ošnja za spr ejem v v ojaški r ed Marije T er ezije, ni odnehal, ampak se je na bojiščih iz bitk e v bitk o še napr ej dok azo v al t olik o časa, da si je prislužil želeno odlik o v anje. T udi k o je dosegel bar onski stan, ni mir o v al. Let o k asneje je cesarju F r ancu II. napisal še eno pr ošnjo. Cesarja je namr eč opozoril, da je že sedem let major in g a pr osil, naj še enkr at pog leda dok azila o njego vih zaslug ah. V eg a cesarju sicer ni neposr edno omenil, da si zasluži višji čin, v endar iz pisanja v eje t o vrstno pričak o v anje (slik a 4): »Vaše Veličanstvo! Vaše Veličanstvo je spodaj podpisanega za njegovo službo poveljnika oble- govalnega topništva pri zavzetju Fort Louisa v bojnem pohodu leta 1793 najbolj prijazno nagradilo z malim (viteškim) križcem reda Mar. Terezije in ga povišalo v dedni baronski stan. Spodaj podpisani ima čudno usodo, da je v vsej pretekli vojni proti Franciji vedno sodeloval v istem činu kot major in zdaj v tem činu še vedno poveljuje poljskemu topništvu madžarske »vstajniške plemiške vojske« 81 v tej isti sku- pini, kjer je imel vedno tako srečo, da je ob vseh priložnostih na bojišču služil v popolno zadovoljstvo vseh svojih nadrejenih. Torej si upa isti ob priložnosti, ko je Vaše Veličanstvo najmilostneje ukazalo odprtje (zasedanje) kapitlja reda Mar. Terezije, par dokazil A in B o njegovi službi na bojišču spoštljivo položiti pred Vaše noge z najnižjo prošnjo, da bi Vaše Veličanstvo najmilostneje izvolilo upoštevati zgoraj omenjeno ob dru- gih zaslugah spodaj podpisanega v bojnih pohodih od leta 1794, o katerih so pričevanja shranjena v arhivu reda Mar. Terezije, če bi bil isti tega vreden. V Andenburgu z madžarsko vstajniško vojsko, dne 6. marca 1801. Georg baron von Vega major bombandirskega korpusa « 82 Major Jurij V eg a je bil naslednje let o r es po višan v podpolk o vnik a. Ne v emo, ali je šlo za po višanje po r edni poti ali je njego v o pismo cesarju r es zaleg lo. Žal je V eg a še ist o let o umr l v še zdaj nepojasnjenih ok oliščinah, tak o da se je mnogo pr ezgodaj pr etr g ala njego v a pot znanstv enik a in v ojak a. ARHIVSKI VIRI SI AS – Arhiv Republike Slovenije: • SI A S 14, Gub ernij v Ljubljan i. ÖST A/KA – Österreichische Staatsarchiv, Kriegsarchiv: • MMThO , Ar chi v des Militär-Maria Theresien-Ordens. 79 SI A S 14, R eg. III, f asc. 32, št . 1698/1800. 80 Žar gi: Jurij Vega o sebi , str . 313 –318. 81 Plemiški upor (latinsk o insurr ectio) je bila ena izmed t emeljnih oblik v ojašk e or g anizacije na sr ednje v ešk em in no v o v ešk em Ogrsk em, k o so bili plemiči poklicani v v ojno ozir oma so »v stali«. Plemišk a v staja je bila lahk o splošna ali delna, od visno od t eg a, ali je bila k or ožju po - klicana v sa drža v a ali le določen del. T a oblik a se je ohr anila v se do bitk e pri G y őru leta 1809. 82 ÖS T A/KA, MM ThO , F asc IV ., V ./42, šk atla 132, mapa V eg a, f olij 35 in 35. VIRI IN LITERA TURA 181 Letnik 47 (2024), št. 1 ČASOPISJE Kres, leposloven in znanstveni list . Celo v ec: Tisk arna Družbe s v . Mohorja, 1882. SPLETNI VIRI Militär-Maria- Ther esien-Or den: https://www .milak.at/bes ucherinf ormation/ bur g/militaer-maria-ther esien-or den (dost op: 13. 1. 2024). Hist orischer W ährungsr echner : https://www .eur ologisch.at/docr oot/w aehrun - gsr echner/#/ (dost op: 8. 12. 2023). LITERATURA Benedek, Jak ob: Od pluga do krone, zgodovinski roman iz minulega stoletja. Lju - bljana: Ig. pl. Kleinma yr & F ed. Bamber g, 1891. Ehrenbuch des österreichish-ungarischen Wehrmacht, I. Band . Dunaj: V er lag V a - t er ländisches Ar chi v , 1917. F austmann, Ger aldine: Documents and New spapers Articles about Geor g V eg a – Dok umenti in časopisni članki o Juriju V egi. V : Jurij baron Vega in njegov čas: zbornik ob 250-letnici rojstva ( g l. ur ednik T omaž Pisanski). Ljubljana: Ar hi v Slo v enije in Društv o mat ematik o v , fizik o v in astr onomo v , 2006, str . 42–56. Hirt enf eld, Jar omir: Der Militär-Maria-Theresien-Orden und seine Mitglieder . Du - naj: Der Kaiser lich-K önig lichen Hof- und Staatsdruck er ei, 1857. Jurij baron Vega in njegov čas: zbornik ob 250-letnici rojstva ( g l. ur ednik T omaž Pi - sanski). Ljubljana: Ar hi v Slo v enije in Društv o mat ematik o v , fizik o v in astr onomo v , 2006. Južnič, Stanisla v: V eg a v unif ormi – V eg a in his Battledr ess. V: Jurij baron Vega in njegov čas: zbornik ob 250-letnici rojstva ( g l. ur ednik T omaž Pisanski). Ljubljana: Ar hi v Slo v enije in Društv o mat ematik o v , fizik o v in astr onomo v , 2006, str . 103–176. Kaučič, F ridolin : Georg Freiherr von Vega von Fridolin Kaučič, k.k. Lieutnant im Infanterie-Regiment N o 78, Separat-Abdruckt von dem Organ der Militär-Wissenschaftli- chen Vereine . Dunaj: V er lag des Militär- Wissenschaftlichen V er eines, 1886. Kaučič, F ridolin: Georg Freiherr von Vega von Hauptmann Fridolin Kaučič, zweite verbesserte und illustrierte Auflage, Im Selbstverlage des Verfassers . Dunaj: Druck v on Hermann P ollak, 1904. Kaučič, F ridolin: Jurij Vega, predavanje . Ljubljana: Založba posojilnica in hr anil - nica v Mor a v čah, 1904. Kaučič, F ridolin: Jurij Vega . Ljubljana: Tisk arna Dr agotina Hribarja, 1904. K ošir , Mat e vž: Br at V eg a, pr os t ozidar – Br other V eg a, F r eemason. V : Jurij baron Vega in njegov čas: zbornik ob 250-letnici rojstva ( g l. ur ednik T omaž Pisanski). Ljubljana: Ar hi v Slo v enije in Društv o mat ematik o v , fizik o v in astr onomo v , 2006, str . 177–204. K una v er , Dušica: Matematik Jurij Vega: od pastirja do barona . Mor a v če: Občina, 2004. Ortner , C hristian in Geor g, Lud wigst orff: Austrian Orders and Decorations, Part I/ Volume 1.; The Imperial-Royal Orders up to 1918 . Dunaj: V er lag Militaria, 2017. Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950, Band 1 . Dunaj: Öst err eichi - schen Ak ademie der Wissenschaft en, 1957. Ott enf eld, R udolf Ott o v on, T euber , Oscar: Die österreichische Armee von 1700 bis 1867. Dunaj: V er lag Emil Betr e & Co. und S. Czeiger , 1895. P o v šič, Jože: Bibliografija Jurija Vege . Ljubljana: Slo v ensk a ak ademija znanosti in umetnosti, 1974. P o v šič, Jože: Jurij Vega: ob 200-letnici izida njegovega prvega logaritmovnika . Ma - ribor: Založba obzorja, 1983. Sitar , Sandi: Znameniti Slovenci, Jurij Vega . Ljubljana: P artizansk a knjig a, 1983. Sitar , Sandi: Vegov spomenik . Dolsk o: T uristično društv o, 2004. 182 P a v el Car : No v a dognanja v zv ezi z Jurijem V ego in njego vim vit eškim križcem V ojašk eg a r eda Marije T er ezije, str . 163–182 Članki in razprave || Articles and Discussions Sitar , Sandi, Čad, Gor azd: Jurij Vega . Ljubljana: ZK O Ljubljana Most e-P olje in T uri - stično društv o Dolsk o, 1997. V eg a, Geor g: Thesaurus Logarithmorum Completus . Leipzig : W eidemanisschen Buchhandlung, 1794. Žar gi, Matija: Jurij V eg a o sebi. V : Kronika 53 (2005), št . 3, str . 313–318. Žar gi, Matija, Lauk o, T omaž: Dediščina V ego v eg a časa - The Heritage of V eg a 's Time. V: Jurij baron Vega in njegov čas: zbornik ob 250-letnici rojstva ( g l. ur ednik T omaž Pisanski). Ljubljana: Ar hi v Slo v enije in Društv o mat ematik o v , fizik o v in astr onomo v , 2006, str . 76–102. NEW FINDINGS REG ARDING JURIJ VEG A AND HIS KNIGHT’S CR OSS OF THE MILIT AR Y ORDER OF MARIA THERES A Ther e ar e numer ous book s and articles about the mathematician, scien - tist , and soldier Jurij V eg a; ho w e v er , v ery f ew concentr at e on his military car eer , and e v en f ew er on V eg a 's course t o being a w ar ded the hig hest A ustrian decor a - tion f or v alour , the Knig ht's Cr oss of the Military Or der of Maria Ther esa, w hich conf err ed upon him both a bar onial status and a noble title. V eg a 's path t o the decor ation w as thorn y , as he had t o r equest the decor ation as man y as thr ee times bef or e Emper or F r ancis II a w ar ded it t o him. Notwithstanding the f act that V eg a had alr ead y met the conditions f or the a w ar ding of the decor ation laid do wn in the statut es of the or der in his first r equest , and the r eligious chapt er unanimousl y appr o v ed the application, V eg a 's hig hest superior , Count Gener al Collor edo, the dir ect or of the A ustrian artillery , w ho had been consult ed b y the then-y oung Emper or F r ancis II, w as opposed t o it . F or a lo w l y peasant child, Count Collor edo consider ed the position of artillery major itself t o be a substan - tial r ecompense. The article begins b y outlining the pr ocedur al st eps f or entry int o the Milita ry Or der of Maria Ther esa or the a w ar ding of decor ations. It then pr o vides a cri tical assessm ent of the lit er atur e that has been writt en on this t opic so f ar . Some writ ers, due t o insufficient kno w ledge of the pr ocedur es f or admission t o the or der , incorr ectl y int erpr et ed the v arious documents and cer - tificat es that V eg a attached t o his applications. The statut es of the or der specify e x actl y w hat e vidence must be attached t o the applicat ion and w ho must con - firm them. All thr ee petitions that V eg a wr ot e t o the emper or ar e pr esent ed subsequentl y in the article. The r equests w er e declined, but V eg a r emained st eadf ast in his service, demonstr ating his v alour and ability thr oug hout e v ery battle. A piece of the mosaic w as also the in v ention of a new long-r ange mor - tar , w hich had almost twice the r ange of the standar d mortars of the A ustrian artillery . F ollo wing the thir d r equest , the emper or could no longer oppose the a w ar ding of the or der , and V eg a r ecei v ed the pr estigious decor ation and noble title in 1796. V eg a 's f ourth r equest is then briefl y mentioned in the article; he addr essed a r equest t o the emper or f or ele v ation t o the bar onial title, w hich w as consider ed t o be of the hig her nobility . V eg a had the rig ht t o do so under the statut es of the Or der of Maria Ther esa. In 1801, V eg a addr essed the emper or with his final r equest , r eminding him that it had been se v en y ears since he had r ecei v ed a pr omotion as a major and asking the emper or t o r e view the e vidence of his military pr o w ess once ag ain. Althoug h V eg a did not dir ectl y e xpr ess a de - mand f or a hig her r ank, the e xpectation of pr omotion w as e vident , and it indeed occurr ed the f ollo wing y ear . SUMMAR Y