POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO III. OKTOBRA 1937 ŠTEV. 4. EVGENIKA PRILOGA „ZDRAVNIŠKEGA VESTNIKA“ (POSEBNA IZDAJA) VSEBINA: Stran Dr. B. Škerlj: Nekaj populacijskih osnov Jugoslavije . . 49 GENETIČNI SEMINAR G' Tomažič: O hromosomih in genih...................... 57 Organizacija............................................. 63 Književnost, tuja ....................................... 64 SUMMARIES Dr. B. Škerlj: Einige bevölkerungspolitische Grundlagen Jugoslauiens 56 GENETISCHES SEMINAR, G. Tomažič: Über Chromosome und Gene 63 Literature, For ein...................................... 64 UREJUJE PRIV. DOCENT DR. BOŽO ŠKERLJ — LJUBLJANA. „Evgenikau izhaja kot priloga vsake drage številke „Zdravniškega Vestnika* v obsegu ene tiskovne pole (petkrat na leto). Prinaša razen originalnih prispevkov (in prevodov) iz splošne evgenike, genetike, genealogije, rasolo-gije, statistike, biologije, konstitucijskega nauka, populacijske statistike in politike itd. itd., tudi stalna poročila o tu- in inozemski evgeniški zakonodaji, referate o novi strokovni literaturi, drobne vesti in seminar iz genetike. Odprta bo tudi za vprašanja in nasvete v dednostnih in drugih ev-geniških zadevah. Institute in uredništva, ki želijo biti v izmenjavi z „ Evgeniko “, prosim, da pošljejo svoje publikacije na naslov: Priv. doc. dr. Božo Škerlj, Ljubljana, Drž. šolska poliklinika. „Evgenika“ je stalna priloga „Zdravniškega Vestnika“ in njegov bistveni sestavni del. Kot posebna izdaja stane za naročnike letno din 20'—, posamezna številka din 5'—. Naroča se ori Upravi „Zdravniškega Vestnika“, Golnik, Dravska banovina. Urednik „Evgenike“. „Evgenika“ („Eugenik“) erscheint als Beilage jeder zweiten Nummer des „Zdravniški Vestnik“ im Umfange eines Druckbogens (fünfmal jährlich). Ausser Originalbeiträgen (u. Übersetzungen) aus Eugenik, Genetik, Genealogie, Rassenkunde, Statistik, Biologie, Konstitutionslehre, Bevölkerungspoütik usw., bringt die „Evgenika“ Berichte über die in- u. ausländische eugenische Gesetzgebung, Literaturberichte, Kleine Nachrichten, ein genetisches Seminar, usw. Institute und Schriftleitungen, die mit der „Evgenika“, deren Inhalt durch deutsche oder englische Zusammenfassungen stets auch dem Auslande zugänglich sein wird, in Austausch treten wollen, mögen ihre Publikationen an die Schriftleitung: Priv. Doc. Dr. B. Škerlj, Ljubljana, Drž. šolska poliklinika, senden. Die „Evgenika“ wird bestellt bei: Uprava „Zdravniškega Vestnika“, Golnik, (Dravska banovina), Jugoslawien. Die Schriftleitung. „Evgenikau („Eugenics“) is published as Supplement of 16 pages to every other num-ber of „Zdravniški Vestnik“, (five times a year). Besides original articles and translations, concerning general eugenics, genetics, genealogy, racial anthropology, statistics, biology, etc., it brings reports on domestic and foreign eugenical legislation, literature, little notes, a genetical seminar, etc. The contents will always be accessible to foreign readers through English, French, or German summaries. Institutions andpublishers who wish to oblain „Evgenika“ in exchange for their publications, are requested to communicate with the Editor: B. Škerlj, S., D. Drž. šolska poliklinika, Ljubljana, Yugoslavia. Address subscriptions to: Uprava „Zdravniškega Vestnika“, Golnik, Dravska banovina, Yugoslavia. The Editor. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO III. OKTOBRA 1937 ŠTEV. 4. EVGENIKA PRILOGA „ZDRAVNIŠKEGA VESTNIKA“ (POSEBNA IZDAJA) EVGENIKA PRI SLOVANIH B. ŠKERL] - LJUBLJANA NEKAJ POPULACIJSKIH OSNOV JUGOSLAVIJE Evgeniški in zlasti populacijsko-politični ukrepi morajo sloneti na določenih populacijskih dejstvih, med katerimi je najvažnejše razmerje med porodnostjo in umrljivostjo. Kakor znano, štejemo pri številu porodnosti le rojstva živih otrok. Iz razmerja teh napram umrlim dobimo sliko o bilanci, t. j. ali populacija raste, ali je Stacionarna (konstantna) ali pa celo nazaduje. Kot glavni vir za podajanje naslednjih številk in krivulj nam služi oficialni „Statistički godišnjak 1934—1945“, Beograd 1937. Primerjavam z drugimi viri in podatki smo se izognili, ker bi članek s tem mogel narasti v veliko razpravo, za katero pa tu ni prostora. Razen tega so take primerjave dostopne v drugi literaturi. Od leta 1921. do 1931. je prebivalstvo v vseh banovinah narastlo, toda jako neenakomerno. Na najnižjem mestu najdemo Dravsko banovino (-f- 7'9 % ), kateri sledi Dunavska (4~9'5%), največ prirastka pa imata, razen glavnega mesta Beograda (-j-89‘2%), Drinska (—J— 27*3 %) in Vrbaska banovina (-j-22'0%). Že tu bi hotel opozoriti, da gre tu za v rasnem oziru pretežno dinarske pokrajine in da imamo v teh dveh banovinah velik odstotek muslimanov. Beograd ne raste iz sebe, temveč po priseljencih. Dravska in Dunavska banovina stojita kulturno in socialno morda najvišje, toda prebivalstvo je tu rasno jako neenotno. Splošna bilanca rojstev in smrti od 1.1921. do 1. 1934. (do kamor sega sedaj naša oficialna statistika) s populacijskega vidika v razmerju do za- padno in severno-evropskih držav ni neugodna. Leto Porodnost Umrljivost Neprečišč. prirod, prirastek Jahr Geburtenhäufigkeit Todesfälle Unbereinigter natürlicher Zuwachs 0 /00 "/oo %o 1921 36-40 20-90 15-50 1922 35-10 20-65 14-45 1923 34-50 20-20 14-30 1924 34-85 20-05 14-80 Leto Porodnost Umrljivost Neprečišč. prirod, prirastek Jahr Geburtenhäufigkeit Todesfälle Unbereinigter natürlicher Zuwachs 1925 33’95 18-60 15-35 1926 3540 1870 16-40 1927 34-05 20-85 13-20 1928 3250 20-25 12-25 1929 33-10 21-00 12-10 1930 35-25 18-85 16-40 1931 33-40 1965 13-75 1932 32-60 1900 13-60 1933 31-10 16-80 1430 1934 31-20 16-85 14-35 Prirodni prirastek je v teh 14 letih neznatno padel, to pa zato, ker se krivulji porodnosti in umrljivosti počasi in skoraj vzporedno znižujeta, rojstva so po svojem efektu postala „ekonomičnejša“. Vendar pada krivulja porodnosti za spoznanje hitreje. Človek bi pričakoval, da se mora pokazati tudi pri teh dejstvih učinek gospodarske krize. Če primerjamo gibanje indeksa cen kot izraz konjukture in krize od I. 1926. do 1934., opažamo do 1. 1928. naraščanje, potem pa nenaden padec do 1.1932. in še nadaljnje padanje do 1. 1934. (1.1935. se je indeks cen začel zopet malo dvigati). Ob višku 1928 je padanje porodnosti očitno; 1929 je prirodni prirastek dosegel najnižji količnik v seriji vseh 14 let! Toda cene padajo, življenje je cenejše, plače še niso znižane, nasprotno, uradniške plače so celo višje — tako si morda moremo tolmačiti višek porodnosti in prirodnega prirastka v zvezi s takrat zelo nizko umrljivostjo, v začetku gospodarske krize, odnosno dve leti po njenem začetku, 1.1930. Posebno zanimivo pa je, da je prirodni prirastek od 1.1929. vkljub naraščajoči krizi povprečno naraščal, dasi seveda ni dosegel viška 1.1930. V razdobju od 1. 1921.—1924. je padla tudi poročnost. Ta padec je jako počasen, toda konstanten, od 13'0°/00 na 6'8%u> torej na polovico. Pri tem pa te tudi poročnost 1. 4930. dosegla višek, kakor ga ni več imela po 1.1923.; od tedaj pa pade. Vsa ta dejstva so nazorno vidna iz poteka krivulj na diagramu (str. 51). L. 1934. je bila porodnost v posameznih banovinah in v Beogradu jako različna in sicer: v Vardarski . . • 40-5 o/oo v Moravski . . 30-5 ”/oo v Vrbaski . . . . 39V/o0 v Savski . . . 27-4 »/oo v Drinski . . . • 38-0 %0 v Dunavski . . 24-6 %o v Primorski . . . 37-2 »/00 v Dravski . 24-1 o/oo v Zetski . . . . 35-0 °/00 v Beogradu . . 14-2 •/,„ (Die Geburtenhäufigkeit in den einzelnen Banaten.) Pod 30 imajo torej Savska, Dunavska in Dravska banovina, pod 20 samo glavno mesto Beograd (z Zemumom in Pančevom). Tudi po tem pregledu vidimo, da dobro ekonomsko stanje ne pospešuje porodnosti; seveda je efekt porodnosti lahko razmeroma ugodnejši v ekonomsko naprednejših krajih, kakor dokazuje mesto Zlin (v CSR) in Nizozemska. Vobče pa je le tako, da je prirodni prirastek predvsem odvisen od količnika rojstev, manj od količnika smrti. V V naši državi s toliko priznanimi verami je seveda zanimivo proučiti tudi moralno plat vprašanja porodnosti. Da nihanje ekonomskih faktorjev ni, ali vsaj ni edino odločilno, smo spoznali iz doslej podanih številk. Glede ver je pa porodnost razdeljena tako: grškokatoliki (Griech.-kath.) 39'81°/Oo katoliki....................30*26 %o muslimani (Mohammedaner) 38'18°/o0 evangeliki.................. 23 07 %o brez-konfesion.(Konfesionsl) 36'21 %o starokatoliki (Altkatholiken) 20,88°/Oo pravoslavni (Orthodoxe) . 35'10°/00 Židje (Juden)..................12'31°/00 drugi (Andere).............34*08 %o Na prvem mestu imamo sicer krščansko ločino, toda skupno število grkokatolikov v vsej državi je bilo 1.1934. le 0*28%. Potem pa sledijo muslimani (skupno 14*11 j0) in tem — nepričakovano, ker veljajo v očeh mnogih moralistov za nravno netrdne — brezkonfesionalci, ki jih pa je le 0,003 % (t. j. na 100.000 tri!). Pravoslavni imajo še jako veliko porodnost, katoliki imajo še komaj nad 30, evangeliki in starokatoliki že pod 30, Židje pa da-leko najmanjšo. Pripadniki drugih ver, ki jih je skupaj le 0‘005%, imajo visoko porodnost (preko 30). Porodnost je vsekakor jako različna. Za muslimane, tri glavne krščanske vere in Žide pa je poučno, primerjati njihovo porodnost po banovinah: Tab. I. Vere v posameznih banovinah po rojstnem količniku Oie Konfessionen in den Banaten nach der Geburtenhäufigkeit Vardarska 1 Vrbaska Drinska Primorska Zelska Moravska Savska Dunavska Dravska Beograd Muslimani .... 39-9 45-2 45-6 40'3 40-2 296 39-2 48-9 9,7 Pravoslavni . . . 44-5 403 39-6 44-2 37-1 32'5 325 27-2 8-2 16-8 Katoliki 36-0 44-7 42'3 374 25-6 21-2 27-7 22-9 25-0 18-8 Evangeliki .... 8-4 26-7 21-8 — — 17-5 24-8 145 20-4 Židje 21M 10-3 10-7 — 18-0 — 6-7 9-4 — 10-6 Največjo porodnost, skoro teoretično maksimalno, dosežejo muslimani v Dunavski banovini z 48*9, najnižjo pa Židje v Savski banovini (6*7). Sicer je razpetost porodnosti pri muslimanih od 9*7—48*9, pri pravoslavnih od 8*2 do 44‘5, pri katolikih od 18*8 (!) do 44*7, pri evangelikih od 8'4 do 26*7 (!) in pri Židih od 6*7 do 21*1 (!). Že iz teh podatkov presodimo lahko vitaletito posameznih konfesij. Posebno zanimiv je vpliv mesta — Beograda — na porodnost muslimanov. Seveda pa ne smemo pozabiti, da so številke cesto povzročene po posebni verski sestavi populacije v tej ali oni banovini. Najnižji količnik porodnosti v Dravski banovini imajo pravoslavni, toda pravoslavno v tej banovini je pretežno vojaštvo in to je pretežno neporočeno (mislim tu predvsem na častnike in vojaške uradnike; dalje pa tudi mnogi carinski uslužbenci itd.). Muslimani dosežejo maksimum v Danavski banovini, minimum (seveda z izjemo Beograda) v Moravski. Pravoslavni imajo največ porodov v Var-darski in Primorski banovini, najmanj v Dunavski. Katoliki največ v Vrbaski, najmanj v Moravski; evangeliki največ v Vrbaski, najmanj v Vardarski (vzrok?) in Židje največ v Vardarski ter najmanj v Savski. Že po tem pregledu vidimo, da se veroizpovedi v posameznih banovinah in v vsej državi jako različno množijo. Zdi se pa — vsaj deloma — da se množe pripadniki katere koli vere v onih banovinah bolj, v katerih so v manjšini; to velja n. pr. za muslimane v Dunavski, za pravoslavne v Primorski, za katolike v Vrbaski in Drinski banovini itd. Ne velja pa za Žide, ki so povsod v manjšini in se povsod slabo množijo, morda z izjemo Vardarske banovine. Za pet let (1930—1934) se da razmerje posameznih ver med seboj rekonstruirati, pri čemer bomo vpoštevali spet le pet glavnih ver. Tab. II. Odstotni delež posameznih konfesij pri novorojencih (Der prozentuelle Anteil der einzelnen Konfessionen an den Geburten 1930 1931 1932 1933 1934 Muslimani • 12-54 12-69 12-22 13-10 14-11 Pravoslavni 52-50 52-00 51-90 51-42 51-88 Katoliki 33-23 33-55 34 00 33-52 32-52 Evangeliki 1-25 1-13 1 22 1-21 1-15 Židje • 0-19 0-18 0-19 0-17 0-15 Če vzamemo odstotke za leto 1930 kot osnovne (to je 100), so muslimani — po končnem efektu opazovanih petih let — narasti na 105’95> pravoslavni padli na 92‘80, katoliki padli na 91'80, evangeliki na 86'58 in Židje celo na 74'60. Razvoj je bil v zadnjih letih označen z naraščanjem muslimanskega dela našega prebivalstva, kar dokazujejo tudi močni rojstni količniki Vrbaske, Drinske in Vardarske banovine. V zvezi s populacijskimi problemi je zanimivo zasledovati razvoj nekaterih deliktov; mislim tu zlasti na kriminalni splav in detomor, pa tudi na delikte zoper javno moralo — v glavnem torej posilstva. Kakor kaže prihodnja tabela (III.), je število oseb, ki so bile radi teh treh deliktov kaznovane, v naraščanju; posebno velja to za kriminalni splav, in sicer za moške in ženske. Ker ni verjetno, da bi sodišča čim dalje češče zvedela za ta delikt (pri v resnici enakem številu deliktov), je najbrže dovoljen sklep, da močno narašča absolutno število splavov. (Glej tabelo III.) Končni efekt: po desetih letih je obsodb zaradi kriminalnega splava 3‘2krat več, zaradi detomora l'36krat več in za delikte zoper javno moralo l-94 (torej skoro 2) krat več. V tem času je padel tudi indeks cen za več nego za eno tretjino! Deliktov zoper javno moralo je bilo razmeroma malo 1.1930. (že po porastu v 1.1929.), dasi več kakor 1.1926.; potem pa stalno močno naraščajo. Nevarno naraščajo obsodbe zaradi splavljanja, do-čim naraščajo detomori stalno šele od 1.1930. Vzporedno z naraščanjem teh deliktov narašča kriza in brezposelnost. Ali ni tu morda le neka zveza? Nočem reči, da je kriza edini vzrok, toda eden osnovnih je menda le, kajti brezposelnost učinkuje demoralizujoče. Zanimivo pa je, da se kaže ta de- Tab. III. Na 100.000 prebivalcev kaznovanih oseb Auf je 100.000 Einvohner abgesirafte Personen za wegen kriiti. splav krim. Abortus delomor Kindesmord delikt zoper javno moralo Del. gegen die off. Sittlichkeit Indeks cen Preis-Index 1926 0-38 0'47 1-97 100 1927 031 0-44 2-58 102-6 1928 0-38 0-52 277 106-2 1929 0-50 0-59 3 31 1006 1930 0-55 0-43 2-19 86-6 1931 0 07 0-45 305 72-9 1932 0-80 0-52 2-83 65-2 1933 0-84 0-47 3'47 64-4 1934 1-19 0-47 3-50 632 1935 1-22 0-64 3-82 659 moralizacija zlasti na polju spolnih deliktov in splavov, dočim ne prihaja do izraza pri tatvinah in kazenskih dejanjih zoper življenje in telo (skupno umori, uboji, poškodbe, vštevši tudi splave in detomore). Tatvine so od 1-1929. celo odločno padle — ravno v krizi in brezposelnosti; tudi umorov je bilo manj kaznovanih. Prav tako se je v dobi krize znižala splošna kriminalnost. Naraščajo torej skoro izključno delikti, ki so našim populacijskim problemom bližji in za nje važnejši. Kaj moremo iz vseh teh doslej omenjenih podatkov sklepati? Bodoči razvoj je težko predvidati. Verjetno je, da bo število rojstev in smrti nazadovalo tudi v naprej. Poročnost se bo najbrže kmalu spet nekoliko dvignila, vsaj od 1.1936/37, ko prihaja naša država zopet v dobo konjukture. Prirodni prirastek v prihodnjih letih najbrže še ne bo bistveno padel, tendenca iz 1.1931.—1934. je celo jako ugodna. To velja za splošno populacijo, torej v čisto kvantitavnem smislu. Toda evgenik gleda in mora gledati populacijo tudi in morda zlasti s kvalitativnega vidika. Tu bi nam pa pojasnila razvoj edinole statistika o razmnoževanju posameznih populacijskih slojev in poklicnih skupin; osnove za študij tega razvoja pa žal doslej niso bile objavljene. Edino za Dravsko banovino vemo vsaj to, da se manjnadarjeni množijo bistveno hitreje kakor ostalo prebivalstvo. Toda to za grognozo kvalitete ni dovolj. Točno bi morali vedeti, koliko otrok ima n. pr. univerzitetni profesor, odvetnik, zdravnik, učitelj, trgovec, kvalificiran delavec, navaden delavec, veliki kmet, mali kmet, poljski delavec. Dokler se oficialna državna statistika ne bo bavila tudi s temi vprašanji, je z evge-niškega in populacijsko-političnega vidika ne moremo smatrati za dovolj izčrpno. Želeti bi torej bilo, da dobimo v bodoče poleg vseh važnih dosedanjih podatkov, ki omogočajo kvantitativno presojo, še dodatne, ki bodo omogočale tudi sodbo o kvaliteti naše populacije. Glede naraščanja kriminalnega splava pa je treba reči, da je vprav katastrofalno, če se zavedamo, kako majhen odstotek splavov pride sploh pred sodnike! Težko je soditi, kolikšen je ta „odtisoček“, dvomim pa, da bi prekoračil 1, verjetneje se mi zdi, da je pod 0 5! Kakor znano, se pa splav vrši v vseh slojih, morda v onih, od katerih bi v kvalitativno-populacij. skem oziru videli raje več potomcev, še več kakor v ostalih. Borba proti splavom pa je Sisifovo delo in praktično ni bilo nikjer rešeno — morda z izjemo Nemčije in v zadnjem času Rusije. Splav ni samo ekonomsko vprašanje, toda cesto je, in to ravno v onih slojih, ki so v stanu presojati ekonomske možnosti boljše in hladneje razumsko. Tu bi pomagala le pozitivna evgeniška politika, zboljšanje plač poročenim, razbremenitev od posrednih in neposrednih davkov, izenačitev davčnih bremen, razne ugodnosti itd. Danes smo pri nas še daleč od vsega tega, vkljub nekaterim hvalevrednim, toda nezadostnim poskusom. Dokler pa se poročenemu možu obeta za tri ali štiri otroke samo 420 ali 560 din mesečne doklade več kakor samcu brez otrok in skrbi — najbrže ne bo imel otrok; saj mora itak skrbeti za ženo, za katero pa ne dobi doklad. In vendar morata v tem primeru živeti dva človeka od iste količine denarja, kakor samec (kajti samski davek je tako neznaten, da se zaradi njega ne bo nihče poročil). Seveda : kdor hoče imeti otroka, ga bo imel, tudi če s tenr samemu sebi zniža življenski standard. Toda tudi to ima svoje meje. Volja do otroka pa bi močno narastla — ravno pri kvalitativno visoko stoječih ljudeh — ako bi ne bilo bojazni pred neprimernim znižanjem standarda, vstrezajočega poklicni skupini. V posmeh „bolj pametnim“ samcem in poročencem brez otrok pa ni nihče rad. Torej bi pozitivni evgeniški ukrepi dvignili duševno razpoloženje in voljo do otroka v pozitivnom smislu in s tem dvignili tudi kvaliteto populacije. Glede razvoja razmerja posameznih ver v naši državi stoje muslimani najugodneje, odstotno jih je in jih bo še nekaj časa vedno več, ker imajo pretežno muslimanske pokrajine najvišji rojstni količnik. Daši imajo tudi visoko umrljivost, je — kakor smo že rekli — porodnost za končni efekt odločujoča. Med kršanskimi verami (z izjemo malih ločin) stoje pravoslavni najugodneje, toda katoliki le za spoznanje slabše, dočim bo šlevilo evan-gelikov nadalje padlo. Posebno zanimivo pa je razmerje obeh najmočnejših krščanskih ver: odstotek obeh (pri novorojenčkih) nazaduje na korist muslimanov, razvoj za 1.1930—1934 je bil tak Tabela IV. Pravoslavni Orthodoxe Katoliki Katholjken Muslimani Mohammedaner 1930 100 100 100 1931 95 23 97-10 97-24 1932 9425 97-50 92-90 1933 90-55 93-40 96-82 1934 92-80 91-80 105-95 Padec katolikov je enakomeren, v 1.1934 pa je prišel že pod pravoslavne; ali bo pri tem ostalo, bodo pokazale prihodnje izdaje Statističnega almanaha. Dvomljivo je namreč, da bi bilo naraščenje pravoslavnih od 1. 1953 do 1934 trajnejšega značaja. Pozitivno ekonomsko stanje (ne gibanje ali nihanje!) in socialni položaj imata na vse veroizpovedi podoben učinek, zato je težko reči, da bi bila morala katere koli vere močnejša od druge — to je najbolje videti pri rojstnih količnikih Beograda. Le katoliki ne dosežejo nikjer rojstnega količnika pod 10 in imajo v Beogradu celo še čez 18! (Tam so tudi v močni manjšini, kar verjetno vpliva moralno vzpodbudno -—• glej tozadevno razlago zgoraj!) V bogatejših banovinah (severni del Moravske, Dunavska, Savska in Dravska) je rojstni količnik pri vseh verah nižji kakor v revnejših pokrajinah. Pregled vseh teh populacionističnih ugotovitev kaže, da se v kvantitativnem oziru nimamo še ničesar bati, kajti pri nas je bil 1.1934. prirodni prirastek še tolikšen ali celo višji kakor je v mnogih zapadnih in severnih evropskih državah rojstni količnik. Kvantitativno bomo torej rastli še nekaj desetletij. V kvalitativnem oziru pa je potrebno dobiti podrobne statistične podatke in na tej podstavi bi bili pozitivni evgeniški ukrepi čim prej potrebni, kajti kvaliteta je že sedaj brez dvvma v nevarnosti. B. Škerlj, Ljubljana: Einige bevölkerungspolitische Grundlagen Jugoslawiens. Die Entwicklung der jugoslawischen Bevölkerung 1921—1934 zeigt einen sehr langsamen Abfall der Geburten und Todesfälle, wobei der unbereinigte Geburtenüberschuss noch 1930 über dem von 1921 stand, um dann allerdings schneller zu fallen. Die Bilanz über diese 14 Jahre ist aber beruhigend, denn der Geburienüberschuss ist bloss etwa l°/00 geringer geworden (von 15'50 auf 14’35). Wohl ist aber die Heiratshäufigkeit in ständigem Sinken und erreichte 1934 nur mehr die Hälfte von 1921, d. i. 6'8%0, allerdings im Maximum der Wirtschaftskrise. Die Verteilung der Geburtenzahlen auf die Banate zeigt, dass die sozial und kulturell höher stehenden Länder eine geringere Geburtenhäufigkeit haben. Unter den grossen anerkannten Konfessionen stehen die Mohammedaner weitaus am besten und sind aus sich heraus im Wachsen begriffen. Unter den christlichen Konfessionen stehen die Orlhodoxon im ganzen etwes besser als die Katholiken, die Evangelischen aber am schlechtesten; die Juden haben die weitaus geringste Geburtenzahl. In den letzten 10 Jahren — paraleli mit dem Ansteigen der Wirtschaftskrise — steigen die Abstrafungen wegen Sittlichkeitsdelikten, Kindesmord und ganz besonders wegen Abtreibung. In quantitativer Hinsicht ist Jugoslawien stark und auf Jahrzente im Wachsen begriffen, leider scheint aber die Befürchtung auf abnehmende Qualität der Bevölkerung berechtigt. Da können nur positive eugenische Massnahmen Abhilfe bringen. Praktična politika, vodstvo javnih in državnih stvari, mora računati ne samo s človekom-poedincem kot fizično, psihološko in socialno edi-nico, temveč mora računati z ljudmi v njihovi biološki in populacijski povezanosti, mora računati z narodom tudi v generacijskem smislu. B. ŠEKLA, v knjigi „Dedičnost v prirode a ve společnosti“, Praha 1937 GENETIČNI SEMINAR G. TOMAŽIČ O HROMOSOMIH IN GENIH Iz naših dosedanjih razmotrivanj smo spoznali: Pri delitvah stanic se razdeli predvsem hromatinova snov v jedrih z matematično natančnostjo na stanice-potomke. Staniča uporablja v svrho porazdelitve posebne priprave. Ko se stanica pripravlja na delitev, se zbira in kopiči hromatin. Na ta način nastanejo svojevrstna telesca, ki smo jih spoznali v prvih poglavjih, ko smo motrili delitve stanic, in jih imenovali hromosome. Ti se pojavijo v vseh stanicah poedinih živalskih oziroma rastlinskih vrst vedno le v onem številu in v takih oblikah, kakor je za dotično vrsto v naprej določeno. Ob času, ko se stanice ne dele, jih ne opazimo. Hromatinova snov se razkropi. Potom ugotovitev na objektih, ki so zato ugodni, lahko sklepamo, da ostanejo zrnca hromatina kljub razkropitvi v neki medsebojni zvezi in se ne morejo pomešati z onimi sosednjih hromosomov. Vsak hromosom izgubi po končani delitvi le za naše oko svojo individualnost, ostane pa do neke meje samostojen del staničnega jedra. Zgradba vsakega hromosoma je svojevrstna in in različna od zgradbe vseh ostalih ter navidez prvemu povsem podobnih. Sestavljajo ga zrnca hromatinove snovi. Ta so si tako zelo podobna, da ne moremo najti med njimi niti z najboljšim mikroskopom nobenih razlik. Znano nam je, da imajo nekatere vrste rastlin in živali enako število hromosomov, ki so skoro tudi popolnoma enako oblikovani. Kljub temu pa kažejo take vrste povsem druge lastnosti. Zato sklepamo: Med hromatinovimi zrnci morajo obstojati razlike bodisi v načinu zgradbe bodisi v snovi, iz katere so zgrajeni. Spoznali smo, da je mogoče le redkodaj in samo v izrednih slučajih dokazati kontinuiran obstoj hromosomov. Skoro nemogoče pa je dognati, ali se ne pomešajo hromatinova zrnca enega hromosoma z zrnci drugega ob času, ko je hromatinova snov razkropljena po stanici. Kljub težkočam, ki onemogočujejo direkten dokaz, je vendar večina raziskovalcev mnenja, da so hromosomi v vseh stanicah poedinca nespremenjeni potomci onih, ki so prišli iz semena in jajčka v spojek, iz katerega seje dotični poedinec razvil. Motreč ugotovljena dejstva in vpoštevajoč dosedaj navedene sklepe, smo že v prvih poglavjih prišli do zaključka, da so hromosomi in hromatin prenaševavalci dednih zasnov, ki jih odrastel poedinec kaže in ima. Hromosomi se porazdele med nastajajoče razplodne stanice ob času njihovega dozorevanja s pomočjo posebnega načina staničnih delitev in sicer tako, da se zmanjša njihovo število v semenu in jajčku za polovico. Zato ne more priti po spojitvi poslednjih dveh do podvojitve hromatinove snovi. Primerjaj sliko 7. in 8.1 Dedne lastnosti, ki so last poedinca, niso vidne le na njegovi zunanjosti. One so brez dvoma navzoče tudi v njem samem in sicer v stanicah, ki so namenjene razplodu. Saj oddajo roditelji otrokom le razplodne stanice in vendar jim dajo vse svoje lastnosti. Vse stanice telesa nastanejo, kakor vemo, iz oplojene jajčne stanice in imajo radi svojege porekla v sebi ravno-takšne dedne lastnosti kakor razplodne stanice. Iz tega sledi: V semenu, v jajček in v vseh stanicah telesa mora biti za vsako dedno lastnost poseben „nekaj“. Pravimo mu dedna zasnova ali s tujim imenom „gen“ (iz grškega „genesthai“ = spočet biti). Ko se pri spočetju združi seme očeta z jajčkom matere, pridejo geni obedveh v spojek ali zigoto in odtod v vse stanice nanovo spočetega bitja. Prenaševalci genov ali dednih zasnov so — kot smo sklepali — hromosomi. V njihovi zgradbi oziroma v njihovi snovi tiči oni posebni „nekaj“ in se prenese z njihovo pomočjo od stanice do stanice, od roda v rod, ter povzroči, da se razvijejo pod njegovim vplivom v potomstvu lastnosti prednikov. Beseda „gen“ izraža nekako to-le: Lastnosti vsakega živega bitja nastanejo in se razvijajo pod vplivom gotovih činiteljev, ki so navzoči v semenu, jajčku, spojku, sploh v vseh stanicah človeka, živali in rastlin. Po svoji prirodi so ti faktorji istovetni s posebnim načinom zgradbe ali pa s svojevrstnim snovnim sestavom hromosomov, kar jim omogoča, da morejo sprožiti nastanek in vplivati na razvoj lastnosti pri poedincu in celo v njegovem potomstvu. V izjemnih slučajih igrajo morda tudi posebnosti in svojevrstnosti plazme enako vlogo. Primerjaj poglavje: Pomen in vloga plazme pri dedovanju! Z današnjimi tehničnimi pripomočki ne moremo opazovati dednih zasnov. Direktna opazovanja nam ne morejo torej prav ničesar povedati o njihovi prirodi in razporeditvi. V naših stremljenjih, da bi razjasnili tozadevna vprašanja smo navezani predvsem na sklepanja na podlagi dejstev, ki nam postanejo znana, ko opazujemo ponašanje vidnih lastnosti in ga skušamo spraviti v zvezo z njihovimi nevidnimi zasnovami v hromosomih. Važna odkritja so se na ta način posrečila Morganu in njegovim učencem. O tem hočemo še nekoliko spregovoriti ob zaključku poglavja. Stanice morskega prašička vsebujejo v svojih jedrih enako število hromosomov kakor stanice goveda. Notranje zgradbe hromosomov in hro-matinovih zrnc ne moremo sicer opazovati, vendar z vso opravičenostjo sklepamo, da morajo biti hromosomi v semenu in jajčku morskega prašička drugače zgrajeni kakor oni pri govedu. Drugače si ne moremo tolmačiti dejstva, da nastane iz spojka v prvem slučaju morski prašiček, v drugem pa se razvije po združitvi razplodnih stanic iz zigote govedo. Številčno enaki hromosomi obeh živalskih vrst, ki so si tudi glede oblike prav podobni, morajo imeti določene razlike bodisi v načinu zgradbe bodisi v sestavu snovi, iz katere so zgrajeni. Dednost vseh lastnosti pri živih bitjih in deden obseg varijabilnosti za vsako njihovo lastnost moremo razumeti le iz konstitucije njihovih razplodnih stanic, prav posebno pa iz zgradbe njihovih jeder in hromosomov. Celokupno število genov, ki so navzoči v vsaki poe-dini stanici določenega poedinca, je enako genotipu poedinca z vsemi lastnostmi, ki jih kaže in ima. Pri tem ni potrebno, da so vse lastnosti, ki so v obliki dednih zasnov navozče v njegovi genotipični konstituciji, tudi na njem vidne. V dedni snovi je lahko več genov, kakor je na človeku, živali ali rastlini vidnih lastnosti. Nasprotno pa ne more biti lastnosti, ki bi ne imela v dedni snovi odgovarjajočega gena ali celo več teh. Zunanjost poedinca, to je vse na zunaj vidne in opazljive lastnosti ter vse spremenljivke le-teh, je njegov fenotip. Ta ni vedno istoveten z celokupnostjo dednih zasnov v poedinčevi dedni snovi, to je z njegovim genotipom. Sodoben nauk o dedovanju se iz navedenih razlogov ne sme ozirati le na fenotip roditeljev in potomcev. Potruditi se mora, da potom opazovanj čim natančnejše spozna zgradbo razplodnih stanic, zlasti še sestavo hromo-somov v njihovih jedrih. Sele vpoznanje celokupnosti vseh genov v semenu in jajčku nam more nuditi točno sliko za vsa dogajanja v potomstvu. Ko smo proučevali nastanek in zorenje razplodnih stanic smo videli, da se pri zoritveni ali redukcijski delitvi hromosomi ne razcepijo vzdolž kakor pri običajnih staničnih delitvah. Skladni (homologni) hromosomi se približajo drug drugemu in nato zopet razmaknejo tako, da dobi vsaka od novo nastalih stanic po en cel hromosom iz skladnega para. V vsakem skladnem paru je po eden hromosom očetovskega in po eden materinskega porekla. Dozorevajoče seme oziroma jajce dobi zalo od obeh skladnih hromosomov le očetovskega oziroma le materinskega. Rekli smo, da so hromosomi nosilci dednih zasnov ali genov. Za vsako dedno lastnost sta navzoča v vseh stanicah vsakega poedinca po dva gena, eden je očetovskega, drugi pa materinskega porekla. V jajčku in semenu je prisoten le po en gen in to ali očetovski ali materinski. O tem, kateri gen za določeno lastnost pride v jajček oziroma v seme, odloča slučaj po pravilnih verjetnosti. Verjetnost, da dobi dozorevajoče seme oziroma jajček gen očetovskega porekla, je ravnotako velika kakor ona, da jima dodeli slučaj gen materinskega porekla. Vsaka dedna zasnova ima zato isto možnost, da pride v genotipično konstitucijo potomcev. (Glej sl. 7. in 8.) Lastnost, ki so iz nje v potomstvu razvije, je zastopana v družbi ostalih lastnosti v onem procen-tualnem razmerju, kakršno odgovarja sklepom po pravilih verjetnosti. Pričakovali bi zato, da dobi v vseh slučajih ravnotoliko nanovo nastalih spermijev gen za določeno lastnost po očetu, kolikor jih je dobilo gen za isto lastnost po materi. Isto bi moralo veljati seveda tudi za ovula. V večini slučajev se to tudi v resnici zgodi, zato nam je dokaz že Mendelov klasični primer, ki mu je omogočil postavitev osnovnih zakonitosti dedovanja. Verjetnost, da preide očetova dedna zasnova na potomstvo, je po njegovih ugotovitvah ravnotako velika, kakor možnost, da se prenese na potomstvo materinski gen. Opazovanje dednih pojavov od časov Mendel-a do danes pa je odkrilo številne slučaje, ki kažejo da gotovih lastnosti ne najdemo vedno v kombinacijah, katere bi mogli spraviti v sklad z razmerjem, kakoršno predvidevamo po verjetnostnem računu. Porazdelitev materinskih in očetovskih genov za različne dedne lastnosti na razplodne stanice in potom teh na potomce je mnogo bolj zamotana in komplicirana. Predvsem je število opazljivih lastnosti, ki se samostojno podedujejo, navadno večje, kakor število hromosomov pri dotični vrsti. Število nevidnih genov je vsaj tako veliko. V slučaju, da so prisotne še zastrte ali latentne lastnosti, pa je še večje. V vsakem hromosomu je navzočih radifega po več dednih zaznov ali genov. Pri zoritveni delitvi se porazdele skladni hromosomi očetovskega in materinskega porekla in prenesejo hkratu po več genov na potomstvo. Večje število genov v hromosomu ne more sicer samoposebi vplivati, da bi se geni očeta in matere ne porazdelili med potomstvo v razmerju, kakor ga predvidevajo verjetnostni računi, dokler se prenašajo pri zoritveni delitvi hromosomi kot celota in neokrnjeni v semenske in jajčne slanice. Številni slučaji, ki so jih našli v poslednjih desetletjih, katerih ne moremo spraviti v sklad z računi verjetnosti, kažejo, da se hromosomi ne prenašajo vedno kot celota v dozorevajoča jajčka in spermije, (cvetni prah). Hromosomi ne preidejo torej kot celota v dozorevajoče razplodne stanice in s pomočjo teh v spojek. Oni razpadejo verjetno na manjše delce. Najlažje bi si predstavljali, da razpadejo v toliko drobcev, kolikor je genov v njih. Vsak delček naj bi odgovarjal poedini dedni zasnovi za lastnost. Bil bi zgrajen iz enega ali več hromatinovih zrn in bi prešel ob času porazdelitve genov samostojno, kakor bi nanesel slučaj, v dozorevajoče razplodne stanice. Zelo skrbna in natančna raziskovanja pri mušici Drosophila, ki jih je izvedel Morgan z učenci, pa kažejo, da taka predstava ni točna. Samostojnost posameznih dednih zasnov ni popolna. Gotovi znaki in lastnosti se podedujejo namreč cesto v kombinaciji z drugimi. To se dogaja tako pogosto, da se ne zdi več slučajno. Dedne zasnove teh znakov morajo biti med seboj do gotove mere povezane (gekoppelt). Določena lastnost (znak) se podeduje enkrat v vezi s tem grugič zopet z drugim znakom; s celo vrsto znakov pa ne nastopi nikdar v isti kombinaciji. Morgan je določil pri mišici Drosophila vse znake, ki kažejo medsebojne vezi v dedovanju, in jih je razvrstil v skupine (Koppelunsgruppen). Našel je, da se znaki, ki spadajo v eno teh skupin, nikdar ne vežejo z znaki iz drugih skupin. Lastnosti, ki spadajo v razne skupine, se porazdele samostojno med razplodne stanice; v potomstvu jih najdemo vedno v kombinacijah, ki odgovarjajo po verjetnosnem računu pričakovanim. Morgan je ugotovil vse možne skupine in je prišel do spoznanja, da se njihovo število ujema s številom hromosomov mušice Drosophila. Do enakih rezultatov so prišli pozneje še drugi raziskovalci. Zato je Morgan sklepal na podladi svojih ugotovitev, da so vse zasnove, ki kažejo medsebojno povezanost pri dedovanju, nameščene v istem hromosomu. Ravnoisti raziskovalec pa je prišel potom proučevanja dednosti pri omenjeni mušici še do drugačnih sklepov in spoznanj. Vse dedne zasnove iste skupine, torej one, ki so v istem hromosomu, se ne prenašajo enako pogosto povezane na potomstvo. Pogostnost medsebojnega vezanja je različna, vendar je pogostnost vezanja dveh določenih znakov v vseh poizkusih ista. Margan je izračunal vrednosti za povezanost (Kop-pelungswerte) na ta način, da je seštel v svojih poizkusih vse slučaje, v katerih se je pojavilo medsebojno vezanje dednih lastnosti. Ravnotako je ugotovil število vseh slučajev, ko se pri poizkusu vezanje med dvema določenima znakoma (lastnostima) iz iste skupine ni uresničilo. Dobil je gotove vsote, ki jih je izrazil v procentih in imenoval izmenjalne vrednosti (Aus-tauschwert). Primerjal je več izmenjalnih vrednosti in spoznal, da vlada med njimi zelo interesantno medsebojno razmerje. Našel je n. pr.: Vse mušice, ki imajo rumena krila, imajo običajno tudi bele oči. Lastnost rumena krila in znak bele oči nastopata mnogo češče skupno v kombinaciji kakor bi pričakovali po verjetnostnem računu, če bi se njihovi dedni zasnovi prenašali samostojno na potomstvo. Obe lastnosti se pa le v zelo redkih slučajih podedujeta ločeno. Po Morganu se vez med lastnostjo rumena krila in bele oči ne uresniči le v l‘5°/0 slučajev. Belooke mušice nosijo navadno krila z razcepljenimi žilami, le v 5'8°/0 slučajev se ti dve lastnosti ne razvijeta skupno in na istem individuu. Opazujoč še nadaljne lastnosti, ki nastopajo navadno skupno na poedinkah in so verjetno zasnovane v istem hromosomu, je isti avtor našel, da so krila rumenokri-latih mušic v večini slučajev opremljene z razcepljenimi žilicami; le 7‘3°/0 poedinik se v tem ne ujema. Ce si natančneje ogledamo dobljene vrednosti, vidimo, da je svota prvih dveh (1*5 plus 5’8) zopet nova vrednost (7*3). Morgan je ugotovil isto razmerje še za celo vrsto lastnosti ki spadajo v isto vezavno skupino (Koppelungsgruppe) in so najbrže zasnovane v istem hromosomu. Omeniti hočemo le še en primer: Mušice z rumenimi krili imajo na teh običajno podolžne žile s prečnimi žilicami. Vendar najdemo gotovo število rumenokrilatih poedink, ki nimajo prečnih žilic. Tako se ponaša 12‘7°/0 rumenokrilk. Ce primerjamo zadnjo vrednost s prej navedenimi, vidimo zopet, da je vsota prejšnjih. Ta dejstva kažejo, da se hromosomi ne zdrobe na toliko delcev, kolikor je dednih zasnov v njih. Ob času redukcijske delitve, ko se porazdele geni na dozorevajoče semenske in jajčne stanice, razpadejo le v večje dele in sicer tako, da vsebuje vsak del zasnove za vse lastnosti, ki se prenašajo, kakor kažejo izkušnje v neki medsebojni povezanosti. V našem slučaju mora vsebovati tak drobec vsaj gene za rumena krila, bele oči, razcepljene žile in odsotnost prečnih žilic. Taki drobci se lahko za časa, ko se skladni ali homologni hromosomi pri redukcijski delitvi medsebojno približajo, med njimi izmenjajo. Morgan je na podlagi svojih dognanj izvajal še dalekosežnejše sklepe. Zdelo se mu je verjetno, da se podedujejo zasnove, ki so jačje povezane medseboj, zato večkrat skupno, ker pridejo lažje v isti hromosomov drobec in se nato pri porazdelitvi seveda tudi skupno prenesejo. Lažje pa pridejo v isti drobec le tako, da leže v hromosomu zelo blizu skupaj. Razmerja med izmenjalnimi vrednostmi, ki se dajo številčno izraziti, so najbrže slika topografskih razmer, ki vladajo med geni v hromosomu. Na podlagi svojih sklepov je Morgan napravil topografske karte za lego dednih zasnov v hro-mosomih na ta način, da je dobljene vrednosti nanesel na premice. Vodilo ru ■irMpotiti 7ST”~ -Ojižw ^w/ r.£r*f pri tem delu mu je bila zamisel: Lastnosti, ki kažejo večje vrednosti za medsebojno povezanost pri dedovanju, morajo imeti svoje gene v hromo-somu zelo blizu skupaj. V odstotkih izražena izmenjalna vrednost je pri njih zelo majhna in je verjetno izraz za razdaljo med njihovimi geni v hromosomu. Topografsko karto za razmestitev genov v vseh štirih hro-mosomih razplodne stanice pri mušici Drosophila nam kaže sl. 11. Taka karta nam seveda ne more služiti kot neizpodbiten dokaz, da so geni v hromosomu res razvrščeni v premi črti, podobno kakor so jagode nanizane na molku, še manj pa nam more povedati nekaj o snovni prirodi dednih zasnov. Vendar priča več dejstev o tem, da so tem potom napravljene karte, čeprav so teoretičnega značaja, zelo blizu resničnemu stanju. Najvažnejše dejstvo, ki govori v njihov prilog, je to-le: Dolžina hromosomov, izmerjena na podlagi mikroskopskih preparatov s pomočjo zelo natančnih merilnih pripomočkov, odgovarja celokupni dolžini na premico nanesenih zame-njalnih vrednosti za isti hromosom. O načinu, kako se delci med skladnimi ali homolognimi hromo-somi izmenjujejo, ne vemo pravzaprav ničesar gotovega. Skoro gotovo je, da se more to zgoditi v momentu, ko se za časa redukcijske delitve v tako-zvanem stadiju sinapse drug drugemu približajo in medsebojno prepletejo. Številna mikroskopska opazovanja so bila napravljena z namenom, da bi se zasledilo izmenjavo hromosomovih drobcev in opazovalo njen potek. Uspeh je bil minimalen. Le malo število raziskovalcev, med njimi je bil tudi Morgan, je trdilo, da se jim je posrečilo opaziti, kako se hrom osorni na enem ali pa na več mestih prekrižajo in nato na istih pretrgajo. Pretrgani deli homo-lognih hromosomov se nato zopet med seboj stope in sicer izmenično kakor kaže sl. 12. Morgan je postavil na podlagi svojih opazovanj celo a ¿tja U. H. XOsftcL p- AjltHov CrCA. £-r-o*+ur- ■nwjtcX £r-crt/>pAa£ci.. Sl. 12 posebno crossing-over teorijo o izmenjavi drobcev in genov med homolo-gnimi hromosomi. Opazovanja, ki so dovedla do njene formulacije so sporna in predmet ostre kritike. Neizpodbitne pa ostanejo kljub temu njegove ugotovitve, da se geni med homolognimi hromosomi lahko izmenjujejo in da se izmenjava izvrši v okvirju v naprej določenih skupin ter po pravilih, ki jih moremo v številkah izraziti. Izmenjalne vrednosti pa ostanejo izboren kažipot pri razvozlanju problemov o razporeditvi genov v hromosomih. GENETISCHES SEMINAR G. Tomažič: Über Chromosome und Gene. ORGANIZACIJE C. S. T. A. — Načelnica tega mednarodnega odbora za izenačenje antropološke tehnike, M. L. Tildesley, je od jeseni 1936 do spomladi t.l. izvršila študijsko potovanje okoli sveta, na katerem je navezala stike z antropologi zlasti v Indiji, v Nizozemski Indoneziji, na Japonskem, v Avstraliji in v U. S. A., kjer je tudi podoben odbor, s katerim pa bo odslej C. S. T. A. v tesnejši zvezi. O svojem potovanju je načelnica poročala na sestanku komiteja v Parizu (7. maja 1.1.), na katerem je bil med drugim sklenjen tudi splošen sestanek članov komiteja o priliki 2. mednarodnega kongresa antropoloških in etnoloških ved v Kodanju 1.1938. (1.—6. avgusta). Komite obsega sedaj devet eksekutivnih skupin, v katerih delujejo stro-kovnjaki-specialisti iz raznih držav na poenotenju tehnike merjenja in opisovanja posameznih organov in delov človeškega telesa. S. Češkoslovaško biotipološko društvo je bilo začetkom 1.1. ustanovljeno v Zlinu s sekretarijatom v Pragi. Njegova glavna naloga je razi-skavanje življenjskih tipov, zlasti pa človeških konstitucijskih tipov z najrazličnejših znanstvenih vidikov, zlasti pa z vidika podedovanja. Namen teh raziskavanj je praktična aplikacija spoznatkov v raznih panogah človeškega udejstvovanja. Predsednik društva je primarij Bafove bolnišnice v Zlinu, dr. Tolar, tajnik pa doc. dr. B. Krajnik v Pragi; člani odbora so znani specialisti, univerzitetni profesorji i. dr. Razveseljivo je, da je kazalo industrijsko velepodjetje Bat’a toliko razumevanja za znanstvena raziskavanja, čeprav predvsem v svrho praktične aplikacije. — Čsl. biotipološko društvo je ob enem afiliirano francoski Société de Biotypologie v Parizu. S. Sekcija za antropologijo, genealogijo in evgeniko (Ljubljana) je imela dne 18. sept. svoj drugi odborov sestanek, na katerem je med drugim razpravljala tudi o evgeniških predlogih v načrtu novega državljanskega zakonika, v kolikor se tičejo bračnih zadržkov. Z definitivno redakcijo predlogov je bila poverjena štiričlanska komisija, ki bo predlog predložila na eni prihodnjih odborovih sej. Sekcijski odbor naj čimprej redigira me- morandum za priznanje ved, ki jih sekcija zastopa, na znanstvenih ustanovah, zlasti na naših univerzah. Ta memorandum se bo predložil pri odločujočih korporacijah in institucijah. S. About the assembly of the C. S. T. A. in Paris, May 7th, 1937. The Czehoslovak Biotipological Society in Zlin and its main purposes. KNJIŽEVNOST T uj a Archiv für Bevölkerungswissenschaft VII/3 in VII/4 (S. Hirzel), Leipzig 1937. F. J. Müller piše o čevljarjih v Münstru i. W. kot biološki skupini, L. Schmidt—Kehl o spremembi dednih rasnih sestavin dveh krajev v Rhöni v letih 1700—1936 (nazadovanje nordijske rase in nazadovanje duševne nadarjenosti), K. Woernle o svojih raziskavanjih o življenjskih pogojih in zdravstvenem stanju nemškega dela prebivalstva neke jugoslovanske vasi (v Slavoniji), pri čemer povdarja majhen smisel za higieno in pravilno, izdatnejšo prehrano. — v. Ungern—Sternberg poroča o statističnih ugotovitvah glede višine prejemkov (dohodkov) in števila otrok v švedskih in norveških družinah; zanimivo je, da imajo na Švedskem z večjimi dohodki več otrok, na Norveškem pa pri nižjih dohodkih (pod 2000 Kr — pribl. 20.000 din letno) in pri najvišjih (nad 10.000 Kr) največ otrok, t. j. 1‘96 na rodbino. Vmesne stopnje imajo manj otrok. — Harms en poroča o nemškem življu v ČSR. - Sledi še nekaj krajših poročil, obvestil in pregled slovstva. — Tudi v četrti številki najdemo vrsto zanimivih prispevkov; največ člankov je posvečenih vprašanjem stanovanjskih razmer, lastnih domov (malih hišic), stanovanjske opreme z ozirom na otroka itd. O. Hespeler piše prispevek k zgodovini mestne naselitve, B. K. Sarkar pa o socioloških posledicah demografske gostote. Prav zanimivo je E. Pfeil-ovo poročilo o mednarodnem populacijskem kongresu v Parizu, ki ga pa žal ne moremo obširneje priobčiti; zanimive so morale biti zlasti borbe med Nemci in zastopniki nekaterih drugih narodov glede nemških populacijskih in rasnih ukrepov. Zdi se, da so Nemci večino nasprotnikov lahko prepičali o neutemeljenosti enostranskih napadov na nemško rasno in populacijsko politiko. Sledijo krajša poročila in pregled književnosti. A. f. B. toplo priporočamo! Š. Buletin eugenic si biopolitic VIII/6—7, Cluj (Inst. za hig. in soc. higieno). Med drugimi je posebno zanimiv Fäcäoaru-jev članek o rasni sestavi osmih rumunskih vasi sreza Sibiu, ker nudi tudi splošne spoznatke, kakor n. pr., da najdemo ženske češče pri alpski in baltidni rasi, moške pa pri dinarski, nordijski in X-rasi, dočim oba spola pribl, enako številno pri sredozemski, orientalidni in dal- (cromagnonidni) rasi. — O otroški umrljivosti v Rumuniji poroča Ramneantu. — Fäcäoaru priobča tudi genealoško studijo o nagnjenju k zlocinosfi. — V splošnem je treba opozoriti na razveseljivo visok nivo te revije, ki prinaša mnogo več nego bi človek po naslovu pričakoval. Vsi članki so opremljeni s resimeji v angleščini, francoščini ali nemšini. Š. Eugenical News XVII/4 (The Eug. Res. Assoc. — Long Island N. Y., USA) 1937 prinašajo na prvem mestu poročilo o jubilejnem sestanku Eug. Res. Assoc, ob 25-lefnici, kateremu sledijo resimeji referatov. O evgeniki v Nemčiji poroča H. H. Laughlin; prav tako je isti avtor napisal obširno posmrtnico ameriškemu antropologu in evgeniku M. Grantu. Priobčen je tudi sterilizacijski zakon zvezne države Georgija, ki je 31. v U.S.A., katere imajo takšne zakone. — Sledijo referati o knjigah. Š. LITERATURA: We notify; Archiv für Bevölkerungswissenschaft VII/3 and 4, Leipzig 1937. Buletin eugenic si biopolilc VIII/6—7, Cluj 1937. Eugenical News XXII/4, Long Island, N. Y., 1937.