GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA JESENICE Anton Tomaž Linhart ŽUPANOVA MICKA sezona 1996/97 številka premiere 303 A.T. Linhart ŽUPANOVA MICKA, sezona 1989/90 Nataša Čeme, Klemen Košir, Rado Mužan, Franci Čeme, Irena Leskovšek, Igor Škrlj, Uroš Smolej, Anton Tomaž Linhart ŽUPANOVA MICKA ob 50 ■ Četnici prve uprizoritve dLOLinbarta v (jCedaCišču Ometa Čufarja režija Miran Kgnda scenografija Jože ‘Bedič kostumografija in p Čakat MeCita Vovki OuCpenbeim, žCafttni gospod StemfeCdovka, bogata mCada vdova Monkpf Oulpenneimov prijateCj jaka, župan Micka, njegova fiči Sdnže, njen ženin (jCažeki šribar luč ton šiviljski atelje rekviziterka odrska delavca suflerka igrajo IgorŠkrCj Irena Leskpvšek. Kjemen Klemenc Kfldo Mužan Martina Lakič Kjemen Kpšir CFranci Čeme Jernej Kjfttaršič iKfemen Vrabec Danica Zemlja DetraSMč Zvonka Divjak. Slavko Likovič Marke 'Kaseta ‘Tatjana Berčič Mgtaša 5krilec Kpžič mn Bratko Kreft KRANJSKI KOMEDIJANTI, sezona 1953/54 Zois je pori vstal): Oko bi vam vsem skupej povedati mogel, koku sim necoj srečen inu vesel! Cfjecojšni večerje zame ta nar veči inu obenem tudi ta nar lepši trošt v žalosti, katero mije smert moje krajnske matere perpravila. jest mislim, de tiga večera oken ta pravi Okrajne ne bo pozabil! M vejste, kaj se to pravi, krajnski theater gori postaviti? Odoja ta nar bol serčna želja je necoj resnica postala. Oko je res ena velika sreča zame! Desidih nimam od žjvlenja za sebe nič več posebnega perčakovati, vejm de bom glifi iz te sreče, s kuži katero seje moja vera v krajnšino za večno poterdila, še velikumoči jemal za delo inu slavo naše lube krajnske občine dežele! Oiog dej, de bi mi vikši vola namenila, še dolgu zanjo živeti. Kader sim s svojimi krajnskimi perjatli skupej stopil, je zmiram nekaj ratalu. Okgj in ko liku j e ratalu, to bodo zanamci povedali. Qospod j apel, Linhart, Klakpvic, inu vsi prelubi Krajnci! Mogoči ne bom mogel več dolgu na teh be težnih nogah ne stat, ne hodit, mogoči me bosta Klatičekinu 9/ficka vže kmali morala iz. eniga cimra u tiga drugiga za roko perpelavati, vunder, dokler bo mej duh bister inu itokjer bo bila moje krajnsku serce, katerega sim po materi erbal, toku dolgu bom z vami inu z vsemi Krajnci, kateri z delam svojo duželo gori povzdigniti očejo! Zakaj lih necoj je skuzi veselje, katero ste Vi, moji predragi komedijanti, z vašo jegro Lublancem perpravili, eno velku spoznanje v mene peršlu: de se splača za krajnšino živeti, delati mu tudi terpeti! (Se truden doli vsede) Zdaj simpak. žmatran! Bratko Kreft, Kranjski komedijanti (1946), IILakt,peta podoba A.T. Linhart ŽUPANOVA MICKA, sezona 1989/90 Irena Leskovšek in Nataša Čeme Premiere uprizoritev del Antona ‘Tomaža Linharta v (jCedaCišču Toneta Čufarja: 1. marec 1947 tmVESr£LI DMC5LLI ¡MATIČECKST. ŽIE‘Mi režija Srečk? Tič 28. november 1953 ‘Bratkp 'Kreft: ‘KRSVhtfSKI KPMETiIjSVMfl režija SrečkP Tič 25. oktober 1980 MsmČEKST. ŽtEOjJ režija ¡Miran ¡Kgnda 06 35-Cetnici (jCedcdišča Toneta Čufarja 7. februar 1990 žwpjw(pVii ¡Micka režija ¡Miran ¡Kgnda ob 200-Četnici SlovenskegapCedaCišča 21. februar 1997 ŽUPSVMpVA ¡MICKA režija ¡Miran ¡Kgnda ob 50-Četnici prve uprizoritve Linharta v (jCecCaCisču Toneta Čufarja "ZUPANOVA MICKA", ta večno očarljiva Linhartova Micka, ki jo je naš prvi dramatik, veliki izobraženec in sijajni zgodovinar, "prenaredil" iz Richterjeve nemške komedije "Die Feldmiihle" v materinščino, je doživela svoj odrski krst 28. decembra 1789 v stanovskem gledališču v Ljubljani. Potem jo je Linhartova družba prijateljev gledališča še enkrat zaigrala takoj po novem letu 1790. Z "Micko" je Linhart vzidal temelj slovenskemu gledališču. Slovenščina je vstopila v ljubljansko plemiško gledališče, kjer so do tedaj igrali le v nemškem pa tudi italijanskem jeziku. V času svojega nastanka je bila ta sicer črno-belo pisana komedija precej več kot le zabava in kratkočasna dvodejanka, saj je razsvetljenec Linhart s krepko kmečko besedo in hudomušnim nasmehom okrcal in obtožil tedanje socialne razmere poskušala spremeniti cesarica Marija je Linhart pridružil Zoisovemu krogu, je vstopu med preroditelje pa je začel pisati Feldmiihle" (Vaški mlin) v "Zupanovo kranjskega naroda. (Alfonz Gspan), dobrota pravične "žlahtne gospe" osmešijo gosposki zapeljivec ujel kmečko dekle - ¡Antonu- Linhartu. Steze, popustih nemčRega (Parnasa, je pisal zgodbe krajna starjja časa. ‘Komu Matiček, Micka, ha. župana, hi mar mujerslovenstvo, nista znana? Slavin, dokler mrtvi se zbudijo, ra domači hota ga ‘Talija, %'lijo. v deželi, ki sta jih z reformami Terezija in njen sin Jožef II.. Ko se še vedno pisal v nemškem jeziku, po slovensko in prelil komedijo "Die Micko" svobodno in popolnoma v duhu Zdrava kmečka pamet, preudarnost in in razkrinkajo past, v katero naj bi motiv, ki v tistem času ni bil neznan. Preplet karakterne in situacijske komike, razorožujoča naivnost in radoživost nas spravljajo v smeh še danes. In v tem je tudi žlahtnost prve slovenske komedije. Ko jo slišimo in gledamo, se nam ne zdi "zaprašena". Miran Kenda jo je $ sodelavci postavil na oder ob 200-letnici Slovenskega gledališča. Letos, ko, mineva 50 let, odkar so na odru tega gledališča prvikrat zaživele Linhartove osebe iz "Matička", smo Mirana poprosili, da pripelje Micko nazaj, v železni repertoar jeseniškega teatra. abv A.T. Linhart TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI, sezona 1980/81 - Borut Verovšek, Tatjana Košir, Rado Mužan, Slava Maroševič, Miran Kenda Ortonedsfei _ Pripomočki EZB TU, tac 064 UMM, tal. 064 Ul-ttO Intf» «=iisr Zdravje je več vredno kot zlato. VIKTOR MOHORIČ ZLATARSTVO Cesta Maršala Tita 41 Jesenice IjKÍcJJ GLAS >R TISKARNA ' KNJIGOVEZNICA RADOVLJICA d.o.o.