Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 268 V LJUBLJANI, sobota, dne 27. novembra 1926. t'u«anu‘iua številka Din 1 — LETO ra. mg dan opoldne, izvzemi nedeljo in pnuaillte. nerofinina: V Ljubljani in po poSti: Din 2ff—, inozemstvo Din 80* Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: HMOK GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13, TELEFON ŠTEV. 552. EPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi m ao vračajo. — Oglasi po tarifa. P limoni* ▼praAsnjem naj se priloži mmmfca ta odgovor. Račun pri poitaem 6ek. uradu Stev. 13.638. Davčne ali oblastne skupščine? Pred štirimi leti bi se že morale sestati prve oblastne skupščine, toda drugo leto doživimo šele prve volitve. In to kljub temu, da so politične stranke in ljudstvo stalno zahtevate razpis volitev in čeprav so bile vsa ta štiri leta na krmilu samo vlade, ki so bile za izvedbo ustave, ki predpisuje delovanje oblastnih skupščin. Vsi ti krepki argumenti so bili zaman in najbolj fundamentalna ustavna pravica ljudstva je ostala neizvedena. Sedaj po Štirih letih pa je vlada nakrat sama od sebe razpisala oblastne volitve in koncem februarja se že sestanejo oblastne skupščine. Odkod ta vnema, odkod ta preobrat? Vladni krogi bodo morda zatrjevali, da izvira ta vnema iz samega idealizma, dvomimo pa, da bodo našli za to svojo trditev vernih poslušalcev. Vsi znaki kažejo le prejasno, da so vzroki čisto drugje in da je vlada morala razpisati oblastne volitve. Nereelno državno gospodarstvo se je končno maščevalo tudi v Jugoslaviji in državne finance so slabe, državne blagajne pa slabo založene. Silna gospodarska kriza pa absolutno onemogoča vsako zvišanje davkov, saj že obstoječih davkov ni mogoče dobiti v vsej proračunjeni iv*«ožini. u Zato je morala vlada skrCiti državne izdatke in zato se je spomnila, da bi mogle del njenih poslov in s tem zvezanih izdatkov prevzeti oblastne skupščine. Ker ne more vlada najti več novih virov dohodkov, naj najdejo te oblastne skupšične. To je po našem mnenju pravi vzrok sklicanja oblastnih skupščin, ki bi zato mogle med narodom dobiti ime tudi davčnih skupščin. Če pa je prebivalstvo že tako izčrpano, da ne more plačevati novih državnih davkcv, potem je jasno, da tudi ne more plačevati novih oblastnih davkov. Nobena ccprnija z novimi imeni tu ne pomaga. Nove davke bi moglo prebivalstvo plačevati le, če se mu odprejo novi viri dohodkov, če se dvigne produkcija, če se stori nekaj pozitivnega za odpravo gospodarske krize. Jasno je, da bi mogle oblastne skupščine znatno pripomoči k dvigu produkcije, toda le, če so v resnici samoupravna telesa, ki niso vedno odvisna le od dobre volje finančnega ministra. Staro pravilo Je, da so centralne vlade tem bolj popustljive, čim v večji zadregi sc. Mislimo zato, da bi smele biti oblastne skupščine brez vsega tako egoistične, da ne bi o novih davkih niti ne razpravljale, dokler ne dcbe večjih pravic. Predvsem pa bi morale dobiti v svoje roke vse bivše deželno premoženje in poleg tega ves denar, ki ga pobira država pod imenom deželnih'doklad. Šele potem, ko je to doseženo, ko so dobile oblastne skupščine to, kar je njih osnovna pravica, šele petem bi smele razpravljati, če so novi davki sploh mogoči. Jasno je, da vlada na te zahteve pa naj bodo še tako upravičene, ne bo rada pristala, temveč bo treba voditi preudaren in energičen boj. Skupščina, ki bo sestavljena samo cd ljudi, katerih prva in morda edina kvalifikacija je, da so dobri strankarji, takega boja ne bo mogla izvesti. Takemu boju je dorasla le skupščina, ki ima v svoji sredi najboljše ljudi in cele,može. Zato vedno znova in znova opozarjamo na to resnico, ker je od nje odvisna usoda naših oblastnih skupščin. Hočemo oblastne skupščine, ki bodo nadaljevale z delom, ki ga je prejšnji de- Radičevci in opozicija zastopajo v anketnem odboru isto stališče. Beograd, 27. novembra. V anketnem ■odboru so se tudi včeraj nadaljevali razgovori, kako bi se celo vprašanje poenostavilo in kako bi se mu odvzela politična tendenca, ki jo hočejo dati oni, ki so zainteresirani na tem in si prizadevajo, da bi bil odbor samo formalnost po-edinih strank, ki so udeležene na delu tega odbora. Radikali v odboru, ki so vsi pristaši Pašičeve skupine, delajo na to, da bi se delo anketnega odbora podaljšalo dotlej, dokler se ne izvedejo oblastne volitve in to pomeni skero do konca februarja. To svojo zahtevo utemeljujejo s potrebo dela, ki se mora opraviti v anketnem odboru in poleg tega še tudi s samimi oblastnimi volitvami. Nasprotno je stališče HSS in samostojnih demokratov, ki so mnenja, da se lahko delo na anketi glede adamovske afere završi v predpisanem roku. Za vse druge slučaje, ki so pred odborom pa se lahko zahteva podaljšanje roka. Razlika v pojmovanju HSS in samostojnih demokratov je v tem, da se je HSS včeraj popoldne po vseh potrebnih posvetovanjih po- kazala voljno, da sprejme stališče Demokratske zajednice, da se delo anketnega odbora podaljša za 8 do 14 dni. V tej smeri naj bi se izdelala resolucija za adamovski «lučaj. Za ostala vprašanja bi se moglo zahtevati podaljšanje roka. HSS, ki je dosedaj razpravljala o vseh vprašanjih v adamovski aferi, vztraja na stališču, da je proučevanje afere podalo dokaze krivde onih oseb, proti katerim je naperjena obtožba. Nastane vprašanje, ali naj se v resoluciji anketnega odbora označi ta krivec, ali naj se samo konsta-tira dejstvo. HSS zastopa stališče, da je treba ne samo označiti činjenico, ampak tudi krivca in zahtevati, da vlada pozove državno tožiteljstvo, da pokliče krivca na odgovor pred sodišče. S tem stališčem se strinjajo tudi pristaši drugih strank. Smatra se, da-vlada ne bo mogla v tem vprašanju staviti vprašanja zaupanja, ker ne gre za politično vprašanje. Opaža se, da se vsi oni, ki so proti korupciji nekako zbližujejo in izgleda, da bo to politično zbližanje postalo baza tudi za druge politične razgovore. Slabo stanje naših železnic Beograd, 27. novembra Včeraj je bila seja finančnega odbora. Najprej se je razpravljalo o prošnjah in pritožbah. Nato se je prešlo na pretres stanja v ministrstvu za promet. Minister dr. Vasa Jovanovič je podal obširen ekspoze, v katerem ugotavlja, da se bodo v najkrajšem času uredile železniške tarife in da se bo popolnoma posrečilo urediti promet. Za njim govori radikal Gavrilovič zelo ostro. Navaja, da ima direkcija za gradnjo novih prog 4 in pol milj. Din izdatkov, izredni izdatki za gradnjo novih prog znašajo 78 in pol milijona dinarjev, uprava avtomobilskega prometa 4 milijone dinarjev, direkcija rečnega prometa 3 milijone 800 tisoč dinarjev, direkcija pomorskega prometa 17 milijonov 200 tisoč, dovršitev pristaniških del 34 milijonov, anuitete 62 milijonov dinarjev. To znaša vse skupaj 250 milijonov dinarjev. Bolj bi se izplačalo, da bi ministrstvo za promet nabavljalo in prevzelo premog v svojo eksploatacijo tako, da bi eksploa°ta-cijska cena bila obenem tudi kupna cena. Leta 1922 je ministrstvo za promet eks-portiralo senjski premog in je veljal vagon premega iz tega rudnika 1500 Din, a danes stane isti premog državo 3000 dinarjev. Ali so se prilike tako izpreme-nile in mezde ter ostalo toliko poskočilo? Mislim, da bi se dalo doseči mnogo ugodnejše cene, ako bi ne bilo te trgovine med ministrstvom in ministrstvom. Naglasa, da se je senjski rudnik pred vojno zalagal s premogom srbske državne železnice. Postavi pa se lahko tudi druga diverzija, namreč da se vsi rudniki, iz katerih dobiva ministrstvo za promet premog, izroče v zakup ob pogojih, da bi zakupniki pri določeni ceni dobavljali določeno količino premoga. V prvem slučaju računam, da bi se prihranilo 50.de 60 milijonov na leto. Z znižanjem cen premoga bi se znižali tudi naši železniški izdatki in bi se nudila ugodnost^ domači industriji, ki bi na ta način dosla do cenejšega premoga. Kar se tiče našega voznega parka, vidimo po statistiki za proračun 1926/27, želni zbor prezgodaj zaključil. Nobenih davčnih skupščin pa nočemo in to treba takoj poudariti, da bo že prva seja oblastne skupščine to naglasila. da smo imeli vozni park v pri lično defektnem stanju in da se popravilom voznega parka ni posvetila največja pozornost. Ako bi to stanje trajalo še nadalje 4® jasno, do kakih rezultatov, bi nas to dovedlo. Po tej statistiki smo imeli normalnotirnih lokomotiv v dobrem stanju 935, v elabem stanju 639, potniških voz 2017 v dobrem in 1878 v slabem stanju, tovornih voz 22.235 v dobrem in 10.513 v slabem stanju. Ozkotirnih lokomotiv 430 v dobrem in 245 v slabem stanju, potniških vagonov 614 dobrih in 169 slabih. Tovornih voz 6068 dobrih in 1878 slabih. Južna železnica je imela 244 dobrih in 157 slabih lokomotiv, 480 dobrih in 302 slaba potniška vagona, 5269 dobrih in 4250 slabih tovornih voz. Danes to stanje tudi ni mnogo boljše. Problem je v tem, da ,si moramo z vsemi silami prizadevati, da zmanjšamo število defektnih vez, ker je to škoda tako za xeiezniške dohodke kakor tudi za vagone in lokomotive same, ki tako 'propadajo. Zaradi tega moramo to situacijo iz temelja popraviti in izpreme-niti. Ne more se več dopustiti, da bi odstotek defektnih voz in lokomotiv presegal 10 odstotkov, kar je normalna mera. Za njim je govoril poslanec SLS Smodej) ki kritizira prometno politiko in omenja veliko pomanjkanje vagonov in visoke železniške tarife. Romunski kralj na smrtni postelji. Bukarešta, 27. novembra. Rumunski minister dvora je včeraj popoldne odpotoval v Cherbcurg, kjer bo pričakoval rumunsko kraljico. Trdi se, da bo mini-, ster dvora naprosil kraljico, da naj ne gre v Pariz, temveč da se vrne direktno v Bukarešto, ker se o kraljevi bolezni pričakuje vsak čas katastrofa. Smatra se, da kralj ne bo mogel dočakati več živ kraljičnega povratka. Glede na to izvajajo vse politične stranke akcijo, da bi mogle dobiti oblast v svoje roke. Osobito vlada bojazen, da se povrne bivši prestolonaslednik Karol v Rumunijc in da zasede prestol. V petek je prispel iz Pariza sloveči pariški zdravnik Rcbaut, ki je preiskal kralja, j On je mnenja, da bo kralj živel še samo j malo časa. Včeraj so se razširile vesti, da je kralj Ferdinand že umrl, a da se to i iz državnih razlogov prikriva. SEJA KLUBA HSS. Beograd, 27. novembra. Včeraj popoldne je bila dolga seja Hrv. selj. kluba pod predsedstvom Stjepana Radiča. Ob 8. zvečer so prišli Stjepan Radič in Pavle Radič in dr. Krajač s seje. Stjepan Radič je živahno gestikuliral in nekaj pojasnjeval svojima spremljevalcema. Po izjavi nekega uglednega člana Hrv. seljaškega kluba je Pavle Radič doživel neko neprijetnost, pa se zato ni obnašal prijaz.no napraan novinarjem, ki so hoteli debili informacije pri Stjepanu Radiču. ALBANSKA VSTAJA UDUŠENA. Rim, 27. novembra. Danes se odločno demantirajo vesti iz Tirane o revoluciji v Albaniji. Vstaja je imela samo lokalni značaj in vladi je uspelo, da je v 48 urah udušila vstajo. j TUDI RADIKALI NEZADOVOLJNI Z RAZPISOM OBLASTNIH VOLITEV. Beograd, 27. nov. Po nezadovoljstvu, ki se je pojavilo v HSS zaradi razpisa oblastnih volitev, se pokazuje nezadovoljstvo tudi med radikali. Radikali so v prvem trenutku šli mirno preko razpisa oblastnih volitev, ker so se bali, da bi prejudicirali normalnemu razvoju prilik med strankami v vladi. To nezadovoljstvo je- nastalo pri radikalih zaradi tega, ker je vlada tako važno vprašanje rešila brez predhodnega sporazuma s klubom. Zato bo klub zahteval, da naj se vrši v najkrajšem času seja, na kateri se bo "obsodilo tako delo vlade. V vseh klubih se vrše razgovori o volilni agitaciji, ki jo je treba izvesti pred volitvami. Tem volitvam se pripisuje velik pomen, ker se pričakuje, da bodo izraz pravega stanja in razpoloženja v narodu napram poedinim strankam. Demokratski klub bo imel te dni sejo, na kateri bo poleg tekočih stvari razpravljal tudi o geslih, s katerimi naj nastopi na volilni agitaciji. Istotako se v klubu SLS razgovarjajo o agitaciji za oblastne volitve in pa o tem, da morajo poslanci poučiti narod o važnosti teh volitev za splošno politično situacijo in ne samo za oblastne skupščine. Sinoči je , imel tudi HS klub sejo, na kateri se je J govorilo o isti stvari. j SEJA ZAKONODAJNEGA ODBORA. ! Beograd, 27. nov. V nadaljevanju se-! je je zakonodajni odbor sprejel točko 3 j člena 2, ki govori o ministrstvu za pravo-;■ sodstvo, in sicer s prav malimi dzjema-| md. Ministrstvo prosvete se bo zanaprej imenovalo ministrstvo javne nastave. Sklenjeno je, da preide državna tiskarna s Službenimi Novinami v to ministrstvo. V točki 4 je na predlog dr. Laze Markoviča zamenjan izraz konzularna stroka s konzularno službo. K točki 5 govori o ministrstvu notranjih del dr. Ilohnjec, ki ugotavlja, da ministrstvo notranjih del nima pravice kontrole nad finančnimi samoupravami. Moskovljevič predlaga, da naj se ministrstvo notranjih ded ukine. Dr. Laza Markovič predlaga pasus, da v ministrstvo notranjih del spada vse ono, kar ni izrecno dodeljeno v kompetenco kakega drugega ministrstva. Dr. Srskič sprejme to. Mijovie predlaga, da naj se doircv-insfvo izloči iz ministrstva nciranjih 'del. Dr. Srskič sprejme ta predlog. G rol predlaga, da naj se novinarstvo izloči iz ministrstva notranjih del in pri deli ministrstvu presvete. O točki 5 se bo nadaljevala debata na današnji seji. Finančne naloge bodoče I ubljanske oblastne samouprave. Naša ustava stopa V posameznih svojih delih nekako sunkoma v veljavo. Kar je še pred dvema mesecema široka javnost ob danih političnih konstelacijah morala smatrati kot utopistično, se dne 23. januarja bodočega leta obistini. Imeli bonuo voljene oblastne skupščine, brez pristrešja še seveda in brez sredstev, kot nebogljeno deco, ampak izvoljene bodo. In upamo, da bodo imele do konca februarja, ko se sestanejo na redno zasedanje, časa zadosti, da si zasigurajo, kakor bo pač šlo v današnjih težavah, pogoje svojega delovanja, zlasti svoje redne dohodke, brez katerih bi ne bili več nego 'politični mlini. Na to najvažnejšo plat oblastne samouprave, na finančno vprašanje, bo treba misliti seveda najprej, ne le ker je najinteresantnejša, temveč predvsem zato, ker je za narod z gospodarskega stališča najvažnejša. Zato je že zakonodajalec poskrbel za ina-lerialno podlago ter v čl. 73 zakona o oblastni in srezki samoupravi našteva štiri vrste rednih in šest vrst izrednih dohodkov; k prvini prišteva: 1 dohodke imovin, ki pripadajo oblasti, 2. dohodke raznih oblastnih naprav, zavodov, podjetij, del itd., 3. samostalne oblastne davke in takse, in 4. oblastno doklado na državni davek; k drugim pa: 5. prejemke za prodane oblastne imovine, 6. vsote, dobljene od sklenjenih oblastnih posojil, , 7. državne podpore in dotacije, ki so določene z državnim proračunom in državnimi zakoni, kakor tudi vsote, ki jih darujejo privatne osebe, 8. vsoto dolgov, izplačanih oblasti, in dohodkov, zaostalih iz prejšnjih let, 9. dohodke od daril in volil, 10. ostale nepričakovane dohodke v verjetnem znesku. Ako se ne*oziramo na posebnosti izven slovenskih oblasti in ne motrimo le na verjetnosti, ki pridejo v poštev za ljubljansko ofc-last, dohodke pod 1., 5., 7., 8., 9., 10. lahko zaenkrat izločimo, ker ne obstoji nikaka verjetnost, da 'bi že v prvih letih z uvaževanja vrednimi zneski igrali v oblastnem proračunu kakšno vlogo. Kakšni bi mogli biti dohodki, našteti sub 6., je za sedaj seveda uganka in oni se bodo ravnali pač po tem. v kaki meri bo že scen-tralizirana uprava ljubljanski oblasti voljna vrniti zavode in naprave, ki w> bile last bivše kranjske deželne samouprave. Ker se pa področje oblastne samouprave, kakor je nekako beletristično-popisno obljublja čl. 2 zakona, povprečno krije s področjem bivših deželnih zborov, morda ni preveč neintere-santno, ako (teoretično seveda) prepostavi-mo, da bo ljubljanska oblastna skupščina mogla nadaljevati delo bivšega deželnega zbora in premotrimo številke njegovega proračuna za leto 1914. Po tem proračunu so znašali: 1. za deželno zastopstvo in splošno deželno upravo izdatki 553.676 K, dohodki 117.820 K. 2. Za pokojnine, provizije itd. izdatki 134.233 K, dohodki 20.088 K. 3 Za javnio varnost (odgone, nastanitev orožništva, deželno prisilno delavnico in gasilstvo izdatki 317.300 K, dohodki 1V9.544 K. 4 Za voiaštvo (domobransko vojašnico itd.) izdatki 16.820 K, dohodki 54.450 K. _ 5. Za zdravstvio in dobrodeljstvo izdatki 1.388.10S K, dohodki 333.412 K. - 6. Za pouk, umetnost, znanost: izdatKi 2 724.469 K, dohodki 92.072 K. 7. Za poljedelstvo: izdatki 648.063 K, dohodki 173.225 K. . 8. Za trgovino in obrt: izdatki lOd.d^O K- 9. Za prometne zadeve (ceste, mostovi): izdatki 633.032 K, dohodki 163.000 K. 10 Za obrestovanje in amortizacijo dolgov: izdatki 1,315.271 K, dohodki 400.000 K. 11 Za upravo deželnega premoženja: izdatki 2575 K, dohodki 68.317 K. 12. Za razne stroke: izdatki 42.000 K, dohodki 5600 K. Skupaj: izdatkov 7,879.167 K, dohodkov 1,607.528 K. Po prištetju: » 1. državnega prispevka iz dohodkov državnih osebnih dvakov 300.000 K, 2. državnega prispevka iz dohodkov državnega davka na žganje 1,750.000 K, 3. deleža davščine od prirastka na vredno« st i 45.000 K. skupaj 3,702.528 K, , 17fi Rqa K je ostal še vedno primanjkljaj. 4,176.639 K, ki se ie imel pokriti s: . , 1. 145% doklado na državno uzitnino od vina, vinskega in sadnega mošta m mesa. 1,240.000 K, b_ 2. s samo?tojno deželno naklado od poraD Ijenega piva po 4 K od 1 hi: 520.OPO K, 3. s 55% odn. 75% doklado na neposredne državne davke, izvzemši dohodnino in pn-dobnino krošnjarjev: 2.420.000 K, skupaj 7,879.167 K. Črtamo li — predpostavljajoč seveda, da v ostalem oblastna skupščina v vsem drugem nadaliuie kjer je prenehalo poslovanje de-naaaijuj , „y,„rsi — nekatere no- bi realni izdatki znašali še vedno ca 4,000.000 predvojnih kron ali (po kupni moči naše valute) ca 56,000 000 Din. Ker odpadejo ob skrčeni kompetenci tudi precejšnji lastni dohodki oblastne samouprave in bodo po tej skrčit vi težkoda dosegli 1,200.000 K, bi morala oblastna skupščina kritje za primanjkljaj (ako ne bo večji) 2,800.000 K ali ca 40,000.000 Din iskati pri izrednih dohodkih, t. j. v samostalnih oblastnih davkih in taksah, v oblastnih dokladah na državni davek, posojilih in državnih podporah. Poslednje spričo naših državno-budžetnih razmer ne utegnejo izpasti sijajno, glede posojil pa si bo oblastna skupščina bržkone morala takoj spočetka naložiti precejšnjo rezerviranost ter bo v tem oziru, v kolikor bodo posojila presegala 10,000.000 Din, odvisna od dobre volje centralne vlade. Ostane torej kot uvaževanja vreden vir dohodkov le še nalaganje samostalnih oblastnih davkov in oblastnih doklad na državne davke. Dokler se ne sklene obči zakon o samostalnih davkih in taksah — in to se zna zgoditi' težkoda pred uvedbo enotnega davčnega zakona — je oblastna skupščina glede višine teh dohodkov odvisna od vsakoletne dovolitve finančnega ministra, le one takse, ki se pobirajo za uporabljanje, uživanje (in uko-riščevanje oblastnih naprav, zavodov, podjetij itd. in ki jih vsebuje že gorenja vsota lastnih oblastnih dohodkov l,200.d00 K (ozir. t 25.000.000 Din), predpisuje oblastna skupščina sama kot poslednji glavni vir dohodkov ostane torej oblastna doklada na državne davke. i Proračun deželnega kranjskega zbora za 1. 1914 vsebuje te dohodke po naslednjem na-| Črtu (po proračunu predpisa za 1. 1914): 1. zemljiški davek 2. hišna razredarina 3. hišna najmarina 4. splošna pridobnina 437.000 K 5. posebna pridobnina 810.000 K 6. rentnina 25.000 K 7. plačarina 8.000 K deželnim dokladam podvržena glavna vsota 4,000.000 K Od realnih davkov in splošne pridobnine 4. razreda se je pobirala 55%na Odvseh davkov pa 75%na deželna doklada, kar je imelo donesti skupaj 2,420.000 K ali po kupni moči najmanj 35.000.000 Din. Po 51. 75 citir. zakona je upravičena oblastna skupščina nalagati oblastne doklade •do 50% državnega neposrednega davka, kamor se vštevajo tudi državne doklade na ne-posrednji davek, za doklade preko 50% pa je potrebna odobritev ministra za finance. Ako se oblastna skupščina zadovolji s 50%no doklado, bi bil efekt, ako računam^ dokladam podvržljive državne pribitke ram 'njih individualno različne višine pri posameznih davčnih vrstah s 100%, in torej predpis oblastnih doklad številčno istovetimo s predpisom osnovuega davka (brez državnih pribitkov), približno tale (po predpisu za leto 1925); 1. zemljarina bi dala ca olnrtS nin 2. razredarina bi dala ca .,50.000 13in 3. najmarina bi dala ca 2,840.000 Din 4. sploš. pridobnina bi dala ca 670.000 Din 5. posebna pridob. bi dala ca 4,700.000 Din 6. rentnina bi dala ca 130.000 Din za javna dela pa je nastopil proti nujnosti interpelacije in vladna večina mu je pritrdila. — Nato je minister Simonovič utemeljeval potrebo ratifikacije na mednarodnih konferencah sklenjenih konvencij o ureditvi delovnega razmerja. Minister je v krajšem govoru upravičeval vlado, da pridejo te konvencije šele sedaj na dnevni red. Po daljši debati, ki so se je udeležili razni poslanci, je skupščina soglasno odobrila predložene konvencije. = Poročilo anketnega odbora in HSS. Kakor je bilo že razvidno iz naših včerajšnjih telefonskih vesti, ne misli HSS kratkomalo ustreči pašičevcem, temveč odločno nastopajo za pravilno delo anketnega odbora. Radikali so predlagali, da se podaljša anketnemu odboru rok za poročilo skupščini. Temu so se najprej uprli tudi samostojni demokrati, nato pa še radičevci. Nato so- se radikali udali in posl. Trifunovič je pričel čitati -tvoje dolgo poročilo. V tem poročilu veli g. Trifunovič vso krivdo na državno upravo in na posamezne ministre, dočim ne govori o krivdi Radeta Pašiča. Radičevci temu poročilu ugovarjajo in pravijo, da je krivda Radeta Pašiča dokazana. — Radikali skušajo sedaj radičevce pregovoriti, da bi odnehali in pristali na Trifunovičevo poročilo. Po zadnjih vesteh se jim to še ni posrečilo in upravičeno je upanje, da bodo radičevci vztrajali na svojem edino pravilnem stališču. = Fašistovski teror blazno narašča. Glasilo italijanskih emigrantov v Parizu »Corri-ere degli Italiank priobčuje senzacionalne vesti o strahovitostih v Italiji, ki so se pojavile po uvedbi zakona o zaščiti države. List trdi,- da je bilo v zadnjem času aretiranih v j i Italiji nad dvesto tisoč ljudi. V Italiji ne ve- j do, kam bi spravili vse aretirance. Fašistov-ska policija sijajno izvršuje svojo funkcijo in zapird vse, ki ne ugajajo fašistom. Stanje 1,150.000 K ; fašizma pa je slabo. Zvesti so mu samo Se 327.000 K ! oni, ki imajo neposredne koristi od njega. 1 243.000 K i Težka industrija, ki ga je od začetka pod- zemnega kranjskega zbora stavke, ki ne utegnejo več priti n. pr.: 1. Polovico izdatkov za zastopstvo in splošno upravo 2. pokojnine 3. nastanitev orožništva 4. osebne izdatke za ljudsko šolstvo, za primanjkljaj učit. po-kojn. zakladu 5. za gledališče 6. polovico kulturnih podpor 7. za obrestno službo po-v x>°štev, 276.838 K 100.555 K 64.660 K 2,362.600 K 21.32« K 27.200 K 1,000.000 K skupaj 3,852.624 K skupaj ca 9,520.000 Din Če bo v finančnih zakonih za neposrednje-ea proglašeni, sicer pa bistveno k posrednjim 'davkom spadajoči prometni davek veljal istotako kot odmerna podlaga za oblastno doklado, se zna sicer gorenji znesek zvišati na 30,000.000 Din, vendar pa se nam vid' to gospodarsko izključeno, ker bi tako obuboža-no gospodarstvo, kakor je ze nase, 1/2 %-iiega ali celo 2%nega davka na poslovni pro; met enostavno ne preneslo. je računati le s ca 10,000.000 Din doklad k neposrednim davkom. (Obubožanost našega gospodarstva je razvidna že iz tega, da je predpis nepo-sredniih davkov za leto 1914 bil proracunan po predpisu za leto 1913) na 4,000.000 K — 55 000.000 današnjih dinarjev), za leto 1925 pa le največ 10.000.000 Din — osnovni davek o beh primerih.) Med vsoto, obstoječo iz lastnih dohodkov ca 25000.000 Din, in oblastnih doklad ca 10 000000 Din, skup?j 35,000.000, in potrebščino 56,00.000 Din, je še vedno razlike 21 000 000 Din. primanjkljaj, ki bi ga bilo oblastni’ skupščini pokriti iz drugih virov, bodisi s tem, da primerno zviša odstotek oblastne doklade na 100 ali še več odstotkov, do skrajnosti reducira izdatke, uvede nove takse od samoupravnih naprav itd. Kakšn bi pa bile gospodarske posledice, ako b skupščina hotela delovati v obsegu bivše de želne uprave, ki se itak skrči za glavno «-datkovo postojanko, učiteljske stroske ni go, je seveda drugo vprašanje. Kako se boo stroški oblastne samouprave glede svoje višine prikrožili obremenilni sposobnosti itak ze dosti preobremenjenega gospodarstva, to je ppI-, zbirka zelo trdih -strokovnih vprašanj, ki se bodo rešila tem težje, čim bolj bodo v Dolitični obliki nastopajoče pridobitne^ m konzumne tendence odrivale in otežkočale stvarno delovanje zastopnikov v ob a n skupščini. Če pa sreča da, da se v ob a. • samoupravi polagoma uveljavi stvarnost, j upati, da polagoma ozdravi tudi naš tak ohromeli parlamentarizem centralne skupščine. Da sorenjim našim številčnim sestavkom ne pripisujemo v sedanji splošni neizvest-nost? večje vrednosti nego osebnega črteža v najbolj grobih obrisih, menda m treba ^posebej poudarjati. pirala,. se je odvrnila od njega, enako tudi srednje in malo gospodarstvo. S teni je odvzeta fašizmu finančna in ekonomska pomoč. List trdi, da ni ve? daleč čas, ko bo fašizem razpadel. Morda bo to že čez šest mesecev, prav gotovo pa leta 1927. — Kar se tiče afere Garibaldi, trdi list, da se pri njem najdeni dokumenti ne tičejo v Bologni umorjenega Zambonija, nego bivšega poslanca Za-nibonija, o katerem trdijo fašisti, da je hotel napraviti na Mussolinija atentat. — Italijanski državni podtajnik Italo Balbo je pripravil več specialnih zrakoplovov različnih tipov za posebne svrhe. Aparati so vedno pripravljeni m označeni z velikim P. Govori se, da so ti zrakoplovi pripravljeni- za slučaj, če bo moral Mussolini in z njim njegova vlada pobegniti. — Nove francoske priprave ua italijanski meji. Kakor poroča komunistično glasilo v Parizu, se nahaja v VentimiRliji 25t)d fašistov v bojni pripravljenosti. V Ven- timigliji so prevzeli nadzorstvo meje, ki so t>:a dosedaj izvrševali karabinjeri. Francoska vlada je o tem poučena. Oborožila je carinske stražnike s strojnimi puškami ter preskrbela gozdnim stražnikom orožje. Razen tega je poslala na mejo dve bateriji in Nimesa in intanterijoki bataljon iz Toulouse-a. — Madjarske volitve. Iz »Arbeiter-Zeitung< posnemamo nekatere podrobnosti o volilnem terorju na Madjarskem. Tako so bili poklicani v zaoor vsi uredniki opozicionalnih meščanskih ‘listov, ki so bili kdaj obsojeni radi tiskovnih deliktov. Mnogi opozicionalm kandidati odstopajo od svojih kandidatur, ker prihajajo do prepričanja, da so svobodne vo: litve sploh nemogoče, zlasti še, ker se voli na deželi javno. Vladna stranka je spremenila nekatere volilne okraje kar v splošno eostilno, kjer se vsakdo lahko zastonj napije. Nekatera volilna okrožja so se skoraj izpraznila doMm vlada po mestih prava kitajska anieča ljudi. Da ima palica volilnega terorja dva konca, okuša tudi stari reakcionar m sedanji leeitimistični kandidat prof Jul’) An-drassv ki se sedaj pritožuje radi volilnih zlorab V Pacsi so bili aretirani vsi, ki so podpisali kandidatno listo neodvisnega kmetskega V«3131168 Drcm]ya- — Buhari nova bojevitost. Na tretji seji eksekutivnega odbora tretie internacionale je imel Buharin govor, v katerem je naglašal potrebo svetovne revolucije. >Mi smo prepričani, da mora proletariat zmagati. Za mora ves proletariat sovjetske Rusije izp -staviti za svoje tovariše v inozemstvu. * < f slavni cilj je, da zboljševiziramo ves svet in da okrepimo Rusijo, ostajajoč zvesti komunističnim idejam in vzgajajoč š'roke množice za prvih 5.000 Din dohodkov 1% doh. Za drugih 5.000 Dira dohodkov 2% doh. Za tretjih 5.C00 Din dohodkov 3% doh. Za četrtih 5.COO Din dohodkov 4% doh. Za petih 5.000 Din dohodkov 5% doh. Za nadalj. 10.C00 Din dohodkov 6% doh. Za nadalj. 15.000 Din dohodkov 7% doh. Za nadalj. 20.000 Din dohodkov 8% doh. Za nadalj. 30.000 Din dohodkov 9% doli. Za nadalj. 50.000 Din dohodkov 10% doh. Za nadalj. 100.000 Din dohodkov 11% doh. Za nadalj. 150.000 Din dohodkov 12% doh. To se pravi, da bo znašala dohodnama za prvih 5000 Din 50 Din, za drugih 5000 Din 100 Din, za tretjih 5000 Din 150 Din, za prihodnjih 5COO Din 200 Din, za petih 5000 Din 2o0 Din in za šestiih 5000 Din 350 Din. Tako, di bo na primer kdo z 48.000 Din lettnih dohodkov plačal 1700 Din dohodnine. Ta tabela je določena zato, ker bi bile d-rugače po dingih davčnih predpisih stopnje mnogo višje. Zakon dobi polnomočje 1. 1927, izvrševati pa se začne šele 1. 1928, ko se dovrše vsa tehnična dela pri lem zakonu. Važne proračunske določbe glede davčnih bremen. Novi finančni zakon aa proračunsko le-t-o 1927-28 vsebuje sledečo določbo: Noben državni davek ali doklada, dajatev v kakršnikoli si obliki (davek, doklade, takse itd.) se ne eme predpisati, niti pobirati od naroda, ako ni utemeljen v finančnem zakonu ali v proračunu. Oni državni organi, ki bi predpisovali ali pobirali v tem zakonu ali v proračunu nepredvidena ali neodobrena državna bremena, čeprav na podlagi kakega specialnega zakona, se kaznujejo z izgubo službe ali čina in bodo tudi materijalno odgovarjali za pobrane zneske. Ravno tako ne smejo samoupravna telesa: oblasti, okrožja, srezi, mestni odbori in občine določati, predpisovati ali poviševali nobenih doklad, taks, trošarin in temu sličnih bremen, če nimajo za to zakonitega pooblastila. Vsako uvedbo mo-vih in povečanje starih po zakonu predvidenih bremen mora predhodno preceniti in odobriti finančni minister. v Ljeninovem duhu « Nato je Buharin sporočil pozdrave Kitajski, revolucionarjem na otoku Javi ter angleškim rudarjem. Na koncu je pozval vse komunistične po svetu, da delajo za osvobojen] .. obsojenih komunistov Sacca m Vanizemii, katere nameravajo prihodnje dm usmrtit^ Politične vesti. - Včerajšnja seia skupščine ni bija P^ I ceste na^Hrvatskem da so bile sebno zanimiva. Najprej je utemeljeval po ^ ^ danes pa propadajo. Minister dr. Zanič svojo interpelacijo na ministra za | nenciaj NOVE DAVČNE STOPNJE ZA DOHODNINO. Včeraj 190 se pretresali na seji dav odbora spremin;evalni členi, ki J P' vlada. Te «Pre™e™^eekakor tudi bode davka \ ■ Ta;anov, ki -služijo za stanovanja°n Davfine stophje niso določene, nerTbodo *«*> ***erale po va- lutnih razmerah. Nove hiše v mestih nad 50 000 prebivalcev bodo 20 let oproščene davka’ v mestih z pod cO.OOO prebivalci pa 10 let Za hiše v mestih je danes v glavnem določeno stopnja 16 odstotkov ter je pn te™ vštet odbitek stalnega odstotka za amoi-t.iziranje in popravila. Zemljišče, ta je me liorteirano, je prosto 15 let ^davka, ‘ CrTS^1 zemljišče. Po teh 15pletih se določi davek z ozirom na mveeUoije pr dSbah, ki veljajo za dohodnino, so predlagane sledeče stopnje: DOPISI. lx Rakeka. Prostovoljno gasilno društvo Rakek in godbeni odsek gasilnega društva Cerknica sta priredila pod okriljem krajevnega odbora Rrdečega križa Cerknica v korist poplavljencem občine Žiri dne 14. t. m. v Sokolske domu na Rakeku koncert, ki je ilonesel 2346.85 Din čistega prebitka. Znesek je bil odposlan županstvu občine Žiri. — Pod spretnim in vztrajnim vodstvom kapelnika g. Žuljana je godba s preciznim izvajanjem koncertnih točk napravila med občimstvom takoj v začetku veselo razpoloženje. — Višek navdušenja pa je v vsakem posamezniku izzval nastop naših neumornih, za kulturni na predek noutrudijtvin ... . in gospoda Ribičič — s svojim mladinskim pevskim zborom. — Solze radosti si bral v staiih in mladih, vzhičeni klici radosti in priznanja kar niso hoteli pojenjati, buren naraščajoč aplavz je grmel po dvorani, tako da si mislil, da ga ni mogoče ustaviti, ko so otroci v svečano belih oblekcah odpeli prvo pesem-A na mah je nastala grobna tišina, oko ni trenilo — ganila se ni nobena stvar, občin-s^v0. i® kakor okamenelo — ko je gospod Ribičič dal znamenje za drugo pesem. Po drugi in tretji, istotako v vseh podrobnostih eksaktno izvršeni pesmi, v dvorani povečano navdušenje, tako, da so se morale pesmice zopet in zopet ponavljati. — V znak priznanja in pohvale je gospod kapelnik s svojo godbo zaigral otrokom kolo, katerega so rajali žarečih oči in smehljajočih obrazov sebi 111 vsem udeležencem v nepopisno radost. — Kakor je prireditev pokazala, da gre občinstvo trpečim bratom rado na pomoč, tako je tudi v moralnem oziru dokazala kakšne prireditvi in kako naj se goje. Odbor se najiskreneje zahvaljuje vsem udeležencem, ki so gmotno, vsem prirediteljem pa, ki so moralno pripomogli k tako lepemu uspehu z željo, da bi nam poskrbeli še kaj več tako lepih večerov. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Začetek ob 20. u,ri. Sobota, 27. nov.: zaprto. " Nedelja, 28. nov.: ob 15. uri »Dr. Knock ali triumf medicine«. Ljudska predstava po znižanih cenah. — Izven. Ob 20. itn. »Kovarstvo in ljubezen«. Premijera, — lav. Po nd el jek, 29. nov.: »Stalni gost«, >Bou-ibouroche«. — Red D. Torek, 30. nov.: »Hlapci'. — Red E. Opera: Začeteik ob pol 20. uri. Sobota, 27. nov.: »Grofica Marica«. — Red C. Nedelia, 28. nov.: ob 15. »Figarova svate«. I/udska predstava po zniz. cenah. Izv. Pondeljek, 29. nov.: zaprto. Torek, 30. nov.: »Zidmija . — Red A. Nedelja v ljubljanskem gledališču. Poldne ob 16. um se ,poQe v opm r.i-«t«tava tkti znizanili cenah ema naf SSSS komičnih op«» j. rt- Esrsrfs. k*,, % redno leprmi itekočuni M aMadW, hoče naslajati ob P^ki je prvovrstno za- naj poseli to predat« Rke ji ^ mkah r.iovme ženske vloge so s«( e,ia-Th^'S, ge. Potučkove in ge. Po-gdčne. Ihalerj B Betetto, M®č\nfu^,Op^o'’dirigira N. režija pa je v rokah g. »nittla. - SdSi fre^tavrsta pri znižanih cenah. Miljenko Vidovič v Ljubljani. •n-m °YU ol[o ©t^ojKTcToJ G^/Ša (šolal Konfmaciijo predlaga ohlast javne varno- I sli, a o tem predlogu sklepa posebna komii- ! sija, ki 'ji predseduje prefekt in so i|i člani: ' državni pravdni,k, k vest or, karabinjeirski po- 1 vel-jnik in poveljnik fašist o veke milice. Taka komisija je sestavljena v glavnem mestu vsake provincije in je njen sklep neovrgljiv, ! izvzemli samo dejansko zmoto. In delovanje : teh komisij je že pričelo vsepovsod. j Ko je poslanska zbornica v svoijd seji 9. t. m. izključila 124 takoiimenovanih aventiin-a'aih opozieijonalcev, te konlinaeijske komisije še niso obstajale, ali vzlic temu je varnostna oblast že takoj po končani seji poslanike zbonice, ker je pač njen sMep tekaj stopil v veljavo, pred poslopjem parlamenta na trgu Mont eoi torto pograbita nekatere izključene poslance in jih dala pod ključ. Ka-kor znano, je bil ob tej priliki aretiran tudi primorski 'slovenski poslanec dr. Josip Wi:l-fan, ki pa ni bi liziključen in se jf) potemita-kem nahajal pod zaščito poslanske imunitete. Oblasti so se potem dzgovanjale, — da | se je zgodila pomota, ali če bi bila istočasno tržaškem stanovanju poslančevem izvršena Ko 80 se povojne orgije najbolj rnzpasla, ko je do skrajnosti zagospodarilo zlato tele in ko je na drugi strani zaplakala najbridkej-5i jok vojna sirota, ko so razdivjane, neukrotljive strasti zahtevale od slabotneža zadnjo pano, še zadnji obolus, tedaj ise je pojavil Miljenko Vidovič — oznanjevalec novega boljšega človeka. Miljenko Vidovič je pričel v Sarajevu veliko kulturno misijo izobraževanja najširšega naroda. Vedno' in vsakemu so ladprta nje- r igurncsti žnupanje vase, mesto žalosti, sreča. To je delo izredne Vidovičeve nadarjenosti .*.! njegovega plemenitega človekoljubja: Miljenko Vidovič se je rodil 1. decembra 1S84 1. v mali vasici Primoštenu blizu Šibenika. L. 1906 so se njegovi stnriši preselili v Šibenik, kjer je 1. 1907 kot privatist v enem samem letu preštudiral učno snov velike realke in položil maturo. Vse to se ima zahvaliti svoji izredni energiji in neustrašeno- o,--------------------------------------- - . sti. Kasneje se je vpisal na univerzi v Za- gova vrata. Vsakemu je svetovalec, bodri- grebu, študiral tehniko na Dunaju, kjer je J_ec in prijatelj, z vsem svojim bistvom uslu- žel krasne uspehe. Med vojsko je služil kot žen in dragocen prijatelj in vzgojitel. In rav- železniški uradnik v Kninu, kjer je tudi začel no ta njegova lastnost je bila merodajna, da svoje prosvetno delo. L. 1918 je prišel v Sase je krog njegovih učencev širil od dne do rajevo, kjer je osnoval večerno šolo za od- ik i— seveda molče poročila italijanskih listov, kakor seveda tudi zamolčujejo kraj konfina- cije. Posebno značilno je pri teh sklepih oziroma razsodbah konfiinactijskih komisij pa je dejstvo, da se nikdar in nikjer ne omenja, koliko časa naj traja konfinacija, ali je samo začasna, ali z določenim rokom, ali pa sploh brez roka, kar bi pomenilo, da naj Inaija dotlej, dokler konfiniranec ne pogine cd malarije, jetike, skorbuta, lega rja in drugih takih bolezni, ki razsajajo med konfimi-ranci. Saj pravijo, da konfinacija na onih ■otokih pomenja isicer počasno ali gotovo smrt, a za tistega, ki se reši po daljšem času, pa hiranje, dokler ga tudi v svobodi prej iTi slej ne reši bela žena. Poslovanje konfinaoijsikili komisij se je komaj pričelo, ali kakor vse kaže, bo nji-kovo poslovanje zelo intenzivno, zlasti pa še ’ potenj ko začne v polnem obsegu delovati j tajila policija fažiatovske milice, ki jo je poklical v življenje novi zakon o javni varnosti. Tu bo kar deževalo ovadb, aretacij in 'konfinacij! ] Italija se je pod fašistov,skim režimom po-j vrnila v najtemnejše čase sralnjeveštva. i Skoraj bii rekli, da ni izključeno, da dočaka-j mo tudi še grmade, na katerih bodo goreli } nasprotniki fašizma! Skrivnost zavezniškega špijona. Burnega, ker se pod njegovim vplivom zave, j Tu bo razložil svoje smernice in pokazal na-, Je človek. Kakor iz gosenice pisani me- Cin, kako priti do novega, boljšega človeka, tulji se pokažejo v njegovi prisotnosti veseli Vzorni kulturni voditelj, bodi pozdravljen in radostni obrazi, ki so bili prej nagrbančeni ob prihodu v Ljubljano! in kisli, v očeh se leskeče mesto prejšnje ne- -------- Sednjeveštvo v Italiji. Dopis iz Rima. Ko se je po bolonjskem atentatu na mi-nistskega predsednika Mussolinija prvič zopet sestal italijanski ministrski svet, je tedanji minister notranjih stvari, on. Feder-z oni, v tej seji predložil v odobritev mi-nisterskemu svetu ceilo vrsto ukrepov policijske naravi, »v interesu javnega miru, da da bi ogromna večina Italijanov, ki se je Iskreno oklenila fašizma, kakor se je jasno pokazalo na dan 28. oktobra (dan proslave fašistovskega revolucionarnega pohoda „na Rim), mogla nadaljevati in najti v tem temelju jamstvo za svoje delo in socijalni mir«.. Dostavil je, da je takojšnje uveljavljenje teh ukrepov nujno potrebno v obramibo nacionalnega reda v državi. Minister notranjih stvari je predložil v odobritev sedem takih ukrepov in ministrski svet jih je odobril. Med temi sedmimi ukreipi se odlok lok o petem glasi takole: kom poliiomoč, da temeljito pomete med nasprotniki fašistovskega režima. Doslej je bila v Italiji zakonito dopuščena konfinacija samo kot predsežen ukrep za proste zločine, sedaj pa se ta ukrep razteza tudi na politične delikte. Enostavna konifi-nacija obstoji v tem, da se določeni osebi prepove za določen čas prebivanje v občini njenega rednega prebivališča in ji ministrstvo notranjih stvari določi za prebivanje drugo občino. Poostritev konfinacije pa obstoji v ukrepu, da se kontinirancu določi za prebivanje ena onih znanih štirih kaznjeniških kolonij na otokih Lipari, Pa n teli eri a, Tremiti ali Ustica. Otok Lipari, glavni otok Lipanskega otočja, leži severno od Sicilije in je znan po svojem vulkanskem značaju. Parobrodne zveze ima z Messino. Panitelle-ria leži najdalje od ostalega italijanskega ozemlja, v Sredozemskem morju, v sredi Letos je izšla v Parizu knjiga, kd je zbudila velikansko senzacijo po vsem svetu. Napisal jo je eden šefov francoskega proliišpi-jonažnega urada. Naslov ji je: Iz spominov vojnega dedektiva. '»Narodni Dnevnik« prične s priobčeva-njem prevoda tega dela prihodnji mesec. Noben kino roman, noben detektivski roman ne bodo čitatelji sprejeli s toliko napetostjo kot te resnične spomine francoskega detektiva, ki nam kažejo svetovno vojno s strani, katera še nikomur izmed nas ni- bila znana. Avtor objavlja uradne in osebne skrivnosti, za katere dosedaj nihče ni vedel. Popisu-je na kak način se je zaveznikom posrečilo ! uničiti nemško brodavje podmornikov. Nas Jugoaloven® bo p-osebuo zanimalo med dnu- j gim ono poglavje, kjer popisuje, kako ga |e z dvema črnogorskima narodnjakoma iapo- * stavil laški podmornik pri Kotoru, da posku- 1 si uničiti nemški podmornik, kar se mu slednjič tudi posreči. Knjiga ima 57 poglavij in vsako zase tvori razburljivo razkritje. Razodeta je tu vsa nemška špijonaža: poskus neških šipijonov uničiti francoske elektrarne potom ek9poziiv- nlh svinčnikov, skrivnost nemškega špiijonskega dopisovanja s tajnimi, nevidnimi črniti, potom muzikaličnih not itd. Avtor knjige je preoblečen živel dve leti med vojno v Nemčiji in po varnem potu pošiljal Francozom vse potrebne podatiKe. Bil je celo osebno pričujoč v Kruppovih tovff-nah v Essenu, ko so pred ceaarijem Viljemom prvič preiskusili plinske granate. Poslal je francoskemu armadnemu poveljstvu kemične formule za nemške pline, predno eo jih začeli ti uporabljati, tako da so se mogle zavezniške čete pravočasno opremiti s potrebnimi plinskimi maskami. Vse te doživljaje dokazuje avtor s fotografijami. Iz množice dogodkov omenim samo lov la špijonko Irmo Ktaub, krasno nemško baronico, silno nevarno žensko, katero ujeti se zavezniškim dot aktivom kljub nadčloveškim naporom ni posrečilo. Velezanimiv je lov , za slavno igralko Mata-Hari, tudi zeUo ne-i v,a,rni0 nemško špijonko, ki je bila po dramatičnem lovu ujeta, sojena ... in ustreljena. Po smrti je občinstvo zvedelo, da ml i bila Španjolka, temveč Nemka in da je bilo njeno pravo ime Margareta Zelle. To je samo par poglavij iz dolge vrste razburljivih dogodkov, bojev z vohuni, raziskovanji za fronto in po pristaniščih itd. »Uvaja se policijska konfinacija za tiste,' med Sicilijo in tuniško obalo. Tremiti je neki so storitii ali pokazali oodločen namen, da .rodovitno skalnato otočje v Jadranskem store dejanja v svriio nasitnega prevrata v morju, eeveroaapadno od Garganiskeca nosa državi uvedenega soaijalnega, gospodarske- in jugozapadno od Palagruže nekako v vi ga in nacionalnega reda, ali da bi skrčevali Šimi Skadra, a Ustica popolnoma' osamite« varnost, ali nasprotovali, ali delali ovire delo- otok v Tiranskem morju, kakih 70kilome- vanju državnih oblasti.« trov severno Palerma. Vsi ti otoki so znani Odlok govori zelo nedoločno in bilo je kot prava 'legla malarije, izvzemši Tremiti, takolj jasno, da si je vlada dala s 'tem odlo- ki pa pomenja pečo v skalovju. DR. KSENIJA ATANASIJEVIO. ' revij »Srpski književni glasnik«, >Misao« itd., V nedeljo, 28. t. m., ob 10. dopoldne bo v ^er ie ;f° “ mnogo njenih temeljitih raz- zborniični dvorani našega vseučilišča predava- pi?.v 12 klasične filozofije, la na povabilo ljubljanskega >Ženskega Po- 1 . a feininistkii. Lanako.le- kreta« docentinia filozofske fakultete beograj- to ie ^ila delegat »Zenskega Pokreta« na kon- skega vseučilišča, dr. Ksenija Atanasijovič, Sfesu Male ženske Antante v Atenah in je na- Prva žena. kateri so se otvorile v naši državi mnogo razprav o feminizmu na podlagi vrata najvišje znanstvene institucije. I StuViizijonaireki genij Platonov je celo vrsto dobrih znanstvenih del. Po študijah S f>TV' P^drl^ v resnico, da imed sposobnostmi na univerzah v Beogradu, Ženevi in pariški 1 za ^e*° in žene ne obstoji nikakšna bit- Sorboni je doktorirala — diplomski izpit je ’ f.a’ kvalitativna razlika, nego samo kvantita- položila na beograjski univerzi že preje in • ;!v.na> zena nima drugačne narave kakor mo- sicer iz skupine čiste filozofije in klasičnih je/ikov — v januarju 1. 1922 na beograjski univerzi. Njena doktorska teza je bila: »Bru-novo učenje o najmanjem«. Teza je izšla še isto leto v izložbi »Vremena« kot samostojno de,»- Dr. Atanasijevičeva je stalna sotrudnica ICart Oapek: Pismo iz'Italije. Ravenna, San Marino. Ravenna, sama po sebi polmrtvo mesto, brez posebnega značaja; povrh je še nekak fa®??tov' in ti črnosrajčniki telcajo po ■ in godbami, sam fascio, dedje Garibaldmci, muzika Sp’revodi in gneCa. Mimogrede, fašisti v u’nif^rmi so ze]f3 0. dobm našim dimnikarjem; nosijo tudi tako erno kapico s kodeljo, tudi 2t>bj0 se jim tako svetijo; kurijozen vtis. Ta Ravenna seveda nima nikake zveze z mrtvo Ravenno, z Ravenno najstarejših moza-scanskih arhitektur in najkrasnejših mozaikov na svetu, če bom še kdaj in temeljitejše pisal o tem, kar sem videl, — in tega gotovo .!t0rl! ravennski mozaiki naj- pri nve^sa s n‘ *?znaYam, da se me niti r>obožnnifjeV^m ?.'°i n\,prijela učinkovita t .,?»*; v San Celso e Nasario na sp mi ip ES™ s*“- s»« vii»ie is,“i*~i« V' A ir • Prostor, kar jih poznam. San Apollinare m classe je vznesenost sama, ali rotunda Oalle Placidije, kjer se svetlikajo s temnega oboka ^ preave[j jnozaiki uprav ne- i :xx s ’ gotovo eden vrhuncev krščanstva v umetnosti. A niti nn vfls ne pozabim nate, neizrekljiva krščanska ljubez- klanec, vedno navzgor, v oblake, in sedaj se- njivost, ki si me potešila v Ravenni. dim naravnost v oblakih, v čudnem skalna ški, nego je samo finejše in zato do neke mere slabotnejše konstitucije kakor moški. Zato je Platon izjavil, da ni razlike v sposobnostih med možem in ženo, ki je bila odločilna za izbiro poklica, in priznal je, da so tudi izredni primeri, ko je žena tako razvita, da ostajajo moški daleč za njo. Koliko bolj sveža in resnična je argumentacija velikega filozofa iz V. stoletja pr. Kr. od argumentacije marsi- .. —. , _________ _______ katerega intelektualca iz XX. stoletja po Kr., Ti pa, Rimini, nikakor nisi poslednje med tem gnezdu, ki je okoli in okoli obdano z ob- i ki se cel° sklicuje na avtoriteto primitivnih i alijairskimi mesti. Čeprav vse ostalio ni in zijajočimi prepadi. Namesto ulic so tu j *Jaro^ov» P™ katerih je žena Še vedno suženj, mnogo prida, stoji v tebi Malatestov tempelj same stopnice, prav na vrhuncu navpične * j s onemogočil moderni ženi pravico od Leona Battiste Albertija; fasada je nedo- skale grad, vsaka hiša kot trdnjava na skalni , P°^“ca» za katerega je pokazala dovolj zre- koneana m polovica notranjščine baročno ska- terasi, navpični bregovi v neznano- globino losli m sPos°bnosti.c 7.P11A n fn lror nnfnln A ^ c ® . ? Ta VlACArla io tionioi zena, a to, kar je ostalo Albertijevega, je mnogo vredno: to me je spravilo z renesan- s katere se vali megla — skratka, “najbolj divja orlovska slikovitost, kar si je morete so, ki me ni mogla ogreti v Benetkah. Zgodo- ! predstavljati. | ................. *■' ' ' Ko sem v reprezentačnem hotelu republike j poziral beafsteak na olju in kozji sir, se je seslo San Marino in me ogledovalo. Neki do- vina naziva Albertija »teoretika zgodnje re- ! nACJinco#* trv/la i____*; .. ^ .,1 nesanse«; toda, če znate brati v sledovih I? 1 spcimenikili ljudske roke, boste brali z uau »muuu ugleuuvaio. metu ao- Malatestovega templja tako ogromno na- j morodec, inženjer, je pričel z menoj govoriti; notie VOle, tako dovršenn in ! v stnnsJ -2 potje volje, tako dovršeno in krasno res- v strašni jSvni bSrti (« » e nost -sloga in čistost v vsakem plastičnem . boril s francoščino in jaz z italijanščino, pri detajlu, da ste bedni nejeverniki umetnosti, ! čemur sta se nama upirala jezika naravnost če ne daste tej dragoceni podrtini prednosti , besno) mi je razložil, da je San Marino v res-pred najlepšim Sansovmom in onimi dru- . nici neodvisna republika, ki je v vojni dajala gimi gospodi splendidne renesanse. samo prostovoljce; da ima vsega skupaj pet ,e's ifonPIe vi'8®-1!' čistost sloga in spravite tisoč prebivalcev, katere blagoslovljeno in v arhitpktlirn 0krhkftl.°- Ce delate celoti mirno vlada signor Gozzi, čeprav sem človek- kaiti «Y-S% iJ6 Ve8, kot e1. na podstavkih hiš napise, ki kličejo ' T:,..,!"!,. 8t°2°m hodl clovek rav«o pot »evviva« drugi veličini, najbrže opozicijski. | Oni domorodec mi je poskusil podati pregled k absolutnosti. In glej, ko sem tako razmišljal o slogu in slikovitosti, me je usoda kaznovala za slikovitost. Neki obširen avto z napisom Rimini —San Marino me je zapeljal, da sem se pe-Mal v to, baje najmanjšo republiko na svetu. I A i X 1__i — • i. - - sanmarinske zgodovine, a tega z rokami ni več mogel izvršiti. O Čehih je bil mnenja, da so grškega pokoljenja. Bližnjih meddržavnih zvez zaradi označenih težav nisem mogel doseči; naj kdo drugi nadaljfije moje delo, a samo, da smo se vozili v grozen : boljše ohranjena evropska republika. Te besede je napisala iz svoje bridke izkušnje, preden je uspela, da prodre kitajsko zidovje predsodkov in zavisti. RAZLASTITEV NAŠE ZEMLJE. V Italiji je zakon, ki dovoljuje razlastitev zemlje, če zahteva to kaka industrija. Na Goriškem nameravajo sedaj Italijani zgraditi obsežne elektrarne, ki bodo dajale 140.000 konjskih sil. Kjer je tako veliko sile, tam morajo nujno nastati tudi industrije. Italijani pa mislijo izvesti industrializacijo Goriške tudi iz drugih vzrokov. V naših industrijah nameravajo zaposliti samo italijanske delavce in tako ustvarili po vsej Goriški močne italijanske jezikovne otoke. Da pa bo šel proces raznarodovanja hitreje, bodo v interesu industrije razlastili naše ’ posestnike, ki se bodo potem morali izseliti. Ta proces se je tudi že začel. V Desklah in v Ankovem je že razlastil videmski prefekt nekatere naše posestnike, da se more razširiti cementna tovarna. Skoraj bodo sledile druge razlastitve. Ali je res edin odgovor našega naroda na te odredbe vedno večja gojitev strankaretva, vedno večja desorganizaeija? Dnevne vesfl. -inilrrojf 9I9Š obe rfbfattBpeti’ -tl:./OTq OjIŽ/sIt) J itsJ.Bjf ,Ej,ie:mo5l -ib ififiB i; ca RAJA. raJa na Balkanu, danes je na ,Na Balkanu je bila raja osvojena, • bdŠr ctJ®Pa se bo t0 ugodijo, pa čeprav ; f:.i<^tj^^je.jlaj nasilje, kakor ga moderna do-^Lffi.nejpa&frr.V dokaz kratek dogodek izpred -im se J® “oral zagovarjati za- -£t64^jfg,Ije dal pobeliti tudi sliko Musso-ijjlinjljfi: ,S; teifi pa je razžalil Njeg;ovo Eksce-9I:Tagborqg."MiiŠ8oIipi}a in pred goriškim sodi- f.f; Jhilobsojen na 8 mesecev in 10 dni 4[.lisČ£,.jri^,,850f,lir denarne globe ter na povra-fji^ljo sodjiu) stroškov. ovoT/KjiR^niniiti je treba samo še, da bi bil naj-...^jjj^ejše;,znatno ostrejše kaznovan, če bi sod-j&.ni]šJ^j5aslefloval fašiste, ki so mu onesnažili njegovo Eiišo. fTako. se :postopa z našim rojakom tain jjf, % rajo Apeninskega polotoka. 0 F' el sej ij»r/s .o; ------ itc7ofeb uv/jsd -oq *t\r Odftojri' upnikov Slavenske banke pod 1 .predsedstvo« Mestne hranilnice ljubljanske nizjiajeuim .egerentom dr. Marušičem na čelu je na svoji seji z dne 22. t. m. koopti--oiialnaaiiivojega člana g. Dragutina Ba-.ireii^AinUete/estra in drž. komisarja Slaven--r.J&fcfcsaflt^BD ii*)iog- df*afcnifcvanje 1. decembra. 1. december * se praznuje kat državni praznik ujedinjeinja traimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno enotno državo pod žezlom di-•““tiaaiiggr^KfffadJaridflevičev. V ta namen se vrši lega dne ob 11. uri v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja svečano cerkveno opravilo po običaju e-m obredu, v evangeljski cerkvi pa ob -niOi^rl-SF#‘službi božji v pravoslavni kapeli -•■ifeohSS(itifevpi>ro^Ji. Na šalah se ne vrši pouk, v državnih] in dragah javnih uradih, ikakor imidPlfr teetf obrtnih in trgovinskih podjetjih ■oftoBlva flBlb. Vse državni uradi in javna ofo-I*$asf>fti;::h&jl razobesijo na svojih poslopjjih dr-^Vhradnije< za-8 t^fS,9W'nSfnaša same na obrtna in trgovin--°sk#Jp60ijetja. V vseh industrijskih, promet-injiliiiiHt&iSkih Ln njim podobnih podjetjih £s(očiva delo na la dan samo tedaj, -otsgdup^itM&Vaiio delavci. ■a a itouiBIStf k c in narodni praznik niI!ozill{i}ilU;: se proslavlja 1. december v spo-vfliiiiS’t uft1 proglas ujedinjenja Srbov, Hrva-^KVencev kot narodni praznik. Ta 'fJfffen°fitod<^ banke zaprte. — Tajništvo društva zavodov v Sloveniji. (107) in uh. ^(fttrtdni list« št. 108 objavlja: uredbo “|Wifolitinju denarja iz fonda za zidanje s t ;ino vitfj \lrža v,n i m uradnikom; pravilnik za dimnikarskega obrta v naši kra--opfeMifti aP%ravitoik o opravljanju državnega •strokcMe^a izpita v resora ministrstva za i.grnriihttii »■■ _ prgi>ovedan list. Notranji minister je WePftnfm‘ uvoz in razširianie y Sofij' 'z}la' '^jajocegk n£ iked^...j— framotna konferenca v Rimu. Dne 1. 12 še otvori v Rimu konferenca na-pfejanskih delegatov za ureditev to-pikometa med obema državama. Za legate so določeni: šef tarifnega od-,Sf prometnem ministrstvu Cugmus, i kontrole pri generalni 'direkciji dr-meznie Kelec, šef odseka za ino-'Saidacijo v Maribora Smerdu in za-p§Ograj®ke direkcije državnih želez-f&jidvič. doktorji. Ministrstvo narodnega ,merava v najkrajšem času orga-'cell državi desinfektoirsko službo. 80.000 prebivalcev pride po en . Stroške bodo nosila samouprav-Za strokovno izobrazbo pensonala .nistrstvo posebne kurze. .rne pošiljke. Minister pošte in tele-'izdelal zakonski načrt po katerem iganjajo vsi oni, ki označijo na de-iljkah manjšo vrednost kot jo polje, radi goljufije. Vrhu tega bodo iti desetkratno vredmoisit zatajene ki promet na našem Primorju obe-dnje leto še mnogo živahnejši kot JC ^(bs. Že sedaj je prijavljenih potni-.ŽkeiUU—Uradu v Splitu več skupnih izletov iz inozem^va, tako n. pr. velik izlet avstrijskega, avfoUluba, izleti udruženja graških in du-'flftjStt^^dravnikov in dunajskega društva . >lIranitfi!'[Tudi iz Anglije je prispelo že več MM' fHfe^iška mestna občina za zgradbo •'ifelft^fenovanj. šibeniška mestna občina najeti večje posojilo za zgradbo 'MlM^enih stanovanj. . -ubiu te itehniški fakulteti v Zagrebu je raz-' vo j e profesorskih mest in eno me- 'fffd^Seld^Odje strojne stroke. Prošnje je vlo-f2Uf>cH<Š 1, marca 1927. -ni_v voan ( •_ 1— Proslava narodnega ujedinjenja. Podoficirji 'tukajšnje garnizije priredijo na dan 1. decembra :t. 1. v prostorih restavracije na glavnem kolodvoru zabavni večer s plesom. Začetek točno ob 20. uri. Za obilen obisk se priporoča. — Odbor. 1— Vojni invalidi, vdove in sirote se p°' novo opozarjajo, da se vrši v nedeljo dne 28-t m. ob l. uri piopoldne v dvorani Mestnega doma, izredni občni zbor udruženja. Občni zbor se vrši radi baje ugotovljenih velikih nerednoati^ v blagajniškem poslovanju in si-cer v tekočem letu. To zborovanje je velevaž-no, ker se z ozirom na včerajšnji sestanek večjega števila vojnih invalidov, obetajo res-obračuni z onimi, ki so zakrivili nerednosti. Zato je resna dolžnost vseh članov in članic, da se zborovanja polnoštevilno udeleže in s tem pripomorejo do popolnega raz-čiščenja ter izvolijo v vodstvo le delavoljne, sposobne in nesebične ljudi. Vojni invalidi. 1— Pogrebno društvo Marijine bratovščine v Ljubljani opozarja ponovno svoje članstvo, da čim/preje poravna srvojo članarino za leto 1926, ako še tega ni storilo. Po društvenih pravilih društvo ne oskrbi pogreba članom, kateri nimajo poravnane članarine. Opozarjamo, da sprejema društvo nove člane vsako prvo'nedeljo v mesecu v društvenih prostorih, Hrenova ulica št. 7. — Odbor. (108.) 1— Tatvine v Ljubljani. Restavraterju na vlaku Orient-Exprees je natakarica neke ljubljanske manjše kavarne ukradla 200 dinarjev ln en kanadski dolar. Nekemiu pekovskemu vajencu je njegov tovariS ukradel .bankovec za pet dolarjev - Neki neznani vlomilec je pobral strelskemu klubu pod Rožnikom 11 srebrnih svečnikov, več knjig in nekaj brisač. Tamkajšnjemu gostitauearjii Baliji pa je odnesel ato dinarjev vredno jopico _ Goape L. na Zaloški cesti je odnesla njena služkinja razne drobnarije, kakor robce in nogavice v skupni vrednosti 160 Din. Maribor. im— 1. december v Mariboru. Za narodni praznik 1. december se obeta letoe Mariboru prvovrstna umetniška priredjrtev. V narodnem gledališču se vrši svečki koncert v prid Jugoslov. novinarskega udnizenja. Koncert bo sam na sebi nekaj izrednega, nasloni io namreč štiri pevska društva un snoer »Jadran« m »Maribor« z dvema točkama ‘ei »•Drava« in »Glasbena Matica« s ^“f1-kaS ~ Za prireditev vlada ie sedaj Ve-lito zanimanje. Natančnejši program se ob-javimo. Popolna razprodaja moške m otročie komekcije, dežnih plaščev, ob«*« “ .“S p« "H* „ = ^ _ alnwix Tiubliana, Mestni trg štev. 5. vS «»o -o. P^d.,. - pod^fl.kupno ceniki na razpolago, Šport. Nogometna tekma med celjskimi Atletiki in ASK Primorjem se vrši jutri, v nedeljo »a igrišču ASK Primorja in prične ob 14.45. Ker razpolagajo Atletiki z jato dobrim moštvom, ki ,je že opetovano dokazalo evo;10 premoč napram vodilnim mambonskim Mu-bom, bo tekma zelo zanimiva in bo ob ^ -stvo gotovo prišlo na svoj račun. AfeK P -morje bo menda po daljšem premoru jutri nastopilo s svojim kumptemm moštvom. švedski tekaž-prvak Wide je prejel od društva Liimea, ki mu je volanjcti, zlato društveno kolajno ter iz zbirke, ki jo je priredil časopis »Dage.ns Nyheter«, častno darilo v znesku 35.000 Din. Arne Borg je pri isti prireditvi, ko je zboljšaj pr,i plavanju na 500 y svetovmi rekord na 5:30.1, preplavaj tudi 100 y v 52.8 sak. Basin 'je bil le 14 m dolg. Teniške tekme za Davisov pokal se Avstralija prihodnje leto skoraj gotovo ne bo udeležila, največ visded tega, ker je poetaJ najboljši avstralski igralec Anderson profe-■sijonal. Iz mednarodnega bokserskega. ringa. Izguba mojsterskega naslova po 10 letih je gotovo redkost. Italijanski prvak \ nvušji teži Mazerati, ki je posedoval naslov skoai celili 10 let, je bil v Genovi knocik-out poražen od Maglliioazija. — Fran Diener in njegov manager Sabr.i iMahir sta ponudila ameri-kanakemu bokserju težke teže Bud Gorma-nu 5COO dolarjev in prosto vožnjo za tri osebe, če nastopi v Berlinu v revanžnem boju proti Dienerju. — Jack Hood, angleški mojster v welter-teži, je bil v Ne\vyorku premagam od zamorca Jaok Veya. Agresiv-si zamorec je poslal Angleža enkrai za 9 senkund na tla in je gladko zmagal po točkah. — Italijan Ermiinis Spalla, ki ‘je v boju s Paoli bo m agub.il evropski mojeterski naslov, je izjavil, da se ne bo več boril. Pred letom so mu odrezali prst na desni roki, radi česar je njegova desnica zelo izguhila na udarni moči. KRATKE VESTI. Lepe razmere. Mussolini 'je odlil seri lanek z dr. Benešem, ker da ne more pievzeli jamstva za sigurnost dr. Beneša. Troekij je bil vržen kot predsednik kolegija gospodarske-tehnične uprave. 117 poslancev francoskega parlamenta je predlagajo, da se število poslancev zniža. Sličen predlog bi bil umesten tu* di pri nas. Papežev konzistorij se sestane dne 20. decembra in bodo tedaj imenovani novi kardinali, med kateririii seveda ne bo nobenega Jugoslovana. Kosta Tomov, vodja zemljoradniške stranke v Sofiji, je bil na ulici ubit od neznanega atentatorja. Odmev vladnega poraza na zadnjih volitvah je torej čislo v zmislu krvavega Cankova. Bogoči poljski kralj naj bi postal po poročilih poljskih monarhistov princ Parmski, ki bi se poročil s hčerko Pil-sudskega. Ker sta oba še mladoletna, je dovolil papež njujino poroko. Vstaja v Nicaragui se čimdalje bolj širi. Podpira jo, kakor znano, kapital iz Združenih držav. Iznajditelj Marconi je bil te dni sprejet v privatno avdijenco pri papežu. &udyard liipling: 103 Knjiga o džungli. »Novo divjačino? Ali je bil dober lov?« je vprašal Mowgli in se hitro okrenil. »Ni bila divjačina, nekaj, nad čemur bi si bila vse zobe polomila; Bela kapa pa mi je rekla, da bi človek — govorila je, kakor da bi dobro poznala ta zarod — da bi marsikak človek življenje dal, samo da bi videl tiste reči.« »Bomo videli,« je dejal Mcwg'li. »Sedaj se spominjam, da sem bil nekdaj človek.« »Počasi, počasi. Naglica je ubila Rumeno kačo, Id je jedla solnce. Pogovarjala sva se pod zemljo in sem omenila tebe rekoč, da si človek. In Bela kapa (stara je v resnici kot džungla) je dejala: ,2e dolgo je tega, kar sem videla človeka. Naj pride sem, da vidi vse te reči, od katerih bi za najmanjšo mnogo ljudi umrlo.« »To mo.ra biti nova divjačina. In vendar nam strupeno ljudstvo nič ne pove, kadar je divjačina blizu. Neprijazno ljudstvo je.« »Ni divjačina. To je — to je — sama ne znam povedati, kaj je.« »Pojdimo tja. Še nikoli nisem videl Bele kape, pa tudi druge reci želim videti. Ali jih je ubila?« »Same mrtve reči so. Pravi, da je čuvarka vsega. »Ej! Kakor čuva volk meso, ki ga je prinesel s seboj v brlog. Pojdiva.« Italijanskih emigrantov je danes v Franciji že &0.000. V 'to število pa mieo všteti italijanski rudarji in sezonski delavci, katerih je neprimerno več. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, petek, 26. novembra 1926. Blago; Bukovi železniški pragovi: 2.51— —60 m, 23-24X13>S-14X14, fco vag. meja, 60 22MV19V 39’ Zaklj' 39; 2-45-2-50 m’ 33; blX33r2akl. 33.Vag- meja’ 60 Vag" d6n' BORZE. Zagreb, 26. novembra. Devize: Newyork ček 56.54—56.74, London izplačilo 274.85— 275.65,Pariz izplačilo 209.5—211.5, Milan izplačilo 238.43—240.43, Praga izplačilo 167,75 —168.55, Curih izplačilo 1092.75—1093.75, Dunaj izplačilo 798.5—801.5, Budimpešta 0.079.5-C.0797785. Curih, 26. novembra. Beograd 9.14, Ne\v-vork 518.75, London 25.1575, Pariz 18.8875, i Praga 15.3625, Milan 21.85, Dunaj 73.175, Berlin 1347—1348, Budimpešta 0.007255, Bukarešta 2.875, Sofija 3.75. Mowgii je splaval na breg, se povaljal v travi, da , koščeno bela. Celo znaki očal na razprostrti kapi so Vrti Mrzlim ! fihlpdpli in en Kil; roli 1 a r\Xi V! 1 v se posuši, nato sta se pa cbadva podala pro-ti Mrzlim brlogom, onemu zapuščenemu mestu, o katerem si go-ic\ o že slišal. Mowgli se tiste ca.se ni prav nič bal opičjega ljudstva, toda opičje 'ljudstvo je imelo silen strali pred njim. Njegovi rodovi so se podali v džunglo plenit in tako so bili Mrzli brlogi prazni in tihi v mesečini. Kaa je šla proti razvalinam kraljičnega paviljona, ki je stal na ploščadi, zdrknila preko pedrtin in izginila v napol zamašeno stopnišče, ki je cd srede paviljona držalo pod zemljo. Mo\vgli je zaklical kačje geslo: »Ene sva krvi, jaz in ti,« in je lezel po vseh štirih za njo. Lezla sta po položnem hodniku daleč naprej, ki se je zavijal in zvijal večkrat, in sta nazadnje dospela do nekega mesta, kjer je korenina nekega velikega dre- j vesa, ki se je vzdigalo trideset čevljev visoko, izpod- j rinila v zidovju trden kamen. Zlezla sta skozi vrzel in j se znašla v prostrani kleti, pri kateri so drevesne ko- * renine tudi porušile kupolasto strehe, tako da je nekoliko žarkov svetlobe dospelo v temo. »Varen brlog,« je rekel Mowgli in vstal, »ampak : preveč daleč, da bi vsak dan prišel sem. No, kaj pa vidimo sedaj?< obledeli in so bili rahlo rumeni. Oči so ji bile rdeče kot rubini, tako da je bila res jako čudovita videti. »Deber lov!« je dejal Movvgli, ki je poleg vljudnega vedenja nosil seboj tudi nož, brez katerega ni bil nikoli. »Kako pa je z mestom?« je vprašala bela naočarka ne da bi odzdravila. »Kako pa je z velikim, z zidovjem obdanim mestom, mestom stotero slonov, dvajset tisoč konj in neštevilne govedine — z mestom kralja dvajset kraljev? Oglušila sem skoraj tukaj in že davno je lega, kar sem slišala vojne gonge.« »Džungla je nad nami,« je odvrnil Mowgli. »Med sloni poznam samo Hathija in njegove sinove. Bagheera je pobil vse konje v eni vasi in — kaj pa je to, kralj?« »Saj sem ti povedala,« je rekla Kaa mehko nao-earki, »jaz se mti povedala pred štirimi meseci, da tvojega mesta ni več.« i »Mesto veliko mesto gozda, čegar vrata čuvajo kraljevi stolpi ne more nikdar preiti. Zgradili so ga, piedno se je mojega očeta oče izlegel iz jajca, in bo i trajalo, ko bodo mojih sinov sinovi tako beli kot jaz. »Mar nisem jaz nič?«, se je oglasil nek glast sredi Salomdhi, sin Chandribije, sin Viyeje, sin Iegasurija, kleti, in Mosvgli je zagledal nekaj belega, kar se je pre mikalo, dokler se ni polagoma.pred njim vzdignila tako velika naočarka, da take še niso vedele njegove oči. Bila je skoraj osem čevljev dolga in njena barva je vsled bivanja v temi tako obledela, da je bila stono- ga je sezidal v dneh Bappa Ra\vala. Cegavo govedo pa si ti?« » Ne razumem tega govorjenja,« je dejal Mowgli obrnivši se h Kai. (Dalje, prih.) Izšla je Blatnikova VELIKA PRATIKA za BivadDB leto 182?, k> ima 365 dni. VELIKA PRATIKA J® najstarejši slovenski kmetij ski koledar, koji.je bil že od naših pradedov najbolj vpošte-van in je še danes najbolj obrajtan. Lelošnin obširna izdaja se odlikule oo bogati vsebin, in slikah. Opo-zor jamo na da«čne spise, koje mora vsak čltnt<, da b> vedel, kaj smo plače* ra! nekdaj, kaj in ko iko mora plačevati danes zlasti Slovenija. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se narodi po dopisnici pri tiskan in liloplni zavod Mita, Brij si 12 TRIKO - PERILO za moške, žene ir* otroke, volna v rajnih barvah rokavice, nvgavice, dokolenice, nahrbtniki za šolarje in lovo, dežniki, kloli, sifoni, žepni robci, palice, vilce, noži, škarje, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, in orivce edino le pri tvrdki JOSIP PETELINC LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika Najnižje cene I Na veliko in malo i Čreva vsakovrstna po najugodnejši ceni kakor vsako lelo vedno v zaloqi. Kupim tudi surovi In stopljeni loj in ga plačam po najvišji dnevni ceni. Jos. Bergman, Ljubljana. Poljanska c. 85 Mali oglasi, Za vsako besedo «e plaft* 50 par, za debelo tiikano Pa Din 1.—. Stekleno »tre&no opeko imajo staj no v ralogi Združene ope karne d. č. v Ljubljani Gospodinja išče mesta pri boljšem gospodu event. vdovcu J dvemi ali tremi otroki. Vajena je vseh hišnih del kakor ludi šivanja. Ponudbe prosi na upravo lista pod >Dobra gospodinja«. Kontoristinja vešča vseh pisarniških del ter obvlada perfektno lir-vatski in nemški jezik išče primernega mesia v pisarni. Gre tudi nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe prosi na upravo lista pod »Marljiva*. Gospodična v starosti 20 let, se želi seznaniti z gospodom, kateri naj ne šteje več kot 24 let v svrho skupnih nedeljskih izletov. — Ponudbe na upravo lista pod: >Narava« Proda se Becker Weltgeschichle, »Ljubljanski Zvon< tei pahalasta palma (Fiicher palme). Naslov p0ve uprava lista. Z vedrim ln veselim licem pričenja vsako pranje prt katerem se uporabijo milo ,,Gazela" Brez lVT/~V/~VT*V pisalni stroj je dosegel svetovni sloves, nad 2,000.000 strojev v promelu in rabi. UNDERW O OD *««« inimnnnin!miniinHniiinmiiHiiiiiiiiinnrnTnTiniTinTniiiiimniiinnniinnnTTnnHiiiiiiiiiiTiiininiiiHmniin'.iini ljubljanska kreditna banka na Centrala: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA. Podružnice : Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Met-kovtč, Novi Sad, PtnJ, Sarajevo, SpUt, Gorica, Trst. AGENCIJA: Logatec. Se priporoča za vse bančne posle. iiiinuiiiiiiiiiiuuijiiiiiiiiiiiiimuuiuuiiu , , * , f, , • vi .rti mir Kratek -7« livarno »Merkur« odgovarja: Andrej Sever. Vri v Ljubljani. Iadsjatelj: Alekommder Zele«mk*r. — Urejuj«; Vtktmur Svetek.