a mcn: . ... , * , fl ai' slogi do cilja! jjnosti ' n sl0 ° * ^^********* VEST št. io». NATIONAL HERALD. fk» v , ode f? 1 h % v *y r % • ■ % '^1 NASTAVKA 1 JEKLARJEV eklarjev se bliža ) premo - O- * ri- se vrnilo nit delo. ifliAJ V W - ^•S tlrljMliffj Čiu' " j£R Co, m ii s m Mino nav 5500.001 k azdelje ,550.00«. a svoje la čujei 0 ' 0.1 I* ,o \<& tf» P tc J# n Pa „ 3. febr. Izmed ffbrojeie množice stav- 0 n ic American Steel. & ie povrnilo danes zju- oj) jeklarjev zopet na f,' Sprva se je branilo L storiti ta korak; ven- i pa udali konecm usodi, ** uvideli, da so ostale vse l fllitrvane točke brez uspeha. fL podalo se je na delo se stavbarjev označene ( V tvorjuci na Braddo- , tiu ii pričelo z delom zo- [isr.es dopoldne. r (on. p a ., 4. febr. Vsled na- *^sekutrvnega linijskega od- * povrnilo danes na delo 000 premogarjev, vpo- pn osmih raznih rudnikih janna premogovne družbe. y so bili samo od zadnje ’’ vsled tega, ker so zalite - i morajo biti tudi vsi ni - strojniki člani unije. Tej je končno ugodilo, kstoivn, 1Y. Va.. 4. febr. postal je položaj stavkar- fcogarskega okraja v Paint jako resen. V naselbini Ae- se spoprijeli delavci z šerifi, mr je bilo oddanih nad 300 . šerif Bonner se je vsled obrnil brzojavnim potom na rja Glasscocka, naj odpo- doma generalnega adju- jnemkaj, da bo zadevo pre- ! . f fcton. Mass., 5.-.febr. Dasirav- f«»o nekaj dni trajajoča stav- bojaeev se bliža v našem me - koncu. Lastniki tovarn za iz- »«je obleke dovolili so nam- 'b svojim uslužbencem po- 1 plače; vsled tega so se ti 'mili zopet na delo. Tako ;akuje danes ali jutri med- * Poravnave še med preo - ilnOO krojači. Pester, N. Y., 5. febr. Po- 1 stav ke tukajšnjih kroja- bilo danes aretovanih pet t ih voditeljev; ti so: Abra- #1 |ler, Louis Solomon, Ben >• Harry Schrebnečk in Izi- er - Pripisujejo se jim na- “Ja k ustaji. Valentina ? a ' ‘ as tnika neke trgovine &j e l )0 bcija tudi aretova- knega umora neke de - *' inora Ide Berman. r Jo namreč povodom po- nemirov streljal s puško rgoiine, in j e p r j p em nceno Ido Berman v gla- kihnj 6 tud * osem drugih 0 Pa vse kmalu okre- J: ! rskiil krogih se goji ■ i Ze enkl ’at prišlo do p 1 gos P°darji in delavci. Mimi. 5. feb. Sinoči uo V p p f e , d P°sebnim odse- ■ post.. e avsie zavaroval- “An AV ^ raka;i došli Mor¬ ila sv ’ 0 - ' E - klcEven in M. V ln ,'j p,otes tao predlogo wovit to5k . s ka . ^oljai A f m T na Range ni- *!vt n ' ^ Kaplan in W. Hi Da - d ° šla iz Dulutha. Pa 12 Eveletha. h \f P 1 "fi lS .s/ fO) 'nesreč c ®na zelja, 6 . 60- ,0 1 ,s 0 f , ibb. Senator )rpi„: ar oli ne je uročil “Pov ? redlo g° zadeva- semt i kaden -i a mc< l i zbornice. Tr¬ da sn V °!, llme stna raz- 1 drAn° l ‘ k med se i ami , po ^nem uradu. Na “»»S” 1 " "' ,i " a;,n ■?: ■'*" ~i -p Slika vzorne newyorške policije, New Vork, 3. feb. Kako vestno posluje neivvorška policija, poka- za.lo se je danes v pravi luči na podlagi izjave bivšega stražnika B\ gen Poxa. Oblasti so prišle na¬ mi eč na sled, da je bil Fox v zvezi z znano graf tarsko družbo, ki .]c P* c jemala od lastnikov gostiln, hotelov in zloglasnih hiš razne podkupnine. To krivdo je pripo- znal Fox sam v uradu tuk. okraj¬ nega pravdnika Whitmana. AVitlimanu uročil je zapriseže¬ no izjavo, da je tekom zadnjih 5 Kt_ nabral na ta način približno $75.000; eno desetino tega zneska pridržal si je sam za trud, ostali denar se je pa razdelil urni razne policijske načelnike ter druge u- radnike, da so prikrivali stvar in molčali. Ponajvee se je ta Jude- ževi denar razdelil med policijske načelnike raznih okrajev v gor¬ njem delu mesta. Za eno je objavil tudi Fox vsa imena prizadetih vestnih ? članov newyorškega po- [licijskega oddelka. Izjavil je da¬ lje, da lahko tudi dokaže svojo trditev s pričami. Vsled tega se pričakuje še dosti lepih slik tako uzorne naše mestne policije. Proii novi naselniški predlogi. Tv asliington, 6. feb. Danes je sprejel predsednik Taft v svoji pisarni razne protestne, delegacije o nameravani naselniški predlogi. Z velikim zanimanjem je prečrtal uradno pismo pritožbo nemške, nizozemske, avstrijske, francoske, engleške in ruske vlade, ki se vse ne strinjajo s tako poostrenim no¬ vim naselniški m zakonom. Med raznimi delegacijami bili so po¬ sebno v obilnem številu zastopa¬ ni judje. V prilog inozemeev je govorila tudi znana zveza inozemskih čas¬ nikarje z glavniiffiv New Torku. Zatrjevalo se je pred sedniku, da bi trpela v tem slu¬ čaju največ ameriška industrija, ker bi se branilo delazmožnim in zaželjenim inozemcem vstop v Ze¬ dinjene države vsled te jako po¬ ostrene postave. Najbolj pomen¬ ljiva je pa bila pritožba poslanca Curleva iz Mass; ta poslanec je uročil namreč predsedniku pisme¬ ni protest z 500.000 podpisi samih ameriških državljanov, ki so ena¬ ko proti nameravani naselniški predlogi. Predsednik se je izrazil da hoče ukreniti vse potrebne korake, za izvedbo oz. upeljavo pravične in pametne tozadevne postave. Rodbinska žaloiSra. Aurora, 111. Soproga delavca Emil Olsena, rodom Šveda je ime-' la že dolgo časa prepir s svojim možem. Ta ji je komaj pred do¬ brim tednom vrgel nabasani sa¬ mokres v glavo brez kakih nevar¬ nih posledic. Žena je naznanila kasneje zadevo oblasti vsled česar je bil stavljen njen mož pod poli¬ cijsko nadzorstvo. Ko je pripravljala siftoči Mrs Olsen večerjo za svojo družino, priklatil se je v kuhinjo zopet raz j areni mož z nabasanim samo¬ kresom. V par sekundah je pogo¬ dil svojo ženo uspešno na tla, tei težko ranil svojo 6 letno hčerko. Po storjenem činu končal si je mo¬ rilec tudi sam svoje življenje. Za nesrečnim očetom in materjo pla- ka sedaj troje nepreskrbljenih otrok. Protestantovski pastor obsojen požiga. Granite Fals, Minn. Pred tuk. okrajnim sodiščem so obsodili da¬ nes bivšega pastorja protestanske cerkve v Madison, Murn. Rev. K- manuel Elklanda na t letno ječo vsled požiga. Obtoženec je prrpozna sura pred porotniki, da je pred dvema letoma zažgal dve hiše, as ■ <( r kvene občine, samo radi tega, aa je dobil zavarovalnino. Istotako je zažgal pred nekaj meseci svoj lasten avtomobil. Obsojenca so prepeljali takoj v državne zapore v Stillivater. f - ^ DULUTH, MINN., Thursflay, February 6, 1913-Četrtek, 6. februarja 1913. Največji slovenski dvotednik 4 v Zedinjenih diiaVali. ji The Largest Semi-Weekly in •g the United States of America. Volume II. — Letnik II. RAZNE VESTI IZ SLOVENSKIH NASELBIN. V Minnesoti dobro znani rojak Josip Mantel javni notar, trgovec m .hišni posest, na Ely u se je dne “r' If uuf >rja t. 1. poročil v ljub¬ ljanski frančiškanski cerkvi z gdč. Marijo Majerle iz Vidoš pri Črnomlju. S svojo nevesto se na- merava povrniti zopet v Ameriko ze eez nekaj tednov, ali o Veliki noči. Obema kličemo: Na mnoga leta, srečno pot, in iskreno dobro¬ došla ! Mr. Anton Zbašnik, dosedanji večletni vodja inozemskega od¬ delka v Tarentum, Pa in bivši u- radnik tvrdke Fr. Sakser v Neiv I orku je postal solastnik ter so- trtadnik slovenskega lista “Eedi- nost v Pittsburgu, Pa. Pri no- vem podjetju mu želimo kar naj¬ več Uspeha! \ ponedeljek, .dne 3. tm. se je I ponesrečil v Clevelandu, Ohio ro¬ jak John Gregorič, ker mu je na I progi Lake Shore železnice zmeč¬ kalo glavo. Bil je star komaj 20 let. Nadebudni ponesrečeni mla¬ denič je bil brat Rudolf Gregori¬ ča, urednika in solastnika ‘‘Edi¬ nosti’- v Pittsburg, Pa. Njegovim sorodnikom ter bratu v Pittsbur¬ gu naše iskreno sožalje. Želčzničhi mqbih zahteval je v Clevelandu dne 31. jan. še eno slovensko žrtev, 42 letnega roja¬ ka Martin Kuharja, ter ga je po¬ vozil med delom. Pok. je bil rojen pri sv. Križu blizu Krškega; v Ameriki je bival 6 let in se je ože¬ nil šele pred 6 meseci. Bil je elan podp. društva “Sava” št. 80 S. S. P. Z. ki mu je priredilo zadnji ponedeljek lep pogreb. Lahka mu bodi tuja zemljica! .. t ' i Ogdensburg, N. Y. 5. feb. Bivši župnik katol. cerkve v Faust, N. Y. je dobil danes pred tu se vrše¬ čo porotno sodnijo lepo zadošče¬ nje v obliki čeka, vrednega $15. 000. To svoto morali so plačati škof Henrik Gabriels iz Ogdens- burga, njegov pomožni škof Jos. Gonroy, Dr. IV Hanbidge»in IV. G. Cooper, oba prideljena državni norišnici v tem mestu. Pred nedavnim je hotel škof župnika Klauderja odsloviti od njegove župnije; temu se je pa označeni hranil. Kmalu zatem po¬ dal se je Klauder nekoč v škofo¬ vo katedralo, kjer je javno na prižnici zagovarjal svojo nedolž¬ nost in razložil krivično natolce¬ vanje škofa. Višja cerkvena ob¬ last je pa vsled tega proglasila navedenega župnika slaboumnim; na podlagi tega so ga s silo spra¬ vili v državno norišnico, kjer je moral ostati dlje časa. Župniku Klauderju se je koneeno le posre¬ čilo dokazati pred posebno komi¬ sijo zdravnikov, da je popolnoma zdrav na kar so ga izpustili na prosto. Vsled te prizadete krivice mu je porota sedaj pripoz-jal i $i 5.000 odškodnine. John D. obogatel čez noč za deset milij. dolarjev. Trenton, N. J. 3. feb. Vsled naj¬ višjega sodnega odloka se je te dni razpustilo v državi New Jer- sey inkorporirano ‘ ‘ Standai d Oil” družbo, ali pertolejev trust. Prepovedalo se ji je, da ne sme več poslovati v tej* državi pod o- značenim imenom. Ta družba ki je delala že toliko let za svoje del¬ ničarje ogromno dobička ima se- d»T A razpolago $39,332.000 de- narja, ki se ima razdeliti med raz¬ ne delničarje. Znani večkratni milijonar John D. Rockefeller lastuje pri tem podjetju skoraj četrtino delnic, katere je plačal pred leti po $40.; ko se bode sedaj izplačalo preosta nek imetja bivšega petrolejevega trusta, bb dobil Johp D. me manj kot 10 milijonov dolarjev zanje, tako lahko obogatijo samo milijo¬ narji. MAŠČEVANJE PARI¬ ŠKIH BANDITOV. i Član francoskega jnstičnega oddelka zavratno v sta¬ novanji! umorjen. DRAGOCENOSTI IZGINILE. Pariz, Francija, f. febr. Danes so našli v stanovanju umorjenega višjega sodnega uradnika Edvar¬ da Peltiera, poleg it«ega ležalo je | na tleh tudi truplo njegove bolni-1 ške postrežnic-e. j, ■ Umor se pripisuj; neki tajni ! družbi razupitih pariških pocest¬ nih banditov v avtomobilih, kate¬ rih razprava je baš sedaj v tiru. Najeta družba prijateljev obsoje¬ nih banditov je izvršila umor go¬ tovo iz golega maščevanja. Peltiera našli so v njegovi sobi; zadavljenega in privezanega na ! stol; zelo razkosaiPbiruplo njego- ! ve postrežnice je pa ležalo v drugi i sobi. Ropai’ji so. odnesli tudi mno- ! go dragocenosti in rečjo vsoto de- j narja iz stanovanja svoje žrtve, j Dosedajj je aretovaisi policija sa - mo-nekb sumljivo osebo v zvezi s S tem umorom. I -. ^ _ Krvavo maščevanje hišnika. San Frančiško. Gal. 4. feb. Ker je lastnik nekega hotela izpustil iz službe hišnika Herman Gutchi- j ka, je slednji včerakves razjarjen I udrl v pisarno, zdravnice Madeli- nu john, hoteč jo umoriti z brit¬ vijo. Prizadel ji je ha vratu tako I opasne rane, da |>i kajbrže umrla. Kasneje si je pa morilec tudi pre -1 rezal svoje žile naj rokah in na 1 vratu. Borba med | hišnikom ter j zdravnico je bila late huda, da je lestvi v 3 nadstropje pisarne na¬ vedene zdravnice, morilec je nam¬ reč takoj pri vstupu vrata trdno zaklenil. Jetniki uspešni ognjegasci. Jefferson Citv, Mo. 4. feb. Pri izbruhu največjega pisarniškega poslopja v tuk. mestu, kjer se na¬ hajajo uradi brzojavne in ekspre¬ sne družbe poklicali so tudi odde¬ lek jetnikov iz državne kaznilni¬ ce, ki je na uspešen način poma¬ gal domačim ognjegascem. Samopomoči jetnikom je pripi¬ sovati, da se ogenj ni razširil še na preostali del mesta. Britev — rešitev. IVinnipeg, Man. 31. jan. Pred nekaj dnevu dospel je semkaj iz Nevv Yorka bivši slušatelj Yale univerze in edini sin ondotne pre¬ možne družine Eugene Delano ml. nastanil se je tuk. Royal Alexan- dra hotelu. Ko je zapravil tu ves svoj denar, je popolnoma obupal. Včeraj našli so ga v njegovi sobi¬ ci z britvijo prerezanim vratom. Poleg njega ležal je listek s sle¬ dečimi vrsticami. “Dragi mi oče, sestre in bratje! Odpustite mi! Eugene.” Odlikovanje nemškega konzularnega uradnika. St. Paul, Minn. 1. feb. Nemški cesar je podelil tuk. večletnemu uradniku nemškega konzulata Richard Lorenzu zlat zaslužni kri žec reda nemških vitezov. Odliko¬ vanec je služboval od leta 1897 do 1904 pri glavnemu nemškemu konzulatu v Chieagi, od istega ča¬ sa pa opravljal neprestano urad¬ ne posle pri tuk. konzulatu. Napad na kitajskega guvernerja. Foo Chovv, Kitajska, 4. febr. Ko se je peljal danes civilni guverner tukajšnjega mesta s svojim sprem stvoru po glavni ulici, je vrgel ne¬ kdo iz množice bombo, z namenom umoriti visokega uradnika. Naka¬ na se mu pa ni posrečila. I sled tega napada je bilo usmrčenih pač 20 oseb izmed gledalcev. Napadal¬ ca je policija končno aretovala. Skrivnost zdravnika. Berolin, Nemčija. Dr. Friedman j ki trdi, da je iznašel uspešno zdra i vilo proti jetiki, se brani pokazati zdravnikom in medicinskim druž-! bam uspeh svojega zdravila. | Zdravnik hoče to zdravilo obdr- ( žali za sebe, da izvleče iz njega j kolikor mogoče veliko profita. | Mnogo zdravnikov pa je mnenja, j da je dr. Friedmanovo zdravilo proti jetiki ravno tako malo vred¬ no, kakor je bilo svoje dni zdra- j vilo dr. Kocha. Dr^ Friedman je I glede svojega zdravila povedal j sledeče: “Deloval sem na podlagi' teorije, katero je zapustil dr. ; Koch, na podlagi katere se more i jetika ozdraviti s tem,- da se vcepi- \ bacil, ki usmrti jetične bacile. Po i dolgoletnih preizkušnjah na kra- ! staeah se mi je posrečilo dohiti; bacil, ki umori jetične bacile. Po- j toni vsadenja bacila v kri bolnika j je jetični bacil prisiljen, da zgine. Če jetika v bolniku ni še preveč napredovala, ne nastopi z mojim i serumom samo takojšno zdravje j pač pa se take osebe jetika nikdar ; več ne prime. Moj serum naredi! vsako osebo tako trdno, da se je; ne more nobena bolezen več pri-: jeti. Prepričan sem, da bo potom ; mojega seruma jetika ravno tako zginila, kakor so zginile koze, ko se je začelo cepljenje." — Dr. Friedman neče ozdravit j nobene-! ga bolnika, dokler ni dobil patent; na svoje zdravilo. Pač pa je otvo- j ril kliniko, kjer se na skrivnem! shaja vsak lan več jetičnih bolni- j kov. Večina zdravnikov bo čakala j toliko časa, dokler ne dobi seru- j raa. nakar ga preišče. Več zdrav¬ nikov prinaša svoje bolnike dr. Friedmanu. Zastopniki tujih vlad I so povpraševali po dr. Friedma- 1 novem, zdravilu, in so z uspehom i jako zadovoljni. Dr. Kraus pa. ki j je vrhovni zdravnik na berolinski i univerzi jako obžaluje, kar.^je' vest mvernnm ji ker je trdno iu'ep3TFJflr*nia-Mttur ta serum ne bo ozdravil jetike.' ozdravil jetike. Grozen čin blaznika. Curih, Švica. V vasi Lamvil je streljal 24 letni krojač Maks Brauner iz svoje hiše. Štiri osebe so bile zadete, od teh ena težko. Blaznika so morali takorekoč v njegovi hiši oblegati ter so ga le z največjim trudom premagali. Tradicionalni vaški boj s hudimi posledicami, Moskva, Rusija. Blizu Aleksan- drovskega se na zamrznjenem je¬ zeru vrši vsako leto boj med fanti dveh vasi. Letos je ta boj zavzel take dimenzije, da je bilo več o- seb ranjenih, med njimi šest smr¬ tno. Boj pa je tudi povzročil, da se je led udal in je okoli 200 bo¬ jevnikov in gledalcev padlo v vo¬ do. Mnogi so utonili. Velika defravdacija. Budimpešta, Ogrsko. Afera več milijonskega goljufa Pallosa iz tuk. mesta vzbuja vedno večjo po¬ zornost in se še vedno odkrivajo doslej še neznane goljufije. Pre¬ iskava je med drugimtudi dogna¬ la, da je povodom padca izgubil celo svoje premoženje v znesku 600.000 K tudi državni poslanec Varady, ki se je na Semeringu m strelil, o katerem še do sedaj niso izvedeli, zakaj je izvršil samomor. Uslužbenci Pallosa, ki so v preis¬ kovalnem zaporu, so izpovedali, da jim je Pallos obljubil 25 odsto. dobička od ponarejenih akcij. Po¬ narejene akcije v znesku okroglo 3 milijone kron, so placirane sko- ro po vseh provineijalnilt bankah. Tudi pri več večjih podjetjih v glavnih mestih so se pojavile v- sled padca firme Pallos, čigar go¬ ljufije znašajo skoro 8 milijonov kron, težkoče glede izplačil. V za¬ dnjem času so izvedeli, da je ogo¬ ljufal Pallos tudi neko premogov¬ no družbo-za več kot 100.000 K. Preiskave se bpdo nadaljevale, v kratkem bo aretiranih še več oseh VOJNA NA BALKANU. BOJI ZA ČATALDŽ0. Obleganje turških trdnjav,— Padec Draojjplja in Ska - dra pričakuje se v kaj dnevih. ne- TURKI SE UMIKAJO. London, Augli kanska vojna pričela natam su. Prva kroj pov je bila sj Drinopolje sn ri se ne ozira ljube svojega 4. febr. Bal- je sinoči zopet i* ; po določenem ča- a iz bolgarskih to- tfžena na trdnjavo Pu ob 7. uri. Bolga- 3 Več na razne ob - sovražnika, temveč ga hočejo z orožjem 'prepoditi po¬ polnoma iz Evroje. Skader baje že v srbskih rokah. London, Anglija, 4. febr. Iz Bel- grada prihaja tukajšnjim listom brzojavka, da je baje - Skader že v srbskih rokah. Srhi imajo za to operacijo 40 najboljših 7 palčnih topov, ki stre ljajo z nepopisnim učinkom na ob¬ legano turško trdnjavo. proti Čataldži in Carigradu. Na ; ta način bi se naredilo prosto pot grškim vojnim ladjam in glavno mesto turškega cesarstva bi se mo ralo udati milosti ali nemilosti so- i vražnika. Operacije v Bitolju, Carigrad, Turčija, 6. febr. Sem¬ kaj prihaja do sedaj še nepotrje¬ na vest, da je nek turški oddelek I uspešno zajel mesto Keritza, 50 milj oddaljeno od Bitolja. Turčija v hudih stiskah. Turčija je že vsled- ogromnih vojnih stroškov vedno v večjih j denarnih stiskah. Vsled tega obr- ] nila se je zadnje dni na več držav za znatna posojila, a brezuspešno. Vsakdo je namreč mnenja, da pre ti Turčiji preje ali sleje splošni ’ polom in radi tega odvračajo nuj- ; ne zahteve posojila. Turški vladi že ne preostaja drugega, kakor da je sklenila za- ■ staviti ali prodati dragocenosti , turške krone; dalje se skuša spra¬ viti v veljavo po Turškem, v E - : giptu in med muslimani Indije I nove honde državne zakladnice. Pri zadnji mirovni konferenci v i Londonu se je tudi odobrilo točko ; med poslaniki velesil, naj prevza¬ mejo balkanske zvezne države del ■ turškega državnega dolga v obli - ki posojila; na ta način se bo naj- 1 preje doseglo povoljne uspehe pri | vojni odškodnini. Turki se umikajo. Sofija, Bolgarija, 6. febr. Mo ¬ gočne bolgarske čete, nastanjene na galipolskem polotoku so vče¬ raj blizu reke Kavak uspešno pre¬ magale svojega turškega sovraž - nika. Turške čete so bile vsled tega primorane bežati dalje proti Govori se. da j S že poslal turški R u / a ' r - ’ Sedaj uuajo Bolgari v rokah sp^sStT»fr?rff*?^BWh c trdnjave. Padec Drinopolja, London, Anglija, 4. febr. Listu “Times” brzojavi j a carigrajski poročevalec, da kroži med balkan¬ skimi zavezniki že vest o predaji trdnjave Drinopolje. Visoka por- ta je baje že sklenila prepustiti zahtevano postojanko svojemu so¬ vražniku, kakor zahtevano. Beg inozemeev iz Drinopolja. Carigrad, Turčija, 4. febr. Ra - zni v Drinopolju nastanjeni kon¬ zuli so se obrnili na poslanike z nujno prošnjo, naj se izpusti iz oblegane trdnjave 120 inozemeev, ki so v vednem strahu pred smrt¬ jo ; za slučaj pa, da se tega ne mo¬ re nikakor izvesti, naprosilo se je Bolgare, da naj ne streljajo v oni! del mesta, kjer prebiva pretežna večina inozemeev kfligg!... . j in je to zaKrapitulaeijo 'Sardami) ske ožine velikega pamena. Na severnih pokrajinah označi ^ nega polotoka se uspešno pomika¬ jo dalje čete kralja Ferdinanda že proti mestu Gallipoli samemu. Dosedaj so si Bolgari prisvojili mesta Medeste, Cliarkeni in Ka - vak. Turškega vojaštva je na tem polotoku približno 70.000. Kardinal franc Ks. Nagi umrl Dunaj, Avstrija, 4. febr. Dunaj¬ ski nadškof in kardinal Franc Ks. Nagi je danes po kratkem boleha¬ nju tukaj umrl. To visoko cerkve¬ no službo ni dolgo opravljal, ker je bil imenovan kardinalom soli¬ dne 27. nov. 1. 1911. Sv. oče mu j • pa podelil kardinalski klobuk šob lani meseca decembra. Italija in Francija. i Milan, Italija. “Secolo” poro- ^ ča, da je odbor družbe prijateljev Francoske predložil Poineareju program za neko fraucosko-itab- jansko pobratsko slavnost, ki ne i bi se vršila v Milanu. Glavna go¬ vornika sta Pjchon za Francijo in Barziliai za Italijo. Poincar • se baje za to slavnost zelo zanima in je obljubil pomoč francosk • vlade. Prekanjeni Bolgari. Carigrad, Turčija, 4. februarja. Na levem krilu Čataldže pričeli so se Bolgari umikati v ozadje. Najprvo so pa zanetili več vasi o- koli Čataldže. Ta korak pripisuje¬ jo veščaki strategični zvijači Bol¬ garov, ker nameravajo na ta na¬ čin spraviti svojega sovražnika na I piano. Jako hud pristop imajo J asn aja Poljana kmečka last Bolgari do označene trdnjave, 1 Petrograd, Rusija. Lev Tolst - ga hčerka Aleksandra je posla-- . bela, da se uresniči želja in volja rajnega misleca, da se njegovo posestvo Jasnaja Poljana razdeli med kmete. Z izkupičkom za dela iz Tolstega zapuščine je Aleksan¬ dra oij svvoje matere grofice Tol¬ stoj kupila Jasnajo Poljano in jo sedaj razdeli med kmete. označene kajti izvzemši na severni strani, jim ni mogoče priti sovražniku do živega, ker je obdana okolica Ča¬ taldže z globokim močvirjem. Novi vojni načrti. London, Anglija, 6. febr. Bol - gari so se odločili najpreje operi¬ rati za zavzetje Drinopolja, to se jim bo pa skoro gotovo posrečilo z uspešnim bombardiranjem. Za¬ tem bo dote' čete udrle proti gali¬ polskem polotoku blizu Znane dar- danelske ožine. Ako se jim to posreči se jim bo pridružila pri zalivu Sarosa še gr¬ ška mornarica s svojim ponmože - nim vojaštvom. Že lani meseca decembra nastanilo se je po teh krajih nad 50,000 Bolgarov, na - menjenih za nadaljno prodiranje Tipolitanija. Rim, Italija. Italijanska vlado je po svojem veleposlaniku v Ca¬ rigradu ponovno zahtevala od tur ške vlade, da naj odpokliče svoje vojaštvo in častnike iz Tripoli!:: nije, ker turške regularne čete U vedno pomagajo Arabcem in j:' ščuvajo na odpor proti italijanski upravi. Minnesotske vesti. duluth. — \/ nepoznanega vzroka vstre- lil se je včeraj proti jutru v tu¬ kajšnjem Saratoga hotelu 281etm Frank Bowers. Našli so ga njego¬ vi tovariši z veliko rano na prsih že mrtvega; samomorilec dospel je v Duluth šele zadnji teden sem¬ kaj iz Kanade. — Tudi pri angleških podpor¬ nih društvih pride včasih kaj do navskrižja. Duluthsko podporno društvo Modernih Samaritanov se toži že nekaj mesecev z glavnim stijem in glavnim predsednikom, stijem in glavni mpredsednikom. O Christiju se sedaj zatrjuje, da ni imel pravice pobirati društve¬ nih pisem iz tružice na pošti; za 1o je bil menda opravičen samo glavni predsednik. Duluthski po¬ štar A. 1*. Cook je naznanil to koč¬ ljivo zadevo vrhovni oblasti v Washington ter prosil za pojasni¬ lo. Predno ne dospe iz AVashing- tona to pojasnilo, se pridržuje pi¬ sma za označeno društvo na pošti. _ 46-leti mizar John Jewell, stanujoč na Palmetto St. v Du - luthu, je dobil iz Angleškega^ ve¬ selo novico o ogromni dedščini tri milijone dolarjev po ondi zamr - lem svojem stricu Richard Jewel- loin, premožnim veleindustrijcem. Zapuščina razdelila se bo na pet enakomernih delov, tako da dobi vsak dedič $3,000,000. — V St. Paulu bodo glasovali v kratkem za premembo časa pri - mamili volitev. Namesto tretjega lorka v septembru namerava se določiti tretji torek v juniju. Ta čas nimajo namreč farmerji toli¬ ko dela na polju kot pa v jeseni. — Duluthška pocestna elektri - čna železnica naredila je v zad - njem letu $14,479.84 izgube; leto preje bilo je pa $69,976.38 dobi¬ čka. To so gotovo žalostne posle¬ dice zadnje stavke. — Duluthski list “Herald” na¬ znanja o pomenku is predsedni¬ kom znane Oliver riVdarske dru - višala plačo svojim .delavcem že dne 1. februarja. Za sedaj se je povišalo dnevni zaslužek le naj nižje plačanim delat cem pri od¬ prtih rudnikih z $2.10 na $2.25 dnevno. Družba se bo ozirala v tem tudi še na druge delavce, za¬ poslene po rudnikih pod zemljo. Natančno plačilno lestvico se bo v kratkem naznanilo v javnost po ravnateljstvu označene družbe. Družba je prišla končno ven¬ darle do prepričanja, da je delav¬ cu težko živeti pri sedanji dragi - nji ob stari plači. Kolikor toliko se bo poznalo sedaj našim rudar¬ jem to malo povišanje ob plačil - ni h dnevih. ELY. /žbe ■A gU- .. tla^fe d CHISHOLM. — Po Chisholmu razdeljenih je mnogo lepakov, vabečih na zboro¬ vanje novega Slovenskega poško- dovinsko zavarovalnega kluba. Shod se vrši v nedeljo, dne 9. tm. v John Lamuthovi dvorani ob 2 pop. Pričakovati je vsekako obil¬ ne v deležbe, ker je namen pri¬ pravljalnega odbora ustanovviti za naše slov. rudarje posebno ali lastno zavarovalno društvo, sedaj ko je rudarska družba prenehala poslovati s takozvanim klubom. — Pogreb treh ponesrečenih Hrvatov, katere je v nedeljo zve¬ čer zadela blizu Buhla tako tra¬ gična smrt na progi pocestne elek trične železnice, vršil se je dne 5. tm. Trupla Jovo Nečaka in Ilija Kneževiča prepeljal je pogrebnik semkaj. Pokopali so ju na novem staro katol. ali pravoslavnem po¬ kopališču. Ponesrečenega Josip Lončarja se je pa spravilo k večnemu počit¬ ku v spremstvu mnogoštevilnih članov lirvašk. društva “Slava Bogu” iz Hibbinga, kojega član je bil pokojnik. O vzroku nesreče se še ni uved¬ lo oblastvene preiskave. Strojnik se izgovarja namreč, da je bila ta nesreča neizogibna. — Upravnik Doric Theatre nam javlja, da se v njegovem gledali¬ šču predstavljajo najbolj izbrane premikajoče slike in druge pred¬ stave, katere so podučne in za¬ bavne. Zatorej se priporoča cenj. Slovencem v obilen poset. Obilo zabave po trudapolnem delu je vsakemu priporočljivo. — O splošno priljubljenem ro¬ jaku Matija Dejaku, ki je padel med delom na “Section 30” pred nekaj dnevi zelo nesrečno 30 čev¬ ljev v globočino rova se je sprva sodilo, da ne bo več okreval. Zdravniki tuk. bolnišnice pa se¬ daj zatrjujejo, da je označeni že izven nevarnosti, ter da ga upajo ohraniti še pri življenju. Tej želji se pridružujemo tudi mi. — Rojak Anton Indihar je zbo¬ lel opasno na želodcu. — Dodatno k štorkljinemu obis ltu v št. 98 “N. V.” naj bode še sedaj omenjeno, da se je ta čudna Mike Cegaretova ptica zglasila tudi tu v mestu, ne pa samo po tuk. “Lokešnih.” ebdarila je sle¬ deče slovenske u družbe: John Grahka s sinom; Ilija Sojatoviča s sinom; John Bartol na ml. tudi s, sinom in Alojz Peruška s hčer¬ ko Nežiko. Pa pravijo da ne živimo v dobi prosperitete/ Mladim slovenskim državljanom in državljanki želi¬ mo da bi ostali vredni potomci svojih starišev. Tem pa iskrene naše čestitke! — Dne 3. tm. odpotoval je naš znani rojak občinski svetovalec Pavel Bukovec s svojo bolno so¬ progo v Rochester, Minn. Vsled nasveta tuk. zdravnikov se bode podvrgla ondi Mrs Bukovac ope¬ raciji na ledicah, za kojo bolezni¬ jo trpi že dalj časa. Vrli rojakinji želimo, da bi se kmalu zopet po¬ vrnila v našo sredino, popolnoma zdrava in trdna. — Dne 2. febr. je imelo društvo sv. Barbare svojo veselico v Frank Veranthovi dvorani. Pri¬ redba je uspela nad vse dobro, ker se je veselice vdeležilo mnogo naših rojakov ali prijateljev dru¬ štva. — Iz starega kraja došlo je semkaj na Ely poročilo, da se je poročil dne 22. jan. 1913 v franciš kanski cerkvi v Ljubljani, tukaj splošno znani rojak Josip Manici, sestnik z gdč. Marijo Meierle, z Vidoš pri Črnomlju na Dolenj¬ skem. Mr. Mantel naznanja, da se bo povrnil v Ameriko k Veliki noči. Kličemo njemu ter njegovi sopro¬ gi : Dobro došla v našo sredino! — Tem potom naznanjam Slo¬ vencem na Ely in okoilci, da bo¬ dem opustil svojo trgovino in se preselil kmalu iz tega mesta. Vsled tega hočem razprodati vso zalogo moje manufakturne trgovine v 30 dneh. Sedaj se Vam nudi lepa prilika za nakup blaga pod dnevnimi cenami. Jos. Kornfield, trgovec, nasproti Fran Veranto- ve gostilne. — V “Elco” gledališču je nam obljubljena lepa predstava kate¬ ro uprizorijo takozvani “English Imperial Bell Ringers” ki pride¬ jo sem za dne 13. februarja zve¬ čer, igralo bode 10 oseb, vstopni¬ na bode 50 centov za odrastle in 25 centov za otroke, kaj tacega le malokrat vidimo, zatoraj se požu- rite za sedeže. Rezervni sedeži se dobe v Janes Lekarni. gega občinstva bila je dvorana natlačeno polna. Vse se je zaba¬ valo neprisiljeno in v pristnem domačem slovenskem duhu. Prireditev kaže vsekako lep prebitek o čemur se bode pri pri¬ hodnji seji podalo natančen ra¬ čun. Gotovo bode od tega pripad¬ lo tudi nekaj za Zlovensko Zave¬ tišče, saj so se gostje odzvali po¬ zivu društva v velikem številu, ker je bila določena veselica v korist Slov. Zavetišča. Iskrena hvala gre pri tem, nad vse požrtvovalnemu gostilničarju rojaku John Francelnu ker je dal za žrebanje lnpo uro; številke so se vse razprodale po 30c. tako da je bilo že od tega $30.— dohod¬ kov. Zadel jo je rojak Mike Zalo¬ kar. Rojak Jos. Brajer je zadel punčiko s ‘ ‘ cuzeljnom ’ ’, S Dolenc pa lepo ruto za okoli vratu. Zaba¬ vali smo. se res imetno do 5. ure zjutraj. Iskrena zahvala pri tej prire¬ ditvi gre tudi rojaku Al. Vesse- lu, ki je plačal iz svojega žepa vabila. — Mnogo smeha nam je pov¬ zročil rojak Peter Prijatelj, ki je bil ta večer prekrščen v “Baron Kristana”. V fraku, cilindu in z belim telovnikom nam je na sko- mičen način prečital navlašč za ta večer poslani kuplet “Kolobo¬ cije jezika”, skovane na Bou- levardu ali v Duluthu po znanem humoristu Mike Cigaretu. Res škoda da tudi njega ni bilo nav¬ zočega. Mogoče nas pa poseti s kako štorkljo v kratkem času? Res tako lepega večera že dol¬ go -časa ne pomnimo; pokazalo se je sedaj kaj vse premore dru¬ štvena zastopnost, prijateljstvo in medsebojna sloga. GROZOVITOSTI VOJAKA. Nevesinje, Hercegovina. V mali vojašnici tuk. mesta je izvršil dne 17. jan. t. 1. neki poddesetnik 18. pešpolka celo vrsto grozodejstev. V sobi, kjer je bil nastanjen s svo¬ jimi tovariši, je začel kar naen¬ krat brez vsakega povoda spelja¬ ti in je na mestu ustrelil tri svoje tovariše. Poklicali so stražo, ki je hotela vdreti v sobo, poddesetnik pa je tudi n;i njo streljal kakor divji ter je bil en vojak pri priči mrtev. Nato je pognal s puško v roki vojake iz male vojašnice tei zabarikadirak-dohod. Začelo se je pravo obleganje, pri katerem so bili še trije vojaki ranjeni. Voja¬ ki si končno niso mogli drugače pomagati, kakor da so zažgali en del vojašnice) na kar se jim je posrečilo vdreti v sobo, kjer so na šli poddesetnika ustreljenega. Vz¬ roki njegovega blaznega dejanja so še neznani. Skupaj je bilo 5 vo¬ jakov usmrčenih, eden je bil tež¬ ko, dva pa sta bila lahko ranjena. — Kaj me vprašuješ, saj ves i kje je dobiti najboljšo kapljico? — Kje pa, Pepe? — Jurce, ali res ne veš za go¬ stilno Charleta Zgonca na Lake St. v Chisholmu. On prodaja pri¬ stno domačo kaplpjieo iz newyor- škega grozdja. Hajd z menoj, da se prepričaš. Prepričan šem, da ga boš nesel še ženi en bokal, da bosta bolj na roke. Pri Chas. Zgoncu je dobiti ve¬ dno friško pivo in drugovrstne pijače najboljše vrste ter tudi fi¬ ne smodke. Pri njemu so vedno na razpolago tudi prenočišča in rojaki, ki pridejo v Chisholm, so vedno dobro došli. Ti, Pepe, kaj pa bo za prigri¬ zek? — Ha, ha, ha, — pečen krom¬ pir ! PREPREČEN PREDUJM. Carigrad, Turčija. Kakor se po¬ roča, je sklenilo turško finančno ministrstvo z otomansko banko pogodbo za predujm 250.000 fun¬ tov za izplačevanje plač uradni¬ kom. Banka je stavila kasneje po¬ goj, da mora funkcijonar banke nadzorovati izplačevanje, da se uporabi samo za plače uradnikov. Vlada je v to“privolila, v zadnjem trenutku pa je prišlo iz Pariza naročilo, da se predujm ne sme izplačati. HIBBING. EVELETH. — Dne 4. tm. vršila se je med občinsko sejo jako burna debata v zadevi zopetne podelitve gostil¬ niške koncesije našemu rojaku Ivan Jancu, zapletenim vsled pre¬ stopka kršenja policijske posta¬ ve. Kakor znano ga je čifutski ra¬ bi Sehivartz naznanil, pri mestni oblasti, da je imel Janc neko noč gostilno čez 11. uro odprto. Zade¬ va prišla je pred sodnijo, pri ka- terej .je krivonosi judovski duho¬ ven sijajno pogorel. Dasiravno se je pri označeni seji predlagalo po obč. svetniku Brimtzu naj se prosilcu obnovi koncesijo, — so ostali občinski možje glasovali proti predlogi Sklicevali so se na to, da želi ime¬ ti mesto Eveleth samo uzorne go¬ stilničarje. — Tako se godi dan¬ danes našim slovenskim krčmar¬ jem v Evelethu! GILBERT. — Veselica, katero je priredilo zadnjo nedeljo tuk. društvo “Slo¬ venski Rudar” vspela je nad vse nepričakovano dobro. Gostov ta¬ ko iz vrste članov društva ter dru — Kakor je bilo že svoječasno naznanjeno, da nameravajo razne družbe povišati plačo rudarjem, se je to hvala Bogu sedaj v resni¬ ci tudi ,, z godilo. Poleg Ooliver I- •hi irnairifnii tog*, jobNcp v '«' .> 9 , njen naslov, naj ga blagovoli sporočiti meni, njeni sestri. Neža Novak, P. O. Greaney, Minn. 1-27-2-3 PRIPOROČILO. Rojaki Slovenci in bratje Hrvati v Buhi, Minn., in okolici ter oni, ki se pripeljete od daleč po novi poulični že¬ leznici semkaj, vstavite in zglasite se v moji na novo otvorjeni edini sloven¬ ski GOSTILNI. Poulična kara se vsta¬ vi ravno pred mojim podjetjem. Točim vedno sveže pivo in vsakovrstne druge fine pijače. V zalogi imam tudi dobre smodke. Potujočim je na razpolago pri meni čedno in ceno prenočišče. — Za obilen poset se vljudno priporoča Pran Arko, po domače Cvarin, lastnik go - stilne, Buhi, Minn., (glavna cesta). NOVA BRIVNICA. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril v novi hiši rojaka Anton Geržina lepo urejeno brivnico. Priporo¬ čam se bratom Slovencem za obilen po¬ set. — Milan Gavrich, brivec, Chis ■ holm, Minn. 27-1-27-2 Walter H, Radermacher odvetnik in pravni zastopnik PISARNA: DOWUNC BLOCK, BR 0 ADWAY STREET GILBERT, MINN. Zastopam več najboljših in najsta- vejšili zavarovalnih družb proti ognju na življenje in proti ponesrečenju. Pre¬ skrbujem tudi varnostne (Surety) bon- de. Ves ta oddelek bo zanaprej vodil gosp. Louis Vessel. Posebno pozornost dajem pri tožbah in v vseh pravnih zadevah. FIRST STATE PRVA DRŽAVNA BANKA ELY, Tem potom se naznanja vsem rojakom v j>j • 1 J ^ J n nntrn "ko vilrn n/v _ “1 nesota, in okolici, da je nova banka že opravičen % “* jemati in izplačevati vloge. Poslovanje se vrši % e . rojaka GEO. L. BROZICHj 3 dokler ne bode naše lastno poslopje dograjeno, Naša zveza z večjimi bankami v Duluth Minneapolis, Minn., Chicago, 111., in New Yorkj ^ vam jamči absolutno solidnost v poslovanju. 3 OD UL06 PLAČAMO PO 3\ OD r ; F ,ii? ry Kreš* 1 l’t ; u bog' a 1>D S Rojaki, poslužite se naše banke in izročite Va š e .M T! hranke nam v pohrano. Prepričajte se o istinitostl! Poskusite enkrat sodček mojega naj¬ boljšega rdečega vina iz Euclid groz¬ dja. Za pristnost jamčim, ker ga lahko rabi vsak mašnik pri sv. daritvi. Vina imam veliko v zalogi. Cena $ 24.00 bar- rel. Postrežba točna in v popolno zado¬ voljnost. Za obilna naročila se priporoča Louis Lati, trgovec z vinom 1033 62 nd St., N. E., CLEVELAND, O. Priporočilo. Dobro izkušeni brivec se priporoča cenj. občinstvu za obilen poset. Briv - nico imam nastanjeno v prostorih po- znatega saloona Št. Praprotnika, kjer izvršujem brivsko obrt kar najbolj vestno. Govorim angleško in nemško. Pridite enkrat k meni in prepričajte se o postrežbi in delu. A. ZASTRW, BRIVEC LAKE ST., CHISHOLM, MINN. NAROČITE SE NA ' VESTNIK’ NARODNI DENAR V STARO DOMOVINO 1J0 - }le si« : pošiljamo hitro, točno in po najnižji ceni, kar nam 0 gočuje zveza z najboljšimi bankami tu in v inozemst- I THE FIRST STATE [ tfolfi 1. Poročil s< t s Krke I iBibrusa- Janko a pnJ' ‘Slo V' OF ELY, MINN M. J. MURPHV, predsednik torni GEO. L. BROZICH, lini,, , Don DULUTH j/? UNIVERSALjlf '* K. I ;.re;ovs Skrivnost napredka pri nabavi kruha je enostan uporaba Duluth Universal moke Ta moka dela nepričakovane uspehe. Gospodinjejfi Ijite jo torej za kruh, da boste zadovoljne. Enkra r posk ll s že zadostuje. To moko izdeluje priznana Duluth Universal mlinarska družba. * * * * JOSIP scharabon BLIZU UNION POSTAJE. . 415 Wesf Michigan St., DULUTH, W TT A Tk A T) __ KADAR PRIDETE V DULUTH, POSET^f ME. ZAGOTAVLJAM VAM IZVRSTNO vi"' VAiVi ££1 V-EVKJ-*-*’ STREŽBO V MOJI GOSTILNI. Pošiljam denar v staro d o ni 0 ' PO SVETOVNO ZNANI BANKI KNAUT 0 : : : NACHOD & KUEHNE. : ^ . Prodajam parobrodne žn železnišk ^ ~ 1£= lk\ s Kdor hoče dela naj " se nemudoma naroči na najnovejšo angleško k 11 - J -e nemudoma naroči na najnovejšo angleško ■ “VELIKI SLOVENSKO-ANOLESKI 1 i se bo lab Vrt v 1 r -.zn aticrlesc * 11 .. c rt da S e bo lahko in hitro brez učitelja priučil an *? es r j|ge f “ Poleg slov.-angl. Slovnice, slov.-angk. r ' v3 [ijc ! čh, a - njo P°tPebo, navodilo za angl. pisav°, S R .jjan- . v ^ Pisem in kako se nnetoma o m priba riški ueuo, navodilo 2a angl. pisav r‘“ i ,iaci “ 1 J} kako se postane amerikan€ki knjiga dozdaj največjislov.-angl. i n an ^j <30 v ■t^njigci, trdo in nhneno -»r platnu vezana N EW (nad Knjiga, trdo in okusno v stane $2.00, in se dobi pri: v. J. KUBELKA, 538 W. 145tli STREET, . in e ino in največje založništvo slovensko - angl«® 1 slovenskih knjig..— pišite po cen VOE 1 ’ j z s tare domovine. ^ r anjs^°* ., an l>0 " on Slovence’. liH" r ,U ‘ ll‘' v:i ":; ,< vrnilo iz og .• SIJ J 1 ' * v Ljubljani: Karmen ' 0 . -v LXi n Ir r* ^"ista Osinue hči e. kr. 16 mesecev. < l *S‘8«vlj»r,70 let. hb* 1 jLf strežnica, o 7 let, Se- ^ 31 ^ ■* t01 . »-vrl žena tovarms- let. - Tomaž il1e f bivši premogar, 58 let, ^! ' n užitkar, 77 let. — «» ltfma tar, 71 let. - Pe- lfl . i železniški čuvaj, 33 jlesiia ■ 7mrzlikar, občin- 'irSw- F, ;“ iaT t e - strežnica, o« tet. lorziC) 4# ie dne 19. jan. v Dvoru *f v Sunad Ljubljano^ 70. i . . es nekoliko vinjen ~ar pri njemu ni bila navada a mirno m dostojno domov. Ko je nasel_ vrata svojega stanovanja zaprta m slisal, da žena znotraj sem pa tja hodi, je začel trkati in prositi ženo: “Mici, odpri in bodi pametna . P 0 četrturnem brezu¬ spešnem moledovanju se je odpra vil, kakor da bi hotel zopet oditi. 1 red lnso se je ustavil in govoril z ženo ki je tačas odprla okno. Povrnil se je in trkanje in proš¬ nje so se nadaljevale, žena pa je od znotraj tarnala, češ, “takega pijanca ne mara za moža.” in da mu je napravila postelj v kleti, kamor naj gre spat. Čez nekaj ča¬ sa je vendar odprla in mož je pri¬ šel v kuhinjo. Samo nekaj zbadlji vib besedi od strani žene je bilo še slišati in nastal je mri. Sosedje so bili mnenja, da je vsega prizora, lri ni bil prvi te vrste, konec. Po preteku kake četrt ure so stano¬ valci sosednega krščanska mati in skr- linja Marija Švajger, a Koman. _ . . f . • v ljubljanski bolnišnici Lj 3 Medved, 82 let star, ki je '■k služil pri škofu Vidmarju poročil se je dne 20. jan. v stol- j. v i g . Henrik Lobe, naduei- . krke z g- Pam M idmai * litini Poročil je ženinov brat Janko Lobe. Obenem se je v a prijetni družbi nabralo 12 ■•Slovensko Stražo”. Poročila se je hčerka posestiii- , a gostilničarja gdčna. Mici oinikova z g- Franom Levič¬ ni trgovcem v Kamniku. — (omžalah se je poročila gdčna, n Flerin, hčerka trgovca, z g. som Golobom. ska družba aretovana. Te policija aretovala 22 letne- rlakaterja in znažilca oken da Scluventnerja, kateri je »val v nekem podstrešju v tr¬ škem predmestju skupno z ženskama in v hotelih Kra¬ kar mu je prišlo pod roke. žensk, ki so jih tudi zaprli, v zvezi statvinami tudi nek solni trgovski sluga. Vse Kovance so izročili sodišču. Bo; zaradi kuharica. V gradu »Pogancali pri Novem mestu iz- kuharsko umetnost brhka 4*^8. za katero pogleda očito : »bivaj rado marsikako oko. feaia ® 1 - l >a kaj bi se ne, ko so pri !;: : ™tje še od daleč! Na sv. » kraljev dan je prišel po o- r~ y kuhinjo na Poganee cimšik iz Kamenja, Po mne- , °' na ših hlapcev Stefana Pre ■ Lo\ reta Ivančiča in Marti- .. . ca se je Grimšič mudil J0 P re dolgo. To so mu lio- tmdati na vsak način tako, _ ' lora ^ nmeti, namreč s koli n,, '' L Zastražili so vsa tri po- j • ' odi i° » z grada in čakali s j,-, s PKukami oboroženi na Hiljv'*' Se je prikazal, so se m n f aai1 dn S a s plankami, ko jk jr tal l° Poškodovali, da se • 1 Pnči onesvestil in se tri in pritličnega stanovanja začuli votel, padec in nato nekak šum, kakor bi kdo z nogami po tleh drgnil; za vzrok tega ropota se pa nobeden ni zme¬ nil. Približno ob tri četrt na tri zjutraj je Sevšek s trkanjem na steno in tla sklical soseda in hiš¬ nega gospodarja. Ko sta oba pri¬ šla pogledat, jima je nesrečni mož vves obupan rekel: “Mrtva je, mrtva, greni k ženclarmeriji! ” in stekel je iz hiše res naravnost k orožnikom javit slučaj. Došla o- rožniška patrulja je konštatirala slučaj, zaprla stanovanje in popol ii oi n a zbeganega Sevšelca odvedla k deželni sodniji. Mrtva žena je ležala v kuhinji na tleh brez zna¬ kov kakega nasilja, samo, kakor sc je pozneje dognalo, usta je ime la zakrvavljene, iz česa se smelo sklepa, da jo je ubil alkohol in nobeden drugi. Da je bila to lju- beznjiva ženica, se vidi iz tega, da je res napravila možu v kleti po¬ stelj in kako. Po tleh je pogrnila možev službeni kožuh, za vzglav¬ je je podložila grčavo drvo, za o- dejo je pripravila pernico, tik ob vzglavje pa je pripravila budil- nik, sVečo in škatljico vžigalic. Predbacivala je zvečer tudi možu, da 'je prejšnji večer sama v kleti spala, naj pa še. on enkrat posku¬ si. Res pa to ni bilo, nje prejšnji večer sploh doma ni bilo. — Po¬ tem je bilo sodnijsko raztelesenje mrtve ženske. Dognalo se je, da o umoru ne more biti govora. Žen- „ ..,, . , . ska je bila do skrajnosti alkolizi- mau i apci so se kaj radi j rana j n se j e V gi ec j padca zadušila. ' Kuhinji ali vsaj v njem Policijska statistika. Mestna po licija ljubljanska je v 'letu, 1912 aretirala 1512 oseb in sicer: zara¬ di' hudodelstvo Veleizdaje 1, zara¬ di razžaljenja Nj. Veli a ust v a 2, zaradi vohustva 2, zaradi javnega nasifstva 34. zaradi motenja vere 1, zaradi nečistosti 11, zaradi ro¬ pa 3, zaradi težke telesne poškocl- be9, zaradi zažiga 1, zaradi vloma 5, zaradi hudodelstva tatvine 22, zaradi poneverbe 2, zaradi hud. goljufije 4, in zaradi soudeležbe hudodelstva 2 osebi. Zaradi pre¬ stopkov: Zoper javne naredbe 39, zoper varnost imetja 205, zoper nravnost 2, zaradi izrabljanja iz¬ seljencev 4, zaradi prcgreška po § 66 voj. zak., v policijskih listih preganjanih, vslecl rekvizij tujih oblasti in drugih ubeglih oseb 46, zaradi pijanosti in razgrajanja 355, zaradi sumljivega s tikanja po hišah 6, zaradi pomanjkanja sredstev 304, zaradi beračenja in postopanja 264, zaradi prepoveda nega povratka v mesto 102 in 39 zloglasnik žensk. Izmed teh se je izročilo 177 deželnemu, 326 oseb pa okrajnemu sodišču. 264 oseb se je sodišču ovadilo, proti 809 osebam se je postopalo pa po po¬ licijskih zakonih. Ne vštevši are¬ tirancev, je bilo sodišču podanih še 8587 ovadb in sicer; zaradi hud. javnega nasilstva 24, zaradi nečistosti 1, zaradi tatvine 8, za¬ radi goljufije 3, zaradi soudelež¬ be hudodelstva 3, zaradi prestop¬ ka zoper javne naredbe 127, zo¬ per zdravje 3, zoper telesno var¬ nost. 458, zoper varnost imetja oo, zoper nravnost 20, zaradi berače¬ nja in vlaeugarstva 52, zaradi pre stopka pasje kontumaeije 118, za¬ radi izvabljanja izseljencev m, zaradi § 66. voj. zak. o, zaradi tr¬ pinčenja živali 47, zoper osebe iz¬ sledene v pol. listih m dopisih 62, zaradi prestopka cestnega podj- skega reda 1622, zaradi prestop¬ kov”obrtnega reda 2228, zopei pi- zve- janost in razgrajanje 563, o naj- i 0 . 10 ’ 0 »zgubljenih rečeh j ° ’ c r _ u gih raznovrstnih ovadb M pa 182 ' J - — Samomorov je bilo 10 • • m sicer so se 4 osebe (vojaki) u- strelile, 2 osebi sta se obesili, tri so skočile v vodo, 1, oseba se je pa zastrupila. Poskušenih samo¬ morov j e bilo 12, med temi 3 vo- ja vi. sleci lastne krivde, odnos- no po naključju in po krivdi dru- i,i i je bilo usmrtenih 13 oseb in sicer so tri padle v vodo in se vto- pde, ! oseba je padla s strehe, 1 skozi okno, 1 oseba je bila povo¬ žena od avtomobila, 4 od vlaka, 2 sta umrli vsled preobilo zavžite- ga žganja, 1 se je pa polila in vž- gala s petrolejem. — Javnih na- silstve v smislu §§ 81,. 85. in 87. k. zak. je bilo 28, težkih telesnih poškodeb v smislu §§ 155 e j n 156 k. zak. pa 9. Po nesreči se je težko telesno poškodovalo 25, lah¬ ko pa 188 oseb, 13 oseb je bilo od¬ danih v blaznico. Vlomov je bilo 5, 1 rop, 25 velikih in 528 manjših tatvin. Izmed teh je bil izsleden 1 rop, 5 vlomov, 22 hudodelstev in 384 prestopkov tatvin. Največ tat mn, t. j. 53, se je izvršilo meseca aprila, najmanj pa, t. j. 22, pa me¬ seca junija; nesreč, vštevši s sa¬ momori je bilo največ, t. j. 32 me¬ seca aprila, najmanj pa t. j. 14 meseca maja. Deset zapovedi za vsakega na¬ rodnega Slovenca. Veliki dogodki zadnjih mesecev nas uče, da je na ša narodna rešitev'samo v najtes- nješi bratski slogi vseh Jugoslo¬ vanov. Zato je potrebno, da se vsak res naroden Slovenec ravna po teh-le zapovedih: 1, Slovenci, Hrvati in Srbi so bratje: en naroči s tremi imeni. 2. Ne sej nesloge, ker samo v slogi in edinstvu Slo¬ vencev, Hrvatov in Srbov je naša rešitev, zakaj samo sloga nas spa- saval 3. Spominjaj se obenem zagrizen nasprotnik Slo-j našel celo druino že skoro zadu- vencev. —- Iz Maribora poročajo, | šeno. Gospodinja je zakurila peč, da so orožniki delavca Ivana Rei- j predno je šla družina spat in za- terja, ki je v Studencih umoril svojo ženo, dobili v Dragošah pri njegovi materi. Svoje dejanje je priznal. — Iz Brežic poroča “Ta- gespost” o velikem podzemelj¬ skem požaru na kranjsko-hrvaški meji blizu Samobora. Tam ima neki Kiepach velike gozdove, ki stoje na velikih premo go vvih skladih. Pred prilično 5 leti so še tam tudi premog kopali, pozneje pa kopanje opustili. Pred vveč ča¬ som je pa začel premog v opušče¬ nih rovih goreti in gori že dalje časa. Na gašenje ali zadušenje ognja ni zaradi velikih stroškov misliti. Gozdovi seveda hudo trpe in tudi dva kmeta sta že prišla tod ob živvljenje. prla bržkotne iz neprevidnosti dimnik Vojaška godba prvikrat pri slovenski veselici v Celovcu. V nedeljo dne 26. m. m. priredila je v hotelu Trabesinger slovensko čitalnica v Celovcu svojo predpu¬ stno veselico. Pri tej veselici je svirala prvikrat polka. godba 17. peš- RAZNNOTEROSTI. Primorsko. Odlikovanje. Zlato kolajno Da¬ nilovega reda je dobil policijski poduradnik v Trstu GVnton Pav¬ letič. Deželne doklade v Istri za 1. 1913 znašajo 35 odst. na direktne osebne davke, 15 odst. pa na me¬ so in vino. Neodvisen davek na pivo ostane do konca februarja, z mareom pa se začne pobirati po 4 krone od 100 1. Iz srednješolske službe, Profe¬ sor na slov. učiteljišču v Gorici I. A. Sokol je pomaknjen v VII. čin. razred. Osepnice so se zelo razširile med otroci v Marijinem Celju v kanalskemu okraju. Umrlo je že več otrok. Železniške predloge, že pred Božičem so se vršila pogajanja med vlado in z raznimi zastopniki državnozborskih strank glede predloge lokalnih železnic. Pri- • c, TT , .. \? dll °' da morski poslanci so zvedeli, da že si Slovenec, Hrvat ali Srb, veja velikega slovanskega drevesa. 4. Priznavaj povsodi odkrito in ve¬ drega čela, da si Slovenec, PIrvat naša rešitev v bratski slogi. 7. Za¬ vedaj se, da-je douiovina^aš«! ali Srb in vselej in povsodi dvigaj visoko slovensko, hrvaško ali srb¬ sko zastavo. 5. Bodi ponosen, da imaš 12 milijonov bratov sloven¬ skega, hrvaškega in srbskega ime na in da si Slovan, katerih je na svetu 160 milijonov. 6.. Bodi po¬ nosen, da so. Bolgari, Čehi, Rusi in Poljaki tvoji bratje, da se vsi skupaj zovemo Slovani in da je lika in prostrana, da pa je razcep¬ ljena in razkosana. Misel na nje¬ no prošlost ih veličino naj te bo¬ dri v delu za bodočnost. 8. Ne bo¬ di suženj nikomur, ne bodi izda¬ jalec svojega naroda. 9. Narodni ponos in narodna čast bodi ti nad vse. Svojemu dajaj prednost vse¬ lej. Tuje spoštuj, a s svojim se diči. 10. Zavedaj se, da se bratje spoznajo po krvi in jeziku, vera pa je stvar vsakega človeka, ki jo treba spoštovati. Slovenci, Hr¬ vati in Srbi so bratje, če tudi so druge vere, zakaj brat je mil, ka¬ terekoli vere bil. lezniško ministrstvo ne namerava sprejeti v predlogo črte Gorica- Červinjan, dasiravno je bila ta proga že v zadnji predlogi, ki pa ni bila rešena. Železniško ministr¬ stvo je mnenja, da so Tirolci upra vičeni zahtevati percentualno več Kljub temu upajo poslanci, da bo¬ do glede tega vprašanja vendar le še kaj dosegli, kajti proga Go- rica-Červinjan, ki bi bila v zvezi z tursko železnico bi bila velike¬ ga pomena za alpsko ozemlje in poslanci upajo, da jih bodo v tem slučaju podpirali tudi vsi drugi 'žasTopniki i iitiffifei rrnoftr dftego v e V Štajersko. je v št, Vidu pri Ptuju v J, 1 **' ^ zavedal. Prepelja- " v bolnišr’"- - meo usmiljenih Kanclijo. Grimšič ima 1,^. ^ az bito m črepino po- rikiirn! 'a ° ^ v °Ki se ne manj , '■ Orožniki so bili takoj ' N) iažel ' Ul S ° kmadu imeli vse . . lae in ljubosumne pti~ i n . u So se P a zagovar- s ° Lriinšipn m „ _ to-imšiča, le z bičem ne- ""'•adeh V dl ’ Ugega mu pa ii 0r v ' ; tri napadelce - n-^ jih odgnali v so< ^ n ij e v Novem ten,« ; , odo imeli najbrže (no y .'.^ kako bi se bolj f ' m žni|i' ai>,pl l' kakor so se konec iz za i°stnega za- U-4 *».. Gosp. f- f;tt a 0z v Pp vs em mirnega ■voj f . naca ja, je imel ob pekinške polovice »feč ^ Zem lji- Ona je i*J, opravil, ana ' Pjaneevanju S " dobovl 68 ™ ožev prislu ' b e napravljala. On p ra '. Se, nj ardestvi, da jo i ii'oeil°, POt * e nedolgo kolmi«?, križno 30 K °holn , Hla 7 da lar le Pl H v Ko mu je ne- Se Poboljša, ji je s e sl; himne m novo le prižgi ■upaj ni izdalo dni Umrl občinski svetovalec Osvvald Top lak. V smrt na vešala je bil pred porotniki v Ljubnem obsojen ro¬ parski morilec Polž. Umrl je v Gradcu vpokojeni vseučiliški portir Jožef Reitei. Služkinja zažgala stanovanje. Soproga višjega finančnega svet¬ nika dr. pl. Drasenovicha v Giad- cu je dne 18. ni. m. popoldne sli¬ šala v kopalnici prasketanje, obe¬ nem pa se je širil smrad po og¬ nju. Hotela je v kopalnico, a tega ni dopustila njena služkinja, 20 letna Julija Selnvarz iz Gleichen- berga. Gospa je nato poklicala so¬ sede, ki so vdrli v kopalnico; na¬ sproti jim je planil hud ogenj. Vendar se je posrečilo odpreti vo¬ dovod, nakar je bil ogenj kmalu pogašen. Služkinja je bila med tem popolnoma apatična. Y°J° obleko, ki jo je imela spravljeno v omari pred kopalnico, je bi a prenesla na drug kraj. Dognalo ^ je, da je namenoma zažgala ko¬ palnico. Sprva so mislili, da je pi¬ ana, a zdravnik je bil mnenja, da 'je najbrž blazna, nakar so jo od¬ vedli na opazovalnico za umobol- Stavka pomorskih kuharjev in natakarjev. Kuharji in natakarji parobrodne družbe 11 Dalmatia ’ so pričelo v soboto popoldne stav kati. Stavkajoči zahtevajo uredi tev službe. Parniki te družbe, ki so bili v soboto v Trstu, so spre¬ jeli takoj drugo, osobje, parnik “Split” je odplul 18. jan. zvečer. Med stavkojočimi in ravnatelj¬ stvom so se pričela pogajanja, ki bodo bržkotne v kratkem kon¬ čana, Vlom v Barkovljeh. Dne 11. jan. ob ponoči je zasačil neki re¬ dar, ki se je vračal iz službe tri neznance, ki so vdrli v trgovino Ivana Črnigoja; Redar je tekel ta¬ koj na stražnico in se v kratkem venil s 4 stražniki. Dobili so vlo¬ milce v trgovini, kjer so vrtali že¬ lezno blagajno. Ko so vlomilci vi¬ deli, da so zasačeni, so začeli stre¬ ljati. Toda zadeli niso nobenega stražnika. Tudi stražniki so par- krat ustrelili , toda v zrak. Nato so vlomilce prijeli in jih odvedli na policijo. Vlomilci so še komaj 20 letni fantje Evg. Črnigoj, Ivan Klun in K. Gratton. Pri njih so dobili amerikanski sveder najno- veje konstrukcije. Dober posel. V Trstu so areti¬ rali na Aequedottu nekega 26 let¬ nega Ludvika Tallerja, ki je pro¬ sil mimoidoe miloščine. Pri preis¬ kavi so našlo pri njem dve denar¬ nici, v katerih je imel mož čez 100 K denarja, dalje več ur, veri¬ žic, prstanov itd. Taller je brž¬ kotne precej navihan žepni tat. Koroško. Črnogoski kralj svojim juna¬ kom. Glas Crnogoraca priobčil je dne 11. jan. manifest, ki ga je kralj Nikola izdal in ftovega leta na svojo armado. Značalni ta manifest se glasi tako-le: “Hrabri moji vojaki! Vso to jesen, burno in polno vznemirje¬ nja, taborite pod vedrim nebom, moji vitezi, z orožjem v roki, da osvobodite, kar še niste osvobodili da osvojite kar še niste osvojili, da razširite domovino do tja, do-1 klej imate pravico jo razširiti. Vse to ste vršili in še vršite s trd-1 no voljo in s požrtvovanjem, vam prirojenim. Niti česti boji, niti čestipoliodi, uiti slabo vreme, niti trud, niti muke niso mogle oslabiti vašega značaja in vaše volje. Ker je viteška roka dragih nam bratov iz Srbije zažgala z najsi¬ jajnejšim plamenom plakajoče ka dilo svetega hrama v Gračanici na Kosovem, ker ste vi veličan- stveno razsvetili Visoke Dečane in Sveto Patrijarhijo (Peč) za praznik Kristovega rojstva, za to ste mi danes isto tako čili, kakor ste bili ono jutro, ko ste prvi nev- strašeno započeli borbo s turško carevino. Jaz sem ponosen na vas, vitezi moji, ker me navdaja vera, da ste sposobni biti še bolj odločni in ju¬ naški v morebitni izkušnjah, ako se kdo dotakne naših pravic in nam skuša zabraniti, da bi se vse- dli na ognjišče vaših pradedov in mojih predhodnikov Nemahjieev, Grebljanovičev, Brankovičev, Bal šičev in Crnojevičev. Zasesti njihovo dedščino in zbrati se okrog njihovih grobov — to je tudi naša dolžnost in na-j ~šame%poriia pravic®;. •<* bi nam bilo sladko. Ako pa to doživimo brez izne- nadnih žrtev, bomo hvalil boga, drugi božič pa bomo po milosti njegovi slavili v miru in tišini v svojih domovih, med svojimi rod¬ binami s svečo v roki mesto smrt- tonosnega orožja, ki je danes dr¬ žimo v rokah. Srečan naj vam bo sveti večer, Črnogorci moji! Srečan naj vam bo tudi ta božič, ki ga slavite pod šotori! Srečni naj vam bodo srb¬ ski badnjaki (božični ogenj), ki jih to leto nalagate pod vedrim nebom! Kraljevič prestolonaslednik in njegova brata Mirko in Peter iz- roče vam moj pozdrav in moj oče¬ tovski blagoslov, a jaz in vaši o- troci bomo tu slavili božič v mi¬ lem spominu na vas in željo, da se čim najpreje konča ta krvava vojna in da nam iz vojne donese- te sveže in najlepše lovorike. Na posebno svečan način so praznovali sveti večer v glavnem črnogorskem taborišču v Grudi. Prestolonaslednik Kraljevič Da¬ nilo je imel pri tej priliki ta-le nagovor: “Najsrečnejši in najznačajnej- ši trenotek v mojem življenju je- ta, da mi je dana prilika v slavo božičnega praznika na tem pro¬ storu nad starim srbskim mestom —Skadrom na Bojani dvigniti ča¬ šo na zdravje naših hrabrih čast¬ nikov in junaške črnogorske voj¬ ske, ki si je tako slavno in viteš¬ ko izvojevala lovorov Miners National Bank, EVELETH, MINN. o » » Kapital, preostanek In delniška odgovornost $74.000.00 o n s:s Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne liste na vse strani sveta, Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Posetite nas. Rojaki na Ely, Minn. Kadar rabile VOZOVE za kake SLAVNOSTI, ŽENITOVANJA ali POGREBE, obrnite se na JOHN DINSMORE L 1 VERY TELEFON ŠT. 55 kateri ima na razpolago dobre konje in vozo¬ ve za vsak slučaj. Ima tudi konje za vsako drugo delo. Vprašajte za cene pri nas, kadar kaj potrebujete! JOHN DINSMORE, lastnik. KOVALE & SON, ely, minn. GROCERIJSKA I N MANEFAKTURNA TRGOVINA Tem potom naznanjamo cenj. občinstvu, da imamo v zalogi veliko izbero GROCERIJ - SKEGA in MANUFAKTURNEGA blaga, ter se priporočamo cenj. odjemalcem za blago - hotno naklonjenost. Za sveže in dobro blago jamčimo. Cene nizke. Poskusite in se prepričajte o resničnosti. ne. Drobne novice. Umrl je v Št. Tatvina na železniški progi. Pred postajo v Vratih je ukradel nekdo rdečo stekleno ploščo iz di- stančnega signala. K sreči so tat¬ vino opazili še predno je prišel prihodnji lak, ki bi bil neopozor- jen peljal na kolodvor in trčil v tovorni vlak, ki je ravno premi¬ kal vozove. I lcradeno ploščo je V POSLOPJU SARTORI. BROS. ELY, MINN. . -■>.-..£$* S*-..* ... .... . . .... .. a a—^izzzzi-Trrzi'. —t: :m a s iR bR K !fi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Svoji k svojim l Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure¬ jeno in bogato založeno grocerljsko trgovino. I V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro- Hi daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo Hi Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja¬ jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! Za mnoaobrojen poset In naklonlcnost sc ul|udno priporočat M A T H. V I D A S, slovenska trgovina BIWABIK, MINN. Telefon 63. Hi Hi Hi Hi Hi Hi K Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi hfi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi venec, go¬ neč pred sabo petvekovnega so- j vražnika, in na zdravje vsakega j „ i: — k:.,.. Duliifi! Brewing & Mailing Cq. Duluth, Minn. Vari najboljšo in rojakom'dobro znano pit o v steklenicah pod imenom „REX“ kakor ;: tudi pivo v sodčkih. :: FRANK TRAMPESH, upravitelj za Mesaba Range. Virginia, Mino brata Srba, kjerkoli qu biva. Danes plava vse srbsko pleme J v radosti, ko vidi, da se naši ošvo- Vidu Ptujem posestnik ČUV3 j na nekem valt Toplak. Bil je zrn t _ iz Maribora bo odšel, ka¬ kor poroča “M. Z.” protestantov- ski fajmošter Ludvik Mahnert šel bo v Bonn. kjer bo generalu. tajnik protestantskega misijon¬ skega društva, la le pi tovski Kristusov služabnik je bil Neki berač je k posestniku od Beljaka, da Ko je prišel ■ liud smrad ao. je s silo vrata- in [vezniki!” bojeni bratje lahko poslužijo sta- j rega srbskega običaja, da svobod¬ no nalože srbske badnjake, kate¬ rih 500 let in več niso smeli nalo¬ žiti. Danes done zvonovi iz cerkva in samostanov v osvobojenih po¬ krajinah in razširjajo hvalo in slavo celokupnega osvobojenega naroda naši in zavezniški vojski. Živela hrabra in junaška črnogor¬ ska vojska, živeli naši viteški za- BSC4MI>9&9£>9SMSa8>9@>ie>98>fie>fi8i90>904& 1 A. M. MURNIK | Eveleth, IVlinn. Največja zaloga Grant Avenue I MANUFAKTURNEGA BLAGA, TKANINE, ŽENSKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU¬ GIH DOMAŽIH POTREBEN. i i Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRE PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH. ii 'Narodni Vestnik National Herald. 99 Slavsnlc Sami-Weekly. Owned and publlsheil by tlie Slovenlan Prlntlng & PuMisMng Company a Corporation. Geo L. Brozich, President Joseph Geržin, Vice Pr f sl | e d 1 ?* John Zupan, S e cretary & Editor Joseph Koshak, Treasurer Joseph Mantel, Director Plače ot Business: Buluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. National Herald Issued every Mcnday and Thursday; subscription yearly $2.00 The hest Advertising medlimi among Slovenians in the Northwest. Rates on application ..Entered as second-class matter May 11. 1911 at the post Office Ouiuth, Minn., under the Act March 3, 1879.“ »NARODNI VESTNIK 4 * izdaja Slovenska tiskovna družba, Huluth, Minn. Iztiafa vsak ponedeljek In četrlek zvečer na 8. straneh Naročnina stanc: Za Ameriko in Canado za celo leto za pol leta Za Evropo za celo leto . . $ 2.00 $ 1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street Buluth, Minn. Spominjajte se ob raznih prilikah SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA V AMERIKI. j pazljivo prečkajte ustanovna in osnovna pra- i vila S. Z., potem bodo razvideli svoje krivi - | eno naziranje. Odbor S. Z. bode že toliko previden, da ne bode dopustil spremeniti do- i brodelnega narodnega "zavoda v zavod pijan- ! cev in lenuhov. O stvari ni vredno dalje go- | voriti. Če bodo okoliščine dopuščale, zgradilo se bode tudi kasneje Sirotišnico za nepreskrb - Ijene otroke ponesrečenih slovenskih staršev; zgraditi oboje naenkrat je pa nemogoče. In naj bi si bila že torej Sirotišnica ali Zavetišče, — naš narod potrebuje oboje; pa še kako nujno. Čemu mečete torej polena pod noge onim, ki so se zavzeli za to plemenito idejo? Ako že nočete delovati z nami, pa raje molčite kot tedaj, ko še ni bilo o S. Z. ne duha ne sluha. Slučaj se nam zdi primeren dvema usmi¬ ljenima Samaritanoma, ki sta našla na cesti svojega prijatelja, umirajočega vsled .velike rane na glavi in na prsih. Eden mu je hotel zavezati rano na glavi, drugi pa na prsih; vsak izmed njih je trdil, da je ta in ta rana bolj nevarna. Končno je nesrečna žrtev brez pomoči podlegla. Oba Samaritana sta si kas¬ neje pulila lase rekoč: “Čemu nisva obvezala 'pri tem človeku vsak po ene rane, kajti obe sta bili smrtno nevarni. Samo vsled najinega prepira zakrivila sva sinrt temu, pomoči po - t rebnemu pri j atel ju. Upamo torej, da nam ne bo potreba več pi¬ sati o kakih nasprotnikih S. Z. že iz ljubezni do bližnjega naj ti odnehajo od svoje' trmo¬ glavosti, ako ,ne, jih bo nazival slovenski na¬ rod še pozna stoletja prave izdajice in grobo- kope narodnega napredka ob času evolucije ameriških Slovencev. ZAVETIŠČE ALI SIROTIŠNICA. Odkar se je cula v Ameriki prva slovenska beseda, preteklo je morda že 50 ali 75 let. Te¬ daj je ' Ji slovenski živelj tukaj tako nežna- 1en, da ga je celo zgodovina sama pozabila. O Slovenskem Zavetišču v Zedinjenih državah se tedaj človeku še sanjati ni zamoglo. Da¬ nes pa postaja ta beseda med nami vedno bolj in bolj popularna; kajti dovedel nam jo je duh časa in napredka. Ozrimo se še nekoliko nazaj. Šele tekom zadnjih 20 ali 25 let pričeli smo smo se Slovenci gibati bolj v javnosti; osobito pa potem, ko se je jelo naše ljudstvo medse¬ bojno spoznavati potom domačega časopisja in Jednot. Marsikdo je mislil pri svojem do¬ hodu v Ameriko, da se cedi tukaj med in mle¬ ko kar po cestah. A bridke izkušnje so ga sčasoma hudo varale. Izprevidel je, da je pre¬ puščen le samemu sebi, da gk kaj rada za¬ sleduje usoda v slučaju nesreče ali v borbi za svoj obstanek. Ako je primerjal v tem oziru lepo urejene starokrajske dobrodelne zavode z raznimi ameriškimi dobrodelnimi institu¬ cijami, se je tudi varal. Zunaj je najti razne občinske ubožne hiše, mestne in deželne bol¬ nišnice, razne hiralnice, zavetišča itd. Take zavode je res najti tudi v Zedinjenih državah, vendar jih je pa v primeri z ogromnim šte¬ vilom ljudstva premalo. Vsi ti zavodi imajo v prvi vrsti odprta svoja vrata za domačine ali Američane; inozemca v nekaterih celo še ne sprejemajo; če se mu pa že to posreči,-se ga prezira na vse načine kot “ greenhorna ”, nezaželjeuega “Foreignerja” itd. Tako je prišel po izgledu drugih narodov 1 udi slovenski ameriški naseljenec zadnji Čaš do spoznanja, da velja tudi zanj lepa pnslo- vica:“ Narod, ki ne skrbi za svoje reve, nima prostora med civiliziranimi narodi”, z dru¬ gimi besedami: “Človek, ki ne podpira nahod- nih zavodov, ni vreden sin svojega naroda.” Hvala Bogu, ideja o ustanovitvi namera¬ vanega Slovenskega Zavetišča zori vedno bo - lje; zrno se je takorekoč že zasejalo na ledino dobrosrčnosti slovenskega naroda ; seme jelo je zadnji čas že pomalem kaliti in morda v primeroma kratkem času obrodil bo ta klas že stoteren, in celo tisočeren sad. Žal pa, da se je jel bližati, in se še kaj rad približuje naši razorani dobrodelni ledini naš lasten sosed ali domačin. Čez noč nam hoče zasejati ljulike med pšenico, zakopati med razorane brazde trnja, osata in plevela; mor¬ da samo zato, ker nismo skopali gredic po nje¬ govem navodilu; ali morda celo na njegovi zemlji? Na vse mogoče načine in povsodi skušajo gotove stranke zasejati prepir med graditelje Slovenskega Zavetišča; to pa iz same zlobno - sti in nevoščljivosti. Zahtevajo namreč na "vsak način, naj se zgradi zavod po njih na¬ črtu. Največja in njih resnično vnebovpijoča hudobija je pa to, ker se s Slov. Z a v. narav - nost, norčujejo. Sedaj so prišli namreč ti ne¬ usmiljeni Samaritani do trditve, da bo služilo Slovensko Zavetišče samo za slovenske posto¬ pače, lenuhe ali “bumse”. Napad na S. Z., ko j ega, je izvršila nekje šele pred kratkim ne¬ ka splošno znana oseba je vreden njastrožje graje, ker presega že vse meje katoliškega bratoljubja. Zares čudni nazori! Na eni strani vpijejo proti zavetišču, na drugi strani pa javkajo o velikem številu bolnih rojakov, katerim je podpora že davno potekla in so se¬ daj ti navezani le na milost slovenske dobro¬ delnosti. .Mr. N. primerja torej človeka, ki si ne more vsled nesreče na starost več služiti kru¬ ha, “bumsu ! — Zares, daleč nas je že do¬ vedla znana jolietska politika! Svetujemo mu in vsem njegovim pristašem, naj še enkrat KAKO JE PRI ČATALDŽI. Spisal profesor Anton Bezenšek. Sofija, 17. jan. 1913. Pri tej negotovosti, v kateri se nahaja že dalje časa Bulgarija in z njo cela balkanska zveza ter cela Evropa, je zanimivo zvedeti, kakšen duh veje med bulgarski invojaštvom pred Čataldžo, duh, ki se bo pojavil znabiti danes ali jutri na delu, ako se ne zaključi mir. V tem oziru je dal najzanesljivejše podat¬ ke dobro informirani ruski pisatelj Nemirovič Dančenko v ruskih in tukajšnjih časnikih. On je bil pri Čataldži, ko se je sklenilo premirje in priobčuje sedaj svoje vtiske, katere je do - bil tam v onem važnem trenutku. “V okopih vlada tišina. Pri reki Karasu (t. j. Črna voda) se že srečamo z našimi so - vražniki. Oni hodijo celo po okoliških, vaseh, kamor jih vabijb velike zaloge slame, ki še leže nenaeete. Kolikor so bili ^urld vsled vpojne utruje- Tn so Koprneli po oclihu, miru'in pokoju, mo}' či se: “Alah, dosta je vojne,” — toliko so bolgarski vojaki smatrali osvobodile’jtio vojno še d a Jek o nedovršeno. Čudna je bila ta znamenita bodrosi pri lju¬ deh, ki že cela dva meseca niso vedeti, kaj po¬ meni streha nad glavo, ali ped suite zemlje pod nogo. Prenočevanje v mokinh, mrzlih okopih pri deževju, čdfeto pri ledenem vetru,; na predsiražah še brez tople*hra:i:t, kanibal¬ ski pohodi po velikem blatu, -— vse to ni mo¬ glo niti najmanje njihove n t/dušenosti ohladiti. Ko še je raznesel glas, da bode meja bal¬ konske zvezo; Midia, Erkene, izd/ Marice, to¬ rej da Turk! obdrže celo. obal Marmornega morja, i ukajšiljo Riviero, opustoš no od bega¬ joče baroi.rske armade, '—se je pojavila ve¬ lika nezadovoljnost med bojnimi polki. Ti so imeli prav. ko so zahtevali, da mora celo ozem¬ lje, oblito z njihovo krvjo, ostati bolgarsko. Ne smejo se pustiti v rokali rabelj nov oni kra¬ ji, kjer je odstopajoče turško vojaštvo posi¬ ljevalo in izmueevalo devojke in otroke, klalo očete in matere, vesilo učitelje in duhovnike. In pri tem se je zdela vojaku; "vsikdar pri¬ pravljenemu iti v smrtni ogenj, nerazumljiva tista velika popustljivost politikov in diplo¬ matov, kateri niso z njimi vred zmrzovali v okopih, niti se bili s sovražnikom v bojnih redovih, niti se navduševali s ponosom po zmagah. Videl sem ranjence pred Čataldžo. Eden izmed njih, s prebitimi prsi, je skočil tako pokoncu, da mu je padla obveza z rane in potekla kri po telesu, sopihajoč, a vendar kri¬ čeč, kolikor mu je bilo v moči: “Ako je tako, potem mora priti do nove vojne. Tako ne mo¬ remo- varati veliko balkansko zvezo. Mi ne trgujemo s svojim življenjem, in ako postavi¬ mo enkrat svoje zahteve, te morajo biti izpol¬ njene, ali pa vsi izmremo.” V tein oziru se je torej pokazal prost vo jak manje popustljiv, kakor pa diplomat, ki rad odjenja na tuji račun. On je razumeval, ,da bi se kratka meja 36 kilometrov, prosti ra-joč se na severu od Črnega morja pri Der- kovu do Marmornega morja pri Čekmedžetu na jugu laglje branila, kakor pa ona dolga meja od Midije na Črnem morju do izliva Marice v Belo morje. Poslednjo mejo bi bilo treba tako težavno stražiti) da bi morale biti vedno lijoči celega naroda napete.” V teli trenotkih, ko to pišem, se rešuje vprašanje: ali ima strogi vojak prav, ali pa mehki diplomat? Ali bo pero državnika podpisalo pogodbo za mir v Londonu, ali bo glas poveljnika za donel pri Čataldži: “Za blagor očetnjave, naj puška govori!’ Ugleden list “Bulgarija”, glasilo stranke katere šef je Danev, označuje kritičen polo žaj s sledečimi vrsticami: “Danes podajo velevlasti Kiamihi - paši svojo noto; danes izročijo i balkanski de egati v Londonu svoj odgovor. Ako Turčija ne od¬ jenja, tedaj bodo pregovori prekinjeni m po 46 urah bodo spet topovi spregovorili. wi ne sumnjamo, da je odločnost vseh sedaj tako velikanska, kakor je bila početkom vojne. Za nas pa še vedno ostane iskra upanja, da bo po¬ tolčeni sovražnik odjenjal ter da 1913. leto ne bo že v zibelki s krvjo oškropljeno. Splošno je prepričanje tukaj, da Bulgarija ne more odstopiti niti ped od onega ozemlja, katero je poškropljeno s krvjo njenih sinov. Celo Slovanstvo in ž njim vred cela kulturna Evropa mora iskreno priznati, da na mestih, kjer sedaj veje krasna trobojnica, znamenje svobode in ravnopravnosti, se ne sme povzdig¬ niti zopet turški polumesee, znamenje tiranije in sužnosti. KAKO JE V BITOLJU ALI MONASTIRU. Iz pisma “Slov.” poročevalca. Skoplje, 8. jan. 1913. Odpravil sem se iz Bitolja in prišel v So¬ lun. Tu sem vstopil v železniški vlak, ki me je dovel do Skoplja. To kot nekak uvod mo¬ jega pisma, ki ga vam pošiljam od tu iz Skop¬ lja, da vam povem najnovejše o bitoljskih pri¬ likah. V Bitolju sem bival skoro mesec dni do predvčeraj in reči moram, da mi je hudo, ker sem se moral ločiti od njega in ker me kli¬ če služba v Skoplje. Bitolj je poln novosti.. Dela se hitro, urno. V Skoplju n. pr. ni nič čudnega, ako srečaš na ulici Belgrajca ali Belgrajko. To je tukaj že obično, dočim je to v Bitolju danes še ne¬ kaj nenavadnega, in ako naletita tod dva Bel¬ grajca drug na drugega, tedaj se objameta in poljubita. Gotovo ni dne, da ne bi Bitolj videl cele trope turških ujetnikov, ki prihajajo semkaj od ohridske strani. To so ostanki Džavid pa- šine armade,- ki se dan na dan udajajo srb - skhn vojakom. Pogled na nje je žalosten: živeli so kot plaha zver po gozdih in se se¬ daj gladni in goli predajajo na milost in ne¬ milost. Te dni sta posetila Bitolj dva zelo ugledna in redka gosta, dva španska velmoža: knez Kartagenski in inženirski polkovnik, kraljev adjutant Francisco Egapi. V spremstvu okr. načelnika sta si ogledala mesto ter nato s pod¬ polkovnikom Kušakovičein poletela na boji - šče pred Prilepom. Za spomin sta si obdržala nekaj koščkov razstreljene granate, da jih po¬ neseta kralju Alfonzu, ki se baje zelo zanima za albansko vojno. Načelnik srbske organizacije v bitoljskem okraju, Jovan čirkovič, je bil zelo nejevoljen, ker je moral srbsko-turšk^vojno preležati v bolnišnici, in to v Carigradu. Sedaj je ozdra¬ vel in došel semkaj v svoj Bitolj, ali še do da¬ nes se ne more pomiriti f mislih, da je Bitolj res svoboden. V Bitolju razsaja tifus. Bolezen je sicer malo popustila, toda kljub temu nam še ve - dno grozi. Zato se držimo zdravniških navo¬ dil in ne pijemo nikake vode. V Bitolju imamo lepo gledališko poslopje z ugodnimi sedeži in ložami, ki je last mestne občine. Gledališče, ki je bilo dosedaj zapušče¬ no ter je služilo Turkom za vojašnico, še se¬ daj bit.ro pripravlja. Dve Srbski Vojaški god¬ bi, ki se nahajata tod, priredita namreč za novo leto v gledališčni dvorani velik koncert v korist bitoljskih sirot. V novem letu pride semkaj bržkone kaka igralska družba, ker je Bitolj kulturno, bogato in veliko mesto. Važen gospodarski pojav je konferenca, ki se je na predlog bitoljske občine sestala ter v navzočnosti najuglednejših inn najimo- vitejših meščanov vseh narodnosti sklenila, da se osnuje konsorcij, ki bo zgradil elektrar¬ no pri vasi Liliovo vrli Bitolja. Bitolj dobi električno razsvetljavo in tramvaj. Prva svo- ta v ta namen je že zbrana. Teren in pogoje za električno podjetje prouči univerzitetni profesor dr. Stanojevič. Bitoljslco okrožje je imelo dosedaj pet okrajev: bitoljsld, lerinski, ohridski, krušev- ski ni prilepski. Ker je pa bitoljsld okraj pre¬ velik, se izločijo iz njega sela okoli jezera Prespa, ki bodo torila odslej lasten prespan- ski okraj. RESEN POLOŽAJ V NEMČIJI. Vojska na Balkanu in po njej povzročene napetosti ne čutijo samo v Avstriji, marveč jo občutijo tudi v Nemčiji. Vsled neugodnega zunanjega položaja se je v Nemčiji zadnja leta narodno premoženje za,več milijonov zni¬ žalo, denar se je strašno podražil, vojaške po¬ sadke na vzhodni in zahodni nemški meji so zelo pomnožili, kar tudi velja veliko. Nena¬ vadno kmalu v prvi spomladi so poklicani pod orožje v Nemčiji domobranci in rezervniki. Najneugodnejše pa so v Nemčiji presenečeni, ker so uradi pričeli kovan zlat denar zadrže¬ vati. V Nemčiji so navajeni bolj na zlat de¬ nar in ga imajo rajši kot bankovce. Pošta pa zdaj izplačuje, nakaznice večinoma v bankov¬ cih, tudi če gre za male vsote; več mesecev že izplačujejo: uradnikom plače le v bankov¬ cih, ker država in velike banke nočejoz zla¬ tom izplačevati, ker hranijo zaloge zlata za morebitne še resnejše čase, kot so sedanji. — Vse to v Nemčiji jako neugodno tolmačijo, zato pa tudi piše nemško časopisje zdaj silno resno in objavlja članke, ki imajo pred vsem namen Nemce opominjati na dogodke, ko so se Nemci s Francozi vojskovali. □ El SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA 'fi 405 W. Michigan St., BULUTH, MINN. 99 Izdaja največji slovenski dvoiednik NARODNI VESTNIK" Naročnina za Ameriko: Za celo leto - - za pol leta - - - $ 2.00 1.05 Za Evropo In Canado: Za celo leto ------ $3.00 za pol leta -.1*50 * • t> e i 4 SP •'nS, ■ F 0 * d* V -wi ' v uf J e iP r [P tu 0 H F < f -t: sO F fjV a: 1°- '..azn 1 of , VZP 1 K jel’ ipH.j P® -iti' 1 ' t. tt t na l e »o P«? 1 IV' £ l0V ’ V vo. Je b il0 ta Sl® 0 " a - da ES bl T. poskrbi ioros f ike k° ! y lD ■ tre 2 kar J e tačne i taj 111 ®* Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. Zakaj bi nodpirali tuje trgovce, ko Vas domačin postreže boljše, cenejše in z istim blagom. f n v teku s t Zdaj P ri( društva ai sezam® j* P ravl jp. Cenjena ib Jednot i Oljna društ' K misli, pleme: ijte celot ijte na k tem, raz lost vseh i pomoč sv reška os iste dan veste, kaj 1 siovens irmed vas i lj mož, ki v ■itejšo žrtev iremite se vi, » vedo, po, l»jo. stopite in (lelujt močeh. M naši novi d Wo član S.! to srce in Zavetišče. ®kjšavh po da pobere mesečni j tj :i| l centov Glavni urad : 82 Cortlandt St., ^ Podružnica: 6104 St. Clair Ave., NEW YORK, N. Y. 1 CLEVELAND, O. Pošilja DENARJE v staro domovino m Prodaja | PAROBRODNE I LISTKE potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. 'Potrebno. ie mta mjf Pomenit Je f jedn Pozi ' ‘tonimo 4'tti neka Poljubi ip ^i v,. ( TELEFON 120 GEORGE L. BROZICH ELY, MINNESOTA PRVA SLOVENSKA ZAVAROVALNA AGENCIJA V MINNESOi' Vam preskrbi popolnoma zanesljivo zavarovalnino proti požaru in na življenje pii najboljiškik ameriških in evropskih družbah : ■ '■ IZDELUJE VSA NOTARSKA DELA- ^ ^ za staro domovino in Ameriko, vojaške prošnje, posreduje pri s0 L PRODAJA ZEMLJIŠKA os. ' Pra -S- Škili °< Iftk Offi ■•pj-j 'Zs POŠILJA DENAR v staro domovino hitro, točno in zanes¬ ljivo, kar omogočuje zveza z najboljšimi bankami. PRODAJA VOŽNJE LISTKE za vse prekomorske parobrodne družbe po najnižjih cenah. liiše °P r? Rojaki naj bodo pri nakupu zein J 0 j,r ll - • ( zni ter naj se za cene in po drobu 0 nejo pismeno ali ustmeno na liskega urada L ^ precej dolga, P° b fkak g laS “ iZ 8 ■' ,sii^ l V ^ S i tisti, ki 1' 0? !neio roke, mi- '•r ; 'V nic JIogo6e 81 * ' ,tH e „ a vd« šeni ’ mal ° •,il. a ; re vse pre- * P rve . 111 r .^io pojasnimo K' lelovacje- k nostavd temeij ■ d° r j ; ie> pa treba iz- v. ZdaJ 5i vse. Kadar imeti , j» vn ° L in redno po- vr»» d °^ L bilo treba Povzelo je precej “ anl ' P toliko spora- io snl ° j a je vedela, »'f faalo prav nic hi- ^ iki so imele vse Opravka, da ni ho- iieti nujnih na- L S treba, da mi- 11 . nji smo nase ide ‘j S. TO, T * Ovijati. To je vzelo "1 pa moramo par jt&, i> K» d « * bi lo tudi treba glede ,< m0 dobili vse pros- „'ta smo mogli zapro- poroštvo. Ta točka je 'oskrbljeno je za knp- korporacijo m vse ie treba imeti vrejeno, i z rednim poslova- jjniški urad bode pre- f ,eku Štirinajstih dmj z Uu pride delo na vas, .Iruitva in vse posame- se zanimate za Zavetišče, i, pravil plača vsak 25 Cenjena slovenska drnst- .Jednot iu Zvez in vsa sa- društva poprimite se plemenitega namena m i celotno h S. Z. Raz¬ na svojih prihodnjih tem. razložite članom, da vseh in vsacega prilii- moč svojim trpečim bra- osoda je nepozna¬ ne danes zdravi in moč- kaj bode jutri z vami. slovenska društva: vsa- d vas ima v svoji sredi bož. ki vedo ceniti najple- žrtev za svoj narod, ne se vi, povejte tistim, ki o, pojasnite tistim, ki jo, stopite vsi na polje agi- ia delujte po svojih liaj- aoeeh. Naj ne bode društ- «ei novi domovini, ktero bi •elan S. Z. Pokažite svoje »srce in stopite prve vr- uvetišee. •J* 8 *® poslovanja vas pro- * poberete pristopnino in prispevek, skupno * •••-ntov in pošljete na t ti j - »'rtišea. nakar prejmete "B** misel je našla v vseli Omenit odmev. Od dveh ^ je danes obljubljen kdne pet sto. A to ni t, P°zna javno.st, da ne ■ Dn °t &mpak hočemo m - kaj, prišli bodo še ' Jobi in pripomogli, da J ' resnici, to o čemur 1 sanjali pred letom v a Zanim ¥)o posamezniki f r “'tako se zanimajo • ^ttviaKo se zanimale fj* organizacije za Za- letni seji S. D. P. Z. v P® 1 ’ ha., so odborniki Posreduje osrednji ali * ’"i' za podrejena društ- 0t ganizacije. Čast njim, ^ z l e na pravem mestu, bvc ' lode glavni od- k. or ganizacij sledili te- .. 11 Vz gledu, ^ 'j se Slovenskega Za- aterega je pripravlje- t aniz ° v ano vse. Ne umi- delu z i Z g 0 vo- 1 % 0 ra -i ši napravilo *>.r t stanov imo najprej ,, :s ” , je najbolj potreb- ^^ Ve hk° Jelo, p 0 tre- j * 8a naroda, če bomo javimo vse drugo. De¬ ll v .' za naše Zave- lu „ Qm Prej izpolni in * naert. društva, sto- tm^gim v vrsto gra¬ ji ijj • ^kega Zavetišča. Prvih sejah, da * »»j f, 11 mt '* podporniki IPiji v. • Ke zapirajte •>, W r 1In Prošnjam: pri- ■ razlike in pokažite dejansko, da ste vselej na pozori- šeu, kadar vas kliče vaša narodna dolžnost. Bodite prvi med prvimi, pokažite plemenita srca za pleme¬ nito narodno podjetje. Prispevke in prijave pošiljajte na spodaj navedeni tajniški na¬ slov. Za centralni odbor Slovenskega Zavetišča. Franz Krže, 2616 S. La\vndale Ave. Chicago, 111. KRSTONOŠE, NARODNI PRAZNIK SRBSKI. Kar je katoliku praznik sv. Telesa, to je pravoslavnemu Srbi- nu Krstov dan, Krstonoše — kri- ženosci, samo s tem razločkom, da praznujejo katoliki ta praznik na določen dan, pravoslavni pa po svojej volji, kedar jim je drago, samo da je v meseci maji ali ju¬ niji. la praznik prav za prav ne spa da pod zgornji naslov, ali če se vzame v ozir, da je s crkvenhn praznikom zvezan tudi star narod ni običaj, običaj gostoprinistva, mislim, da se more ta praznik prav lahko uvrstiti med narodne praznike. Poglejmo si ta dan malo' pobli¬ žje. Kakor povsod, imajo ta dan tudi pri nas možnarji največ o- praviti. Fantje in palijo, da po ušesih zvenči. Razven tega gre procesija po polji z zastavami, križi in drugimi podobami, kakor pri katolieih, samo s tem razloč¬ kom, da se bere eno ovengelje na pokopališči in to navadno tretje. Ker se preje in po evangelji godi, ne nahaja se v katoliškem obre¬ du. Žene zgotovijo doma vsake vrste jela, napolnijo čotare z vi¬ nom ali slivovko, pa gredo na po¬ kopališče. Tam se vsede vsaka na grob enega iz rodovine in počne “kukati’'. Kukanje in jokanje, ampak nenavadno vpitje s peva- jočim glasom. Kukanje ni izraz duševnega bola, — običaj, nava¬ da. Ko pride procesija na pokopa¬ lišče, zvrši se cerkveni obred, po¬ tem slečejo duhovniki cerkveno obleko, narod posede na grobove, pa udri po jelih in pijači — za pokoj mrtvih. Tu se napija, razgovarja, eden drugega časti — vse za pokoj mrt vih. Slovencem se bode ta običaj morebiti čuden zdel, ali pri nas ne more to biti drugače. Krstono¬ še brez pojedine, to Se ne da mi¬ sliti. Po pojedini se vrne procesija nazaj k crkvi, kjer je eetvrto e- vangelje, in stem je crkveni ob¬ red končan. Po božjej službi gre vsak do¬ mu, kjer so zbrani gostje, ki sd prišli ta dan v gosti. Ti so iz rod¬ bine, ali pa prijatelji, ki so hišne* mu gospodarju s tem skazali čast, da so prišli k njemu. Domačica je pripravila, kolikor jej je bilo mo¬ goče, da se pokaže. Vsak vaščan, pa tudi riajsirbmašnejši, ima' go¬ ste. Kolikor več gostov, toliko večja čast je za gazdo. Ljudje pri dejo, če tudi niso povabljeni. Ke¬ dar pride vaščan v mesto za ta praznik kupovat potrebnih sfva- rij, obišče svoje prijatelje in po- znance, ki so v večjem in boljšem položaji od njega. In akb, bi imel rad, damu pridejo na “Krstono¬ še” v gosti, tedaj mu pa samo re¬ če, da so v njegovoj vasi ta in ta dan Krstonoše. S tem je že tudi izrazil povabilo. Svojih bližnjih prijateljev ne vabi, ti pridejo sa¬ mi. Mladina gre popoldne, če etopuš ča vreme, na ples, starejši pa.osta ne jo pri pijači doma, poležejo po travi, razgovarjajoč se o marsi¬ čem, osobito pa o dobrih pretek¬ lih časih. Kako pogasimo ogenj, ako začne obleka n atelesu goreti? Ako se komu obleka vname, že¬ li vsakdo na zrak. Ravno to je najbolj napačno. Zrak še posneti ogenj in nadalje ogenj vedno liže kvišku. Zato se mora tak nesreč¬ než vreči takoj na Ha in se po¬ kriti popolnoma s kako suknjo, odejo ali karsibodi. Ako tega ni- intja, da se ogenj zaduši. Zato ga ma, naj se valja kar po tleh sem - tudi drugi, ki mu hoče pomagati, naj kar na tla spravi in naj ga po¬ krije, ee ne drugače, kar z lastno suknjo. V skrajnem slučaju naj še sam vrže na njega, Obleko je treba potem takoj previdno od- ■straniti, ampak je ne trgati, tem- Irlin ZGOD.OVINSKE IN ZEMLJE¬ PISNE ČRTE. Zbirka Viljem Brunschmid. (Nadaljevanje) Cesarica Marija Terezija ima edim nagrobni spomenik. Obdan je z rakvami, v katerih je prah njenih sestnajsterih otrok Oskr¬ buje jih mrtve, kot jih je v živ- jenju, gospodična Fuchs, ki je bila cesarska nadgovernanta sko¬ zi sedemintrideset let. Učila je teh Šestnajst otrok njih dolžnost do Boga m do bližnjega, kakor tudi abecedo. Velika cesarica, kot vsa rodbina, jo je cenila in ljubila, in po imperijalnein ukazu položile so se njene trudne kosti poleg onih cesarske rodbine. Spomenik Marije Terezije je mramornast, kacih osem čevljev visok in krasno isldesan. Pokrov nosi sliko velike cesarice in nje¬ nega soproga, vojvode Tuskanske ga. Kaže ju sedeča kot bi bila v pogovoru. .Tedna roka cesarice drži meč, druga pa čudni pihliač “feher. ” Novejši grob spravlja cesarico Elizabeto, lepo in dobro žensko, katero je zavratno umoril anar¬ hist Luheni v Genevi, Švica, ne¬ kaj- let nazaj. Elizabeto ni ljubil njen soprog, sedanji avstrijski cesar, Franc Josip I.; in kdor se Zanima za grenke ure te cesarice naj eita knjigo “Das Martertum einer Kaiserin” ali pa angleško izdajo 1 ‘ The Martyrdom of an Empress”, ki je baje prece*j na¬ tančno poročilo njenega življenja. Ona leži v lepi bronasti rakvi, ki je vedno obsuta s palmovi listi in lilijami; in poleg nje počiva, v je- dnaki rakvi, truplo njenoga sina, nadvojvode Rudolfa, avstrijske¬ ga prestolonaslednika, kateri je, po najverodostojnejši govorici, umoril svojo ljubico, grofico Ve¬ čera, dne 30. januarja 1889, in potem storil samomor. Po razkrit¬ ju njiju tajne ljubezni prepovedal je cesar in oče Rudolfa vsako na- daijno obečavanje z Večero, vsled česar sta , se snidila v imperij alni lovski vili Mayerling, kacih pet¬ najst mil od Dunaja, kjer sta sku¬ paj storila smrt v zavesti, da je smrt boljša kot ločitev. Papež je dovolil položiti truplo Rudolfa v blagoslovljeno cerkev pod pret¬ vezo, da ni gotovih dokazov, da je Rudolf samomorilec. In še danes krožijo različne govorice o smrti Rudolfa; vendar je goriomenjena smatram; vsestransko kot najve- rojetnejša. Nikdo pa še danes ne ve kaj se je zgodilo med cesarjem in njego¬ vim sinom zjutraj, 30 januarja 1889. Sovraštvo med cesarjevi¬ čem in njegovo soproga Štefanijo, IjČerjo ...umrlega belgijskega kra¬ lja Leopolda, je bilo znano na dvoru. Rudolf našel je tolažbo pri 'dekliški grofici Večeri, in vsakdo je vedel tudi to. Alisli se, da je česar poklical isto jutro Rudolfa pred se, in mu povedal, da se je našel za grofico mož, ki jo bo po- roč il. Kmalu po tem snidenju od¬ jahal je Rudolf v Mayerling; in grofica Večera sledila mu je v ko¬ čiji. Drugo jutro našli so njiju mrtva truplo v objemu, ki je bil nhmenjen na veke. Vzlic temu bi¬ la sta ločena. On je bil položen v ibronasto rakev in počiva v kleti kapucinskega samostana. Ona bi¬ la je pokopana na majhnem poko¬ pališču vasi Mayerling, blizu me¬ sta kjer je našla smrt. Nje gomila je zaznamovana z majhnim ka- menitim spomenikom, v kojem so vklesane besede: Freulein Marie von \ etschera, geboren 19. Maerz 187L gestorben 30. Januar 1889. Wie eine Blume spriest der Mensch auf uud wird gebrochen. Grofica Večera toraj se ni do¬ segla osemnajstega leta ko je sto¬ rila najbrže prostovoljno smrt. Na tem pokopališču lezi .e jam malo odličnih trupel; vecma gro¬ bov je kmetskih. Cesarsko lovsko vilo Mayerlmg samostan prava božja pot starišev | sprijenih otrok. Prešnje poletje pred to svet pretresujoee tragedijo zginil j e tajno nadvojvoda Ivan, brat ce¬ sarja Franc Josipa L Razžalil je cesarskega brata ker je vzel v za¬ kon gospodično Stubel, glediško igralko, in bil je pregnan z Du¬ naja. Odpovedal se je vsem rod¬ binskim častem in pravicam, in je živel v Londonu nekaj let. Zginil je pa tudi v Londonu, in misli se, da je odjadral pod imenom Ivan Orth v Južno Ameriko. Po vkrca¬ nju na ladjo se ni čulu več o nad¬ vojvodu, niti o njegovi soprogi, in njiju osoda je neznan. Najbrže se je ladja potopila in našla sta smrt v globočini morja. Razni lju¬ dje so trdili, da so ga videli v Ar- gentiniji, Braziliji, v Zveznih dr¬ žavah in drugod, a njih osebni opis se ne strinja z osebo nadvoj¬ vode. Dne 11. januarja, leta 1911 po¬ teklo je jednaindvajset let odkar se misli, da je nadvojvoda Ivan mrtev. In ker se po preteku te do¬ be nihče ni zglasil, ki bi bil po¬ stavno opravičen do njegovega zapuščenega premoženja, ki je naraslo na več milijonov kron, proglasil se je nadvojvoda Ivan mrtvim, in njegova zapuščina gre najbližjim dedičem, Franc Salva- torju, nadvojvodi Tuskanskemu, in njegovi ženi, Mariji Valeriji. IZPREMEMBE SISTEMA NA HRVAŠKEM. Zagreb, Hrvaška. V krogih hr¬ vaških pravašev govore, da se je med ogrsko vlado in hrvaško- srbsko koalicijo dosegel spora¬ zum. V smislu tega sporazuma bo odstopil komisar Čuvaj: za bana pa bo imenovan vpokojeni pred¬ sednik stola sedmorice ! dr. Alek¬ sander pl. Rakodczay. Za sekcij- ske šefe bosta v tem slučaju ime¬ novana bivša poslanca, pristaša hrvaško-srbske koalicije dr. Du¬ šan Popovič in dr. Mažuranič. Vo¬ lilni pakt hrvaško-srbske koalici¬ je s stranko prava ostane v velja¬ vi. Ker pa Mažuraničafpri novih saborskih volitvah ne bodo kan¬ didirali, bo pri volitvah,dobila ve¬ čino nesporno hrvaško,-srbska ko¬ alicija. . so podrli, m na isto mesto posta- .., + 4 rm ovy ,- vil je cesar kapelo in samostan, kjer posvečuje osemnajst karme- litskih n uri njili življenje v vedno čestenje device Marije, katero prosijo neprenehoma v molitvi za zveličanje duše Rudolfa. Dve nu¬ ne klečijo vedno pred oltarjem, noč in dan. Menjajo se vsako uro, in tako se moli naprej in naprej, in se je molilo neprenehoma skozi jednaindvajset let, in kdo mor; reci, da so njih prošnje zastonj. Tudi drugi ljudje obiskujejo kapelo, da molijo za sprijene si¬ nove in hčere. Ta navada se je prijela tako ljudi, da je postal ta Kako se izboljša in ozdravi po - kvar j ena strd? Zgodi se, da dobi strd, ki se si¬ cer dolgo drži, neprijeten, slab o- kus, ker je bila shranjena na ne - pripravnem mestu. Treba je zdro¬ biti 400 gramov premoga in ga z vodo tako temeljito oprati, da je voda čista. Tak izpran premog se pomeša s 3 kg strdi in 6 litri vode, vse se dobro zmeša in se po¬ tem pol ure kuha. Potem pa se ta zmes večkrat dobro precedi in strd postane spet rabljiva. Stroški tripolitanske vojne zna¬ šajo na italijanski strani 797 mi¬ lijonov. V pokritje so se porabili preostanki iz let 1910 do 1912 v znesku 157 milijonov; ostanek 460 milijonov pa naj bi se pokril s preostanki nadaljnjih let. Je pa veliko vprašanje, če bodo državni sklepni računi vedno tako ugodni, da bodo preostanki zadostovali za pokritje teh dolgov. Italijan¬ ski davkoplačevalci bodo morali polagano spraviti skupaj pol mi¬ lijarde za odplačilo kapitala. Se¬ daj mora Italija hitro polniti iz¬ praznjena vojna skladišča in po¬ pravljati vojne ladje in topove. Tekom časa bo treba tudi velikih investicij v Tripolisu, ako naj se dežela spremeni v koristonosno kolonijo. Italijanskim davkopla¬ čevalcem se torej tudi ne obeča bogve kako prijetna prihodnjost. Papeži, ki sploh niso eksistirali. Iz Rima poročajo: Vsled sklepa vatikanske komisije za zgodovin¬ ske študije so štiri papeže iz 8., 9. in 11. stoletja črtali iz kronolo¬ gije papežev, ker je zgodovinsko dokazano, da sploh niso eksistira¬ li. Papež Pij torej ni 263., temveč 259. papež. , Senzačna iznajdba v brezžič¬ nem brzojavi j en ju. Učenec pariš¬ kega fizika Poincarea Bethenod je izumel nov način brezžičnega brzojavljenja. Z aparati, ki jih je izumel mladi izumitelj, se bo br¬ zojavilo lahko 200 besed v eni mi¬ nuti, doeim se dandanes z brzo¬ javnimi aparati brzojavi samo 15 besed v istem času. Iznajda Bethe nodova je neki jako enostavna, a pomenja velikansko pridobitev v brezžičnem brzojavljenju. Nadleguje vas kašelj? Tisti suhi, raskavi kašelj je učinek razdraženja mrenic v S 1 hi* ha dar zakašljate, se vam trgajo te mrenice in tkanine pljuč. To jih oslabi in pripravi pot za bolj resne bolezni. Severov Balzam za pljuča Severa’s Balsam for Lungs je sestavina primernih snovi. Pod njegovim učinkom ozdravijo vne te mrenice, srbeči občutek, izgine, vnetje olajša in kašelj izgine, /e prvi popitek da mnogo olajžbe. Cena 25 in 50 centov. PREHLAD .je ponavadi učinek izpostavljanja mrzlemu, vlažnemu ali mokremu vremenu. Navaden prehlad lahko postane zelo nevaren, zato je do¬ bro odpraviti'prve znake s Severovimi Tabletami zoper prehlad in hripo Severa’s CoJd and Grip Tablets Te preženejo prehlad iz ustroja in dajo zaželjeno olajžbo. Cena 25 centov. Tistim, ki trpijo vsled revmatizma. Pravi način zdraviti revmatizem, odpraviti vodno kislino , vzrok revmatizma in olajšati okrajne bolečine, je rabiti vnanje in notra¬ nje zdravilo. — V ta namen priporočamo za NOTRANJO RABO VNANJO RABO Severov© Zdravilo zoper revmatizem (Severa’s Rheumatic Remedy) Severov© Gottiardsko olje (Severa’s Gothard Oil) ki olajša okorelost sklepov, vne - tje in revmatično nevralgijo. Od¬ pravi okorelost mišic, otekline in bolečine vsled revmatizma. Cena $1.00. ki je okrajna nadeva za olajšanje bolečine v hrbtu ali nad obistmi, vnetje prsne mrene, bolečine v pr¬ sih in straneh okrajnega revmati¬ zma, nevralgije in vseh bolečin, kjer se more mazilo rabiti. Cena 50 centov. Na prodajTv[lekarnah.0iZahtevajte^SEVEROVA.0[ Ako^jih nima vaš lekarnar, naročite jih od BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”. AUSTRO-AMERIGANA FAROBRGDNA DRUŽBA, i Direktna črta med New Yorkom in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — D obral kuhinja. — Vino brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodih! KAISER FRANZ JOSEPH I. . in MARTHA WASHINGTON. Na ladjah se govore vsi avstrijski .jeziki. Družbini parobrodi 2 vijaka: KAISER FRANZ JOSEF I., MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil sc obrni na glavni zastop: PHELPS BROS. & CO., General Agents, 2 Washington St., New York, ali na njih pooblaščene zastopnike| v Zedinjenih državah in Canadi.j American Exchange =^Bank=^ SLOVENSKA TISKOVNA DRLLL.1 ‘Harodni Vestnik” 31 EAST MICHIGAN ST. Duluth, FVLnn. □ B □ TISKARNA “NARODNI VESTNIK” IZVRŠUJE VSA V TISKARSKO STROKO SPADAJOČA DELA: DRUŠTVENA PRAVILA, VABI¬ LA, TRGOVSKE POSETNICE, PISMEN PAPIR, ZALEPKE itd. ZMERNE CENE, DELO OKUSNO, : : : TOČNA POSTREŽBA : : • VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence in Hrvate v mestu. Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo volne liste. S 3°| 0 obresti od vlog. BI I——- John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH. PREPRIČAJTE SE! in Priporočilo. Cenjenim rojakom v Eveleth i okolici se priporoča za razna stavbena dela bodisi pri novih gradbah ali popravah. Dela izvr¬ šujem solidno ter po nizkih ce- ah. Josip Intihar slovenski zidar 206 Monroe St. Eveleth, Mino. Ely, Minn. Cenjeno uredništva:— Blagovolite priobčiti zopet ne¬ koliko vrstic iz naše naselbine. Namenili smo se nekoliko obelo¬ daniti 6 tuk. gibanju naših dru¬ štev'. Sicer nebomo sedaj bolj ob¬ širno razpravljali o tej zadevi, to pride še lahko kasneje na vrsto. y naši naselbini imamo dve dru¬ štvi spadajoči k J. S- K- I rvo je društvo sv Cirila in Metoda št 1, katero bode praznovalo že čez par let 25 letnico svojega ob¬ stanka; drugo društvo je nekoli¬ ko mlajše to je Društvo sv. Srca Jezusovega. Obe imenovani dru¬ štvi potrebujete sedaj novih mla¬ dih moči, posebno pa še društvo sv. Cirila in Metoda, katero je, kakor že znano, sklenilo znižati pristopnino za dobo 3 mesecev, imamo pa žal tudi v naši naselbi¬ ni nekaj oseb, ki bi rade imele društvo in njega člane za molzno kravico. Njih princip je, namesto- agitirati za svoje lastno društvo, pa delujejo ravno nasprotno. Mo¬ goče je to radi “biznesa” ali kaj? Sedaj so začeli iskati kar natilio- ma po slovenskih stanovanjih no¬ vih kandidatov za ustanovitev novega potrebnega? društva, ka¬ tero bi imelo namen konkurirati drugim, osobito pa društvu Sv. C. in Met. in društvu sv. Srce Je¬ zusa; kajti to novo namerovano društvo naj bi se priklopilo tudi k J. S. K. J. Vsi trezno misleči Slovenci na Ely, priznavajo, da je tako poče¬ tje nepremišljeno in celo nespa¬ metno. Že sedaj imamo v naši na¬ selbini odveč društev, vsled tega se ne more doseči na tem polju do nikakega zaželjenega uspeha in napredka. Dragi rojaki Slovenci na Elv! Ne dajte se pregovoriti po onih krivih agitacijskih apostolih in ne nabavljajte si novih, nepotrebnih stroškov. Kakor znano, ima vsako novo društvo mnogo stroškov pri ustanovitvi ali pa kasneje. Treba si je tiskovine, pravila, knjige, dvorano, zastavo itd. Če že želite pristopiti k J. S. K. J. pristopite ali k društvu sv Cirila in Metoda, ali pa k društvu sv. Srca Jezuso¬ vega. Oba ta društva že dolgo vr¬ sto let pošteno delujeta in skrbita za svoje sobrate. Pokažite vrata onemu, ki Vas pride nadlegovat morda v hišo. Sedaj pa še opozar¬ jamo gotove osebe, naj mirujejo ker drugače se bodo obelodanile njih pregrehe v drugi javni luči. Tedaj bode za prizadete vsak iz¬ govor brez uspeha, brez pomoči. Dragi nam rojaki po slovenskih naselbinah! Pristopajte radi k Jugoslov. Katol. Jednoti! Pozdrav do elanov in članic te Jednote, uredništvu N. V. pa kar največ uspeha! Uradniki društva sv. Cirila in Metoda, Ely, Minn. Ely, Minn. Joj, kako je mrzlo pri nas. To - ploiner kaže cel “škrnicel” sto¬ pinj mraza pod ničlo. Vsled tega ni čudno, da jo je znani jolietski Klepetee tako hitro popihal iz na¬ še naselbine. V-zadnji št. “Ameri- kanskega Slovenca” piše o svo¬ jih utisih elyške naselbine, kjer pove, kaj se mu tukaj dopade in kaj ne. Dopadejo se mu le pouli¬ čne “lampe” zato ker so ravno take kakor v Jolietu. Ni pa zado¬ voljen, da je tukajšna cerkev ta¬ ko; slabo obiskana ob nedeljah. Vidite, Mr. Klepetee, ljudje pri nas so v tem oziru jako praktični- ker čitajo raje pridige “Ameri- kanskega Slovenca” doma pri gorki peci, in zraven jedo krajn¬ ske klobasice in pijejo pivo. Zna¬ no je da naš mesar Kapsli izdelu¬ je prav okusne klobase, in ako ho¬ čete, Mr. Klepetee, vam eno po¬ šljem na poiskušnjo. Dopadla pa se ni Klepeteu prav nič tukajšna Slovenska Čitalnica. Piše namreč, da vlada pri njej slab red, in da vsak izobražen Slovenec lastuje večjo knjižnico kot je Čitalnica tukaj. Kar se reda tiče, vam po¬ vem, Mr. K. da ni ničesar grajati. Kaj pa glede knjižnice? Treba je pomniti, da ima Čitalnica vkljub vsi agitaciji samo 26 članov; dasi bi jih lahko bilo 100, ako ne več. Par desetin članov, delavcev pa ne more žrtovati za stvar toliko, kakor bi bilo želeti. Ako bi nas podpirali naši trgovci, in gmo¬ tno bolje stoječi rojaki, potem bi seveda bilo drugače. Imamo par prijateljev med njimi in čast .lini: Nekemu tujerodnemu dru- tvu, ki je obdržavalo veselico na pustni torek, so skoro vsi sloven¬ ski trgovci poklonili razne dobi- ke; med tem ko Čitalnica pri svoji zadnji let. veselici ni dobi¬ la nobene podpore od njih. V “nem oziru se pa strinjam z Mr. vlepetcem in sicer v zadevi S. Z. Mesto Zavetišča, naj se gradi ne¬ hale “Sanitarnim” za ljudi kali- ■>ra a la Klepetee. Tam naj bi se mu “fiksalo koleščke v glavi, ker, kdo ve, kake neumnosti še lahko napravi. Na primer, da Klepec izgubi delo pri “A. S. ” in v slu- ■aju, da potem dobi delo pri G. x bi skoro gotovo postal največji svobodomislec, 20 stoletja. Saj se je tukaj pred neko osebo izrazil, da biznes je biznes. Ali je morda vera biznes ? Zdi se mi, da nekate¬ ri gospodje v Jolietu mislijo da je. — Ideja za Slovenski Dom je do¬ bila že precej pristašev, in več društev je že tudi izvolilo pose¬ bne odbore. Pa kakor vselej pri takih stvareh, morajo 'nekateri ljudje nasprotovati; tako so se tu¬ di sedaj dobili gotovi možje, ki ti za našo naselbino tako potrebni stvari nasprotujejo. Celo neko društvo, ki ima do 200 članov, je na svoji zadnji seji odklonilo vsa¬ ko sodelovanje za Dom. Zaslugo, da se je stvar odklonila, ima v prvi vrsti predsednik dotičnega iruštva. Živeli taki predsedniki! Zanimivo je, da je ravno to dru¬ štvo nasprotovalo pred leti grad¬ ili Slovenskega pavilijona za let¬ ne veselice; a se je vkljub njiho¬ vem nasprotju vseeno izgradil. Tako upam,da se bode tudi Slo¬ venski Dom nekoč tu dvigal, za kar bodejo že skrbeli naši zavedni rojaki. Poglejmo tukajšne Fince, imajo 2 lepe dvorane, in svojo konsumno zadrugo, ki jim tudi le¬ po uspeva. A kaj imamo mi? da bi lahko po¬ kazali Slovencem po družili nasel¬ binah za izgled? Ničesar! Imamo seveda salone in druge lokale, kjer se rojaki pogovarjajo in pre¬ pirajo, kdo da zna bolje “ronati mašino” kdo da more “našaflja- ti več kar” in tako dalje. Kdaj pač se bo lahko reklo, da naElv dani se, da na Ely se dela dan.-, . Frank Zajc. Eveleth, Minn. Dragi mi urednik: .— Prosim vas, priobčite nam vest v vašem listu “N. V.”, da smo tukaj na Eveleth vstanovili novo podporno društvo imenovano: “Samostojno podporno Sloven- sko-hrvatsko društvo,” kateri ima namen plačevati $1.00 na dan ali $30 na mesec bolniške podpo- pore. Prva dva meseca po pristo¬ pu v društvo se ne plača nikake podpore, tretji mesec po pristopu je pa vsak član opravičen do pod¬ pore. Pristopnina je za prvi mesec $3.00, kar velja do prve seje, po¬ tem pa $5.00. Mesečnina bo za nedoločen čas $1.00 na mesec, po¬ tem se pa, ako bodo člani za to glasovali, zniža. Za'preiskavo je. prosto do prve seje, ki bodo v ne¬ deljo dne 9. februarja t. 1. ob 4. uri popoldne in sicer v Jos. Fran- cel-novi dvorani. Kakor vidite, dragi rojaki, nam ja naša družba odpovedala tako- imenovani “Klub”, zatoraj smo primorani si sami poiskati pomo¬ či v slučaju nezgode. Sicer ima¬ mo že več dobrih društev, vendar vsakdo ve, da ne more izhajati s samo $20 na mesec, katere seda¬ nja podporna društva plačujejo. Veliko je šč heoženjenih, ki ni¬ so pri niltakein.društvu, ter se ra¬ di izgovarjajo, da ne pristopijo v društvo, ker spada k jednoti, a z;i smrtnino se nočejo zavarovati, temveč le za slučaj bolezni. Novo ustanovljeno- društvo bode pa skrbelo samo za bolniško podporo in nimajo pridideti nobenega iz¬ govora vveč. V začasni odbor so izvoljeni sledeči: John Intihar, predsed¬ nik; Frank Okoren, podpredsed¬ nik; Fran Peterlin, glavni tajnik; Mat. Grilc, podtajnik; Josip Fran cel, blagajnik; nadzorniki: John Tanko, John Kapus in Frank Štrukelj Ustanovitelji društva so sledeči: Frank Peterlin, - Josip Francel, John Intihar, Jernej Žnidaršič, Uois Peterlin, Frank Ookoren, Matevž Grilc, John Kapus, Frank Štrukelj, John Tanko, Frank Pe¬ ru sok. Matevž Ilravat, John Gor- . ik ,Matevž Perme, Andrej Žo- , rij Karol Ferdi, Pirmož Toma¬ žič, Mihael Tomažič, Janko Vola¬ rič iu Frank Razingar: Torej vas opominjam, da hitro pristopite k temu prepotrebnemu društvu, ker človek ne ve, kje ga nesreča čaka, ter se za vsak slu¬ čaj zavarujete. Opominjam tudi rojake, da so previ dni pred goto¬ vimi židovskimi agenti, ki na vse mogoče načine love naše ljudstvo v svoje židovske zavarovalnice, katere so navadno kaj nezanes¬ ljive. Dragi rojaki! Zakaj bi ne pod- j pirali svojih društev, kjer smo j svoji gospodarji in kjer odločuje¬ mo sami ni nismo odvisni od tuj¬ ca? Saj imamo raznovrstna dru¬ štva na razpologo, kjer se lahko zavaruje vsak; in kjer se lahko dogovori v svojem materinem je¬ ziku. Koliko žalostnih slučajev imamo že, ko so bili rojaki zava¬ rovani pri angleških, ali bolje re¬ čeno čifutskih organizacijah; pla¬ čevali in plačevali so, a navadno nič dobili; družba se je na vse j načine izgovarjala in zvijala, sa- ! mo da jih je prevarila. Zatorej j rojaki, podpirajmo vedno in pov- I sod svoja slovenska društva, ka- ! t-erih imamo dovolj in katera nam nudijo podporo v slučaju bolezni ali nesreče. Frank Peterlin. narjev Japoncevg Portugizov ali Italijanov, jaz-pišem iz znanja i- ne vsled reklame, — potem bi A- merika kar zijala, kaj se splon prideluje v Južno missourski.i gozdovih in mlakah. Gotovo bone \se prišlo: le z edino izjemo, ako pisatelj tudi živi in se ne bode -veu zanimal kedo bode kupil ta ah oni kos zemlje. Da pa bralec ne bone mislil, tukaj so močvirja, izjav¬ ljam da močvirja sploh ni v teh krajih, temveč popolno trdna so¬ lidna zemlja povsod, le sem in tje se dobe mlake, kjer ni dosedaj bi¬ lo odtoka in kjer se nahaja \oda ali vsaj vlažnost od meseca febr. do jiultju. Treba je malih kana- POTOPISNE ČRTICE, Piše F. Gram. (Konec.) V Celosti sem marsikaj dvomil in sam sebe obsodil, da sem Slo¬ vencem prodajal zemljo tukaj. Danes po mojih skušnjah, kaj se drugje obeta naselniku in kaj se napravi tukaj z pol manjim kapi¬ talom? dalje kako se zemlja tukaj odpira posebno zadnje dve leti, in rodovitnost zemlje, da jo ni v A- meriki enake vrste v takovem kompleksu pa pišem vedno iz pre¬ pričanja in znanstva: kupi si zem ljo, in pusti isto takoj sam pa o- stani kjer si že da je zemlja en¬ krat zorana in z 2—10 krat ma¬ njim kapitalom kakor kjerkoli imaš dom tukaj, da si ga v resnici vesel. Ne hodi pa nikoli pod ne- benirni pogoji v gozd z malim de¬ narjem in nevešč čiščenja gozdov, temveč ostani kjer si; in predno prideš, priporočam ti idi li kakem kmetu delati vsaj 6 mesecev,'da bodeš znal orati, dalje da bodeš razločil konja od mule itd. Cenje¬ ni bralec, kateri misli da je to le neumna reklama, naj spravi ta list in moj dopis, in ako bo še v Ameriki, naj pride v te kraje 1920. leta, ne kupovati zemlje, temveč kraje pogledat, dalje vpra sati ako se kupi kaka ravnina naj si že bode gozd ali polje spod 100 tol. aker. Isto naj vpraša tedaj tukaj od mlak ali bolezni, in lju¬ dje se mu bodo posmehovali. O tem predmetu sem govoril z naj- boljimi veščaki, zdravniki in vsak do mi je to povedal, da nastane bolezen od sušenja mlak, od troh- nelega in gnilega lesa v gozdu in zapiranja vetrov ob gozdovih, ka¬ kor hitro so pa gozdovi posekani, zemlja razorana. ni no*benih mlak več nikjer torej so ti kraji nele najboljši v Ameriki, temveč tudi jako zdravi; posebno kjer je pit¬ na voda najboljše vrste in popol¬ no čista brez vsakih snovi. In da se to vredi, je treba v prvi vrsti ljudstva in kapitala. Nikakor pa ne tajim, da bodo naši kraji dobri za vsako rastlino v Ameriki in morda najbolji? N. pr. za krom¬ pir iz naših krajev se ne bode ni¬ koli primerjal v dobrobiti z Wis. Midi. ali Colo, to je iz severnih krajev, nikoli ne bode naš imel onega okusa, kajti ta rastlina je doma le v mrzlih krajih, isto v ja¬ ko peščenih kojih pa tu imamo. Pač smo mi tukaj za koruzo na dobrem ki je glavni čivež človeš¬ tva in živadi, dalje j edosti pavole buč, sladek krompir, vse domače trave in detelje, deloma pšenica, riž na krajih kjer se nahaja trda spodnja zemlja (hard pain) in ka teri z irigacijo plača več na aker, kakor vsaka rastlina kmetijstva, na svetu, kar je meni znano; (ne mešaj pa kmetijstva z vrtnar¬ stvom) kajti riža se ne pridela na aker nikoli spod 65 bušljev; a velikokrat pa do 125 na aker. Po mojih skušnjah bi sladkorna pesa tukaj tudi uspevala tako dobro, kakor kjer koli drugje. Z drugo besedo, tukaj raste vse izborno, le da sc za posamezne rastline dobe še bolji kraji in bolje podnebje ho tukaj, a jaz ne trdim samo da raste temveč tudi obrodi in uspe¬ va. Da bi človek mogel kakor x-.e more, dobiti večjega' števila vrt- lov z malim delom in vsakdo jin lahko odpravi na svojim posest¬ vu. Jaz rabim oni izraz po starem državnem poročilu (Svvamp Land in tudi kjer moj namen ni olep- šavati ali vabiti kupce z dopisi, temveč mojim dopisom pripisova¬ ti strogo resnico in reklama ee jo rabim za to posebe; oglašam. Čul sem na potovanju dosti od Slovencev od krasnih obali Texa- sa in še lepši od Floride da se pa kedo ne bi zaletel v mene in bi trdil kruli spodjedati sem raje po polilo tiho od onih citron, fig in pomerane. Le to pribijem, da jaz prodam več zemlje kmetom veš- čakem Amerikancem v 6 mesecih kakor vsi slovenski agenti ukup- no v 50 letih, a ono, da mi ne pro¬ damo drugim ko Slovencem, naj se pravilno bere, raje da menda ne moremo drugemu prodati. Pa brez zamere vsem! POTNI SPOMIN.I. Piše M. Pogorelc. Bosna. Zapušfivši sarajevsko prestoli- co, odpeljal sam se z vlakom ob reki Bosni dalje proti trdnjavi Jajce, Še enkrat ozrl sem se nazaj iz vlaka do. nad vse romantične¬ ga izvira, na lična domovja in vr¬ tove prijaznih turških bratov Ma¬ ši č in na divno kopališko mestece Ilidže. Tedaj je vrvelo ljudstva sredi parka, pred velikim hote¬ lom je pa igrala vojaška godba. Bosanski seljaki, ali kmteje so istočasno v okolici ravno kosili travo in! redko, slabo klasno žito. Isto leto, je vladala namreč tajai- kaj huda suša. Zanimal me je bo¬ sanski kosec opasan z velikim ži¬ vinskim rogom kot osovnik; pri klepanju je pa zabil potrebno o- rodje kar v travo. Proti Jajcu, u- stavili smo se z vlakom na 24 ma¬ lih postajali, to pa samo nekaj minut. Dalj časa je stal vlak v mestu Travnik ki se prostira na vznožju visoko proti nebu moleče gorske pečine. Ta kraj oklepa okolica Goleš in hrib Vlašič. Običajno se pečajo tamošnji seljaki z ovčjere¬ jo in sirarstvom; sir bosanskih ovac je poznat kot izboren, vsled tega se raspošilja v velikih mno¬ žinah na vse kraje. Oprava teh seljaških pastirjev je za tujca no¬ va; nosijo namreč domače platne obleke, ukrojene po narodni noši; v ravno takih nošah opazovali smo tudi številne kosce po zagore¬ lih travniških poljanah. Sestal sem se na potu s tremi nemškimi pokrajinskimi slikarji, ki so mi pritrjevali o krasnih na¬ ravnih legali okoli Save. V Travniku se nahaja obsežna tovarna ali izdelovalniea opank, katere so v obče na jugu v rabi. Mesto Travnik mora biti že pre¬ cej staro, v dokaz temu pričajo razna že zapuščena turška poko¬ pališče. Turku je domače pokopa¬ lišče sveta stvar, ker pokopava najraje mrtvece vedno na enem mestu. Tako tudi ne pripušča tur¬ ška vera, pregraditi stara pokopa lisca v druge svrhe. V Travniku je mnogo kavarn, z občeznano in okusno turško ka¬ vo. Okoli mesta se nahajajo ob¬ sežni tobačni nasadi naravno pod kontrolo avstrijskega tobačnega monopola. Ti nasadi donašajo dr¬ žavi letno na milijone in milijone kron dobička, Kaj brhka in krep¬ ka so dekleta iz Travnika; opa¬ zoval sem jih, ko so prodajale na trgu oblečene v pestrih narodnih nošah ravno borovnice to blago so ponujale kupcem v tako uljud- nem tonu, da je moral človek ne¬ kaj od njih kupiti. Od Sarajeva do trdnjave Jajce je ob reki Bosni kraj deloma oh- raščen, največ je pa ondi skalrivi- tega grebenastega gorovja. Tako sem dospel nekako sredi meseca julija 1. 1908 v zgodovin¬ sko znamenito trdnjavo in meste¬ ce Jajce v Bosni. Po velikosti se ne more ravno isto hvalisati, a mesto samo na sebi je pa prav: kine Bosne. LISTNICA UREDNIŠTVA. Premogar v Penna. Tu Vam na- jarno poleg Vaše stvari še nekaj drugili. Prvi premog našli so in začeli kopati na angleškem leta 1234; prva banka je bila otvorje- na že leta 385 pred Kr. r. v Ate¬ nah na Grškem;, bajoneta začeli so izdelovati v mestu Bayonne na Francoskem 1. 1647; pivo so jeli začeli kopati na Angleškem leta uprav isto leto, ko je znani Kri- štov Kolumb odkril Ameriko; zgodovina nam kaže, da so vlili prvi zvon 1. 400 po Kr. r. v Italiji; takozvano ‘ 1 bessemersko ‘ ’ jeklo so pričeli pridelovati 1. 1856 na Angleškem; biljardne igralne mi¬ ze prihajajo z Francoskega, kjer so jih imeli že 1. 1471 v rabi; bom¬ be so iznašli Holandci leta 1495: kočije so pa uvedli v Avstriji leta 1515. * NAŠI ZASTOPNIKI. % Za Biwabik, Minn.: Jacob Delak. Za Ely, Minn.: Mati). L. Kapah. Za Eveleth, Minn.: Maks Voleanšek. — G. Kotze. Za Chisliolm, Minn.: Anton Mahne. Za G-ilbert in okolico: Louis Vessel. Za Greaney, Minn.: Joseph Smuk. Za Virginio in okolico: Frank Horva- tich. Za Auroro, Minn.: Louis Petelin. Za Rauch, Minn.: Geo. Brozich. Za Crosby, Minn.: Tony Prosen. Za McKinley, Minn.: Frank Hočevar. Za Rice, Minn.: Vouk & Oman. Za Calumet in Laurium, Mich.: Frank Plautz. Za Mohawk, Mich., in okolico: Anton Schweiger. Za So. Range, Midi.: Mike Muhvich. Za La Salle, 111.: Frank Krule. Za Chicago in Joliet, 111.: Jos. Bliscli. Za So. Chicago, 111.: Antliony Motz. Za Waukegan in North Chicago, 111.: Matli. Ogrin. Za De Pue, lil.: Joseph Omerza. Za Gary, Ind.: N. M. Vuksinich. Za Indianapolis, Ind.: Mih. Pavell, ml. Za Fairchild in Willard, Wis., Frank Klančar. Za Braddock, Pa., in okolico: John A. Germ. Za Johnstovm, Pa.: Mike Štrukelj. Za Conemaugh, Pa., in okolico: John Brezovec. Za Arona, Pa.: Anton Klanehar. Za Garrett, Pa.: Jos. Vame. Za Darragh, Pa.: Jos. Hauptman. Za Cliff Mine, Pa.: Math. Petrieh. Za Marianna, Pa.: Henry Lamuth. Za Cleveland, O., in državo Ohio: Ka¬ rol Bauzon. Za Barberton, O.: Frank Poje. Za Bridgeport, O.: Frank Guna. Za Lorain, O.: Martin Kodelja. Za Leadville, Jacktov/n, Stringtown, Bocktown in So. Chicago, Colo.: F. VV. žužek. Za Leadville, Colo.: John Janežič. Za Primero, Colo.: Mihael Krivec. Za Somerset, Colo.: Kajet. Erznožnik. Za Tale, Kans.: John Homec. Za East Helena, Mont.: Fr. Suhadolnik Za Oregon City, Oreg.: Josip Kestnar. Za Rock Springs, Wyo.: F. S. Tauehar. Za Milwaukee, Wis.: John Wodovnilc. Za Diamondville, Wyo.: John Globoeli- nilc. Za Black Diamond, Wash.: G. J. Po - renta. Upravništvo “NARODNEGA VESTNIKA” V AMERIKI (Se ima inkorporirati v državi hjj . NAJBOLJ POTREBEN ZAVOD ZA Slon NAROD V AMERIKp URADNIKI; Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortlandt, St Podpredsed.: Paul Schneller, 208 5th St./ Gal ^ Tajnik: Er. Krže, 2616 So. Lavmdale Av e fv Blagajnik: Geo. L. Brozich, Box 424, Ely "j/.“‘M “UHet, iinn. NADZORNIKI: Joseph Benka, predsednik, 11250 Indiana Av ■vrt i - ■n/TIn/UJnli Tnlin A ’CT ni . f i, r ! > 1 ..ju 1 , lite F •fiv jr**?, \lini Frank Mladich, John Žvanut, A. H. Sku bj „ ■'% pl;^ m JJra.ui> v' . .iikfl »*i z tdc nad:, Mn 0 •tat 0 p»c za Tud i» rte 'i ; lauj« 1 k) f ll0 T voje oci . iga. JU* nego stok )y S°: pog-. v |«^ ra vn 0 .1 e ,' ali 0 u na b boj, vsi v Chicago, 111. DIREKTOSIJ obstoji iz vseh zgoraj navedenih uradnikov i n kov ter še sledečih rojakov: John A. Germ, Braddock, Pa. Ivan Pajk, Conemaugh, Pa. John Gantar, Frontenac, Kansas Matija Pogorelc, Chicago, 111. Louis J. Pirc, Cleveland, Ohio. John Verderbar, Chicago, 111. E. J. Mencinger, Pueblo, Colorado. Vsaka slovenska organizacija, ld šteje p 0 več društev, je opravičena do enega člana v dirj^' Vsak slovenski list v Ameriki je opravičen ’ ga mesta v direktoriju. Vsa ostala samostojna društva so opravič enega zastopnika v direktoriju. Rojaki! Agitirajte za Slovensko Zavetišče t (J* --''‘ra "d riki, ki naj bode spomenik skupnega narodnega re ; sv» že' f do 1 Lgla; takoj sp jjpfll * v* Rimi aje»' u mu J ( ot Xook ©ut! Yoii’d better take čare ©f T&urself* Glavobol, bolečine v grlu, v prsih! in straneh, slabe žleza iu drugi znaki' prehlade ne bodo imeli nevarnih po¬ sledic, če bodete rabili Dr. RichterMluan P Pain-Expe lio predpisih, ki so natiaj-il urn.otu. 25c. in 50c. steklenici/ Čuvajte sc ponaredb in pa sidro in naše ime. 74-80 WASHINGTON STREET, NEW tOTl l' Dr. Richterjeve Congo Pilule oh.#! (25o. ali 50c.) J Španski If NE ZAMENJAJTE! K POZ) DA JE NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom naznanja mo, da smo izročili glavno pot o - valno zastopstvo V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 (Kranja največja in najvarnejša slovenska hranilnic*- Prometa koncem leta 1911 SI4.S milij°B° v Stanje hranilnih vlog 42 milijonov kron. Rezervni zaklad hranilnice "1,300.0011 ^ obrestuje po 4 1 |2 °!o brez ^ Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice k ® stna občina ljubljanska z vsem svojini pr«®J. njem in z vso davčno močjo v vrednosti w jonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. “ ež vlada kranjska. Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zaneslji'^. Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam^P 0 .. na “Mestno hranilnico ljubljansko” v LjublJ a “.“j kako drago manj varno “šparkaso”. Nam pa ta * j po kateri banki dobimo za Vas denar.Svoj nas° site razločno in natančno. » pravici je rek «je prevzel F* Janezom klej lanskemu Ms P 1 ®* v sobi in ■ a ° šla naprot ,aebi fflogl a ha ’ k ‘ ie kopici j ssl, ’’ e ne P re brenči’ Da/ Salam ar d rivali. il/i! Vr mla ■ s Pani.; • ’ d Izključena je vsaka špekulacija in izguba denarja. g. LOUIS VESSELU iz Gilbert i, Minn., kojega slika je priobčena tu zgoraj. Mr. Vessel nastopil je svojo po¬ tovanje začetkom devembra. Ob¬ iskal bo cenjene rojake po Minne¬ soti in ostalih državah. Opravičen je sprejemati naročnino za list, oglase in tiskovine. Rojakom ga najtopleje priporočamo, da bi mu šli blagohotno na roke. Upravništvo in uredništvo 1 NARODNEGA VESTNIKA ’ ’ 405 West Michigan Street, Duluth, Minn, n First National EVELETH, MINN. Naj starejša narodna feanka saa KAFJTAL IN PREOSTANE $122^000,00 _ Pošiljamo denar v fryr*:*Vo Parobrodsii listi za vse Plačamo o2ares ; .' 3 od S: ^ ni |» H h v NSi. J Al k a „ S ! W igal H. R- Haggart. — Prevel J. M. '|'0 sp 1 ga njegova rana ni j Vi Ul: (Dalje.) 1 > vor jenje, je stopil iz šotora m se obrnil proti skn- ■ i solze na Mirijamnnh licih, se je začel hudovati !)'• kakor jih je znal rabiti samo izkušen rimski čast 'U 1:l,,il ’ »tolažila Mii 4 jam in mu pojasnila, da ni bilo ' i-i j p P° ni c 5 %., ’ k , Gal’ V v ’ % M ej ,, Gal.»«!>»»«■ y Hub; ' 1C ' -46 h; AOv Sas. so opravi. prsih! znaki : ili po- JC, t . ] )0 dite tako prijazni m se spominjajte, da je ta in p o njem moja, ker mi jo je on izročil v var - prinesti daril, izročite jih meni, ker jaz vem, kaj J 1 Žf ’ Seda) pa dovolj o tem; tamle je sodček vina, stara jiaai 0, i.j se m jo kupil za pot. Spijte jo na moje zdrav- & ban °tkleta z biseri.” '\Triiam roko in jo spremil v šotor. A k ‘Lica moja,” je rekel stotnik med'obedom, “bi rad Jp!l ' ' \ores spominjati dogodkov zadnjih dni. Oh, ti ne St ' “ ^ obedovala skupaj in kako si se mi oklepala okoli str ica! Ne, otrok, ni treba zardeti, ker jaz ti lio- liaZ 'vestejš i varuh.” d dober z menoj ? ” ga vpraša Miri jam. ■fi ) slta . za to, ker si bila prijateljica mojega tovariša, ki je k ' U Tudi zato, ker si bila bolna in slabotna, ko sem te ^ 'klanju in ker si od tedaj*vedno z menoj, zlasti-pa zato, dje umrla in ki bi bila sedaj prav tvojih let, ako t-V oči me živo spominjajo na njo, ki sem jo ljubil nad ' -do 23 imenovali srečnega, ki ga je pa sreča zapustila, pogostokrat mi je pravil o tebi v Rimu, kjer sva bila pt 4 - -vuo je bil visoko nad menoj in po meni ti je bil poslal l^di 23 bil oddal prav na tem vrtu in nakit, ki ga nosiš ® #I11 ko se prav spominjam, tudi prstan — da, prav ta v' n o'siš. Ostala si mi v spominu, ko sem odšel v vojsko in * slučajno našel na vrh Nikanorjevih vrat skoro napol se - 1-etakoj spoznal m ponesel k cezarju, ki je izjavil, da si od 1 su žnja in ki te je izročil meni v varstvo, dokler te ne L 5 ;/'ui v Rimu. Kad pa bi vedel, kako si prišla gori na ono j |am mu je pripovedovala vse kar je vedela. Ko je kon- šisi šepal okolu male mize do nje in jo svečano poljubil na Lvseh bogovih Rimljanov, Grkov, kristjanov, Judov in bar¬ ju plemenito dekle,” je rekel, “in ta poljub je znak mojega Nič se ne čudim, da so Marka imenovali srečnega, saj si f ■- zasluž‘1 smrt, ker se je dal živega vjeti, rešila — rešila n, s tem. da si darovala zanj svoje lastno življenje.” i ne smeš ničesar očitati, ker ni bil po svoji krivdi vjet, bojeval kot junak; on je izginil — .” ■ki Stigo, kakor se bojim. To Ib bilo tudi najbolje zanj, i Rimljan se ne sme dati živega vjeti.” i mislim, da ne in upam, da še živi. Moja strežnica Nehu- stregla in tudi 'Esenci, med katerimi sem bivala, ga bodo i prepričana, da je Mark še živ.” John Povsha javni notar HIBBING-MINN. IZDELUJE VSA NOTARSKA DELA. POIŠČITE ME NA 311—3rd Ave. Village Livery konjušnica CHISHOLM, MINN. Phone 60. Math. Boriin, lastnik VOZOVI IN KOČIJE ZA VSE SLUČAJE. PRIPOROČAMO SE ZA POGREBE! )r ado. fite i e po i n . Ula v direktoj - “Pravice :cem j Zavetišče v i hodnega debi tJeu iiorejo. “j s e pošiljaj , j Chicago,]] tedensko. čuvali, ako bi tudi sami izgubili življenje. Ako < < n f V ° ''n '! v0 ’ ak I* 1 mu rada kaj sporočila ? V P.i° V0 ’ Pove -i mi, kaj me čaka v Rimu, ko pridem tja?” lii^mrpl!' 1 ! P0Ca , s , dokler ne pride Tit. Udeležiti pa se boš morala ako no ?/nr f ! naS0S aV1 , lega iz P rev °da, kakor je ukazal, potem pa - nikdar tiH mem kar ni verjetno, ker se vedno ponaša, da še ! ena TTf razsodba in tudi «' K bila še tako prenag- inn k' i 1 Un b ° d0 ’ zal ’postavili na trg in prodali za sužnjo one¬ mu, k, bo največ ponudil zate.” huiše Prodali!” je ponavljala Mirijam. “To je pač naj- bi o',r'-nvn i' i°'j \° bl ka -i takega čakalo tvojo hčer, ki je umrla, bi gmovo rekel, da je žalostna usoda to, ali ne?” mn - ^ g °n 0n 1 °i tem ’” zamrmr a Gal. “Upajmo, da ti bo tudi v Ri- mu meča mila, kakor ti je bila dosedaj povsod.” . a s P° r °eila Marku, da bom morala stopati v Zmagoslav- i iz pi °( u m ( l a bom pozneje na mestnem trgu prodana kot znja onemu, ki bo največ ponudil zame,” je dejala Mirijam. Rada bi^ sporočila Marku — toda, pri' bogovih! — kako mu spoioci i, a osezivi? Glej, odplujemo jutri zvečer. Kaj naj storim?” sporočilo' < a do Marka kaltega sela, ki mu ponese moje Sela? Kakega sela? Kedo ga more najti? Jaz lahko pošljem vojaka toda Mark živi pri Esencih, ki ga bodo gotovo obdržali kot a a, a o ga ozdravijo. Sploh pa žive Esenci, kakor si pravila, v ne vem brlogu, v starodavnem kamnolomu pri Jeruzalemu, to se pra¬ vi, ako jih že niso davno našli in vseh pobili. Kako naj jih potem vojak najde?” ... .. Pre P r ičana sem, da bi jih vojak ne mogel najti,” odgovori 1 ul J am v M tem mestu imam prijateljev in ako bi jih iskala, bi go¬ tovo koga našla v ta namen.” Gal je nekoliko pomišljal, nato pa je rekel: v A^aša s tara sužnja pozna ljud v item mestu. Najbolje je, da pošljemo po njo.” In Mirijam je naročila sužnji: “Ako srečaš kakega Esenca na ulici m naj je kdorkoli, reci mu, da ga Mirijam prosi, naj jo obišče; ako bi še kaj vprašal mu reci: “Solnee vzhaja.” Ako se pa sestaneš s kristjanom, reci mu, da ga prosi Mirijam njegove pomoči in ako bi vprašal kaj več, mu reci: “Dani se.” — Ali me razumeš?” “Razumem,” odgovori starka. “Sedaj pojdi,” veli Gal, in se vrni prej ko moreš; zapomni pa , ako ne izvršiš naročila, pojdeš z menoj v Rim, odkoder se ne po¬ vrneš več nazaj.” Eroti večeru se je vrnila s poročilom, da je našla Esenca, ki je obljubil, da pride v tabor, kakor hitro se stemni; pristavil pa je, da je vše to morda samo past, da ga vjamejo.” Ko se je stemnilo, je res prišel in stara sužnja ga je .peljala v šotor, kjer sta sedela Mirijam in Gal. Bil je Esenec, Samuel po imenu, eden najnižjih bratov, ki ga Mirijam nikdar ni videla, on pa jo je dobro poznal. Ob času, ko so Esenci ubežali z doma, ga ni bilo doma ob Jordanu, ker je odšel v Tir, da se poslovi od svvoje matere, ki je bila na smrtni postelji. Ko je cul, da so bratje zbežali in ker je mati še živela, je ostal v Tiru ter se tako izognil vsem grozotam vojske. Sedaj pa je pokopal svojo mater in bi rad poiskal svoje brate. Gal je odšel iz šotora, ker je vedel, da imajo Esenci svoje skriv- .temveč obiskujem sam cenjene ro nosti. Mirijam je Samuelu vse razjasnila, kje da dobi svoje brate. Snela je s prsta dragocen prsten Markov ter rekla Samuelu: “Pojdi, poišči svoje brate; ta prstan pa izroči rimskemu povelj¬ niku Marku ako je še med njimi in povej mu, da sem jaz Titova vjetnica. Ako pa njega ne dobiš, izroči in sporoči to stari Libijčanki Nelrušti, če pa tudi te ni več oglasi se pri Itileju ali pa pri načelniku Esencev z mojimi naročili in mojim pismom.” (Dalje prihodnjič.) Eveleth Photograph Studio 417 JONES ST., EVELETH Lastnik A. CARLSON. Izdeluje lepe slike za vse prilike; v zalogi ima tudi krasne okvirje Z vsakim naročilom poročnih slik dam brezplačno sliko v velikosti 16 x20 palcev. Navadne ali manjše slike tudi po večujem v vsaki velikosti. katere se priporočalo cenjenim rojakom v blagohotno vpošfevanje. AURORA. ..Gostilne: Josip Viranth, G. Kovač, John Kostelc, Anton Skubic, M. Turk. Mesnice: Geršič-Grahek; Tony Smol- čič. — Obleka in čevlji: Josip Sekula. Gostilne: Frank Arko. Mesnica in grocerija: železnina: Kuka.r & Mantel. Mesnice: Lapp Bros., Ivan F. Babici). Slaščice: Tony Brodnik. Ure in zlatnina: Jos. čimžar. Knjige: Jos. Sehmalz. Zavarovalnina, zemljišča in zastop - ništvo listov: Louis Vessel. M. Pogorelc trgovina zlatnine in znakov vsih Zvez slovenskih Jednot in po primernih cenah. 29. E. Madison Street Room 1114. Chicago, SEL Zaeno naznanjam, da nimam ni- kakih zastopnikov in agentov, jake po raznih naselbinah. CHISHOLM. MINN. Phone 101. Marijano mine potrpljenje, vrže šivanje po sobi in vzdigne svojcf PRIPOROČA SE CENJENIM SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved BUHL. John Spolar, Fr Perhaj, Kajfeš & Co. CHISHOLM. Gostilne: Fr. Medved, Chas. Zgonc, John Lamuth, John Bradač, J. Cham- pa, St. Praprotnik, A. M. Geržin. Grocerije: John Bartolj, Jos. Jakša. Mesnice: Peter Staudohar, Joseph Loushin & Co. Slaščičarna: Frank Jurekoviž. DULUTH. Gostilne: Jos. Scharabon, Elija Rat- kovič, Marko Danculovich. NEW DULUTH. Gostilna: Pretner & Skala. ELY. Gostilne: Frank Virant, John Gou/.e, Jos. Seliškar, Jos. Skala, G. Medved, Martin Skala, Agnich bratje, M. Kapš, Anton Hrast. Zaloga piva: Josip Geržin. Grocerije: Slogar bratje, J. Koval in sin. Manufakturna trgovina: Pet. Bezek. Trgovina z mešanim blagom in mes¬ nica: Math. Kapsch. Brivec: Frank Cerček. Krojači: Jos. Sehweiger, John Te - ran, Math. Spreitzeiv Kava in čaj: Frank Erčul. čevlji in obuvala: John Grahek, John Zalar. EVELETH. Gostilne: Geo. Kotze, Frank Stebalj, Jos. Francelj, Math. Miroslavič, Math. Primozich, John Agnich, Jakob Ahčin, Anton Fritz. Mesnice in grocerije: Geo. Brine, Pe¬ ter Junke, Frank šebat, A. C. Nema- nich. Brivec: Frank Lošin. Krojač: Jakob Ambrozic-h. Manufakturna trgovina: A. Murnik. Zavarovalna agencija: Maks Vol - čanšek. Fotograf: I. Fugina. GILBERT. Gostilne: John Francelj, John Praz¬ nik, Jos. Brula, Tony Zalokar, Tonv Archul, Tony Indihar, John Mustar, Marko Matekovieh. Gostilne: mar. HIBBING. John Povsha, Anton Kro- MEADOVVS. Gostilna: Marolt & Kochevar. Gostilna: McKINLEY. Tony škoda. BIWABIK. Grocerija in trgovina s krmo: Math. Vidas. P^iTEVILLE. železnina in grocerija: Mart. Sever. TOWER. Gostilne: Jak. Skala, Mat. Mihelič, čevljar: John Meierle. Krojač: Jos. Stonič. KINNEY. Mesnica: Math Pluth & Co. VIRGINIA. Gostilne: Jos. Spreitzer, Fr. Tram- pusli. CHICAGO, ILL. Gostilne: Frank Vrečko, John Ko- šiček, Narodna Dvorana, Martin Po¬ tokar, Maks Smiljanič, John žefran, Jos. Perko, Avgust Poglajen, Anton Mladič, John Cernovič. Grocerije: Frank Jurjovec, Frank Banič. Mesnica in grocerija: Alois Stritar. Stavbeni podjetnik (kontraktor): Brata Lukežič. Izdelovatelj smodk: John Volker. Izdelovatelj kož za bobne: Mike Žumer. JOLIET, ILL. Gostilne: Jos. Božič, Luka \Veis, Frank Božič, John Grahek, Mih. Bo¬ žič. Jerrv Lavrič. Mat. Štefanič, Jos. Štefanič, Mih. Kočevar, Anton Do¬ vnik, Logan & Petrič. Groserije in mesarije: Geo. Stonič, Anton Pezdirc. Grocerije: Mih. Kopatz. Trgovina z likerji in grenkim vi¬ nom: A. Horvat. JOLIET-ROCKDALE. Gostilne: Martin žagar, Ana Ma¬ rentič, Anton Anzek. hterjfaan Miseria (Janez Nevolja) so natisnj* j ic. steklenice. J redb in p* :et, nek «* 1 m Pilule . S0c.J Španski spisal P. L. Coloma. Prevel E. T. ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. 3 (grd™ .ranili lijon° v ^ I lice 1 iP nesKJ lošlje.jiifl (Dalje.) V. .■udri je rekla Salamauka, da je Marijana nataknjena. Ubo- je prevzel silen strah, ko je videla, da je njen skrivni po- P Mezoin klepetavi starki znan ; bala se je, da ne bo dolgo, ko ^Mkerau Martinu Lenuhu na ušesa. Ves tisti dan je prebila ;/ s cbi in prežala ves čas pri oknu, kdaj pride oče domov, ^•»"•naproti do velikih vrat in ga tam prestregla, da Sala- _ , ) m "?l a ž njim govoriti. Ko se je zmračilo, se je polastil t H* je bil že po naravi togoten in silovit, hud nenhr; a . “P 101 P r i oknu in z veliko naglico zabadala šivanko ; vsa * k neprenehoma ozirala na cesto. Viharnim značajem je ® treba, kadar so razburjeni, pa so kar naenkrat div j 1 ; - »imči, ali ako. suh list zasumi, je že zadosti, da so takoj .C dl r nkin * P 1 ' 0 ® 1 ! 8 ) čeprav je bila videti nedolžna, Ma- '• d ^ za I )lda vra t a in tako preprečila, da jo ne bi '\ a ' n ^ a na lelop, je šivala naprej, a komaj da je vedela, I (iv ah ; nk ? zatemni luč neki moški, ki se je naslonil na Lop w ° ' zdl §ne Marijana glavo in v očeh se ji zasveti srd, ko tynbu a ’ * l0te ^ a v ®tati, toda tista visokost, ki nevarnosti *PaakU- ( ' atn P ak j° tud 1 premaga, in ki je tako pogosta pri a P re P r ostega naroda, ta visokost jo je prisilila, da je ni marala, da bi mislil, da se ga boji. idna!” zajeclja Lopezinek, ki j 2a izkušenega v takih stvareh. s-t Slva n.ju |Mko l; rP a .Pridna!” zajeclja Lopezinek, ki je bil v zadreg 1 , gg v, m ar . e zmen i zanj in šiva naprej. -j r mate ključavnico na ustih?” : Preletava jeza, pa vendar ničesar ne odgovori. ' lani e ne sliši!” 1 p?* “‘"liti. tako J«, p a odidite,” reče slednjič Marijana, “ril, jaz pa rabim luč za delo.” da motim ? 1 ’ Se n e vpraša. ’ ’ ne vgriznite, punčka. ■ K .)e zn- - - srda saj ort Zgra Wl za železje in trepetal od jeze ; tudi Mar i.j alaa 1 s rda ir, ..., .... . , , __ Aa cn sli ‘ "‘»rda ln zabadala s šivanko, pa tako nemirno, da so šli i:oga čakate?” vpraša Lopezinek s posebnim po 1 0( lgov rjavo roko ter zavpije vsa zasopljena od srda: ‘Nesramnež!. .. Ničvrednež!. .. Ali ste se tega naučili v vaših knjigah?... . Pojte drugam s svojimi čenčami! Jaz nisem tukaj po- stavačen za zabavo!” In ne da bi zaprla okna, izgine noter; Lopezinek je še malo po¬ stal in se držal z obema rokama na okrižje, potem se je pa počasi od¬ stranil Zdaj je Marijana previdno pogledala skozi okno za njim in PRISTOPAJTE K PODPOR z veliko grozo zapazila očeta; opotekal se je pijan in govoril z Lo- pezinkoin, ki mu je molil tisti šopek in s srditimi kretnjami kazal NIM DRUŠTVAM IN JEDNO- na Marijanino okno. TAM! Dekle je bilo od strahu naenkrat iz uma; začela je tekati sem- n —™— tertja po sobi in ni vedela, kam naj se dene. “.Ubil me boi” je stokala. “Mati božja, ubil me bo! Jezus Kri¬ stus, kam naj se skrijem?” Ravno je mislila odpreti vrata in zavpiti na pomoč, pa je bilo že prepozno. Martin Lenuh se je prikazal na dvorišču, grozeč in-stra- šan; oči je imel vse rdeče od pijanosti in jeze, v roki pa je vihtel de¬ belo in gibko prekljo, ki jo je spotoma pobral. Martin je stopil v sobo in vrata za sabo zaklenil. Str ašna kletev se je zaeula iz sobe. Pijanec je s palico bil po hče¬ ri, ona se je umikala, stoli so padali, posebno so se drobile v črepinje in obupen stok in divje kričanje se je razgledalo na cesto. Sosedje so se zbrali deloma na dvorišču, deloma zgoraj na hod¬ niku in nekateri so takoj začeli razbijati po vratih. Prva je bila Sa- lamanka in bolj glasna je bila kakor vsi drugi. “Ta pijanec!” je kričala. “Ta razbojnik! Pomagajte, če ne še ubije to revo!” Zdaj se odpro vrata in Marijana pade sosedom v naročje, objo¬ kana z razmrsenimi lasmi, obleko v neredu, s široko krvavo rano na čelu; vpila je od bolečine in rjovela od jeze. “V mojo sobo! Nesite jo v mojo sobo!” je vpila Salamanka in priletela z loncem zdravil, ki jih je prinesla iz svoje lekarne. Toda dekle se zravna, se zapraši z vso močjo vanjo in zakriči: <. lcl daljuje Lopezinek z grozečim glasom, O.iivo st mene bo . J«Ua v Kr ,L »mila_ Pa uf 6 glavo, in -rile L 0n ° ket P° v esi in šiva napi e j *’ Hi m,, Zlnku satanska misel v glavo. n, re vanj silno zaničljiv po - a "i zdi - v __... Mirno potegne iz *; a -je dala Salamanka in ga pomoli skozi okno ali te rožice še kaj diše kakor je to že v takih slučajih navadno. Ponekod so govorili, da je Marijana Salamanko ubila, drugje pa, da ie dekle ubita oče ubijavec. Te govorice so ulit); nemudoma je tekel proti Grahovemu in je Mannelo. , “Kaj je?” vzklikne ves v strahu m jo prime z a roke. ‘ Nič ni. Janez, nič! Proč pojdi in bližaj se Marijani za deset na okrog, ee nočeš biti temu.dekletu poguba.” •'-"a kaj se je Marijani zgodilo. ‘Nič takega. Oče jo je pretepel.” (Dalje prihodnjič.) milj NAGROBNE KRIZE IN SPOMENIKE izklesane iz raznovrstnega kamenja ima v zalogi po nizkih cenah P. N. Peterson Granite Co., 230 EAST SllPERIOR ST., DULUTH, MINN«} Križe in spominke postav¬ ljamo brezplačno na gro - bove. — Na razpolago vel* pohval od Slovencev. Prodajam Concord vino sodček po $20.00 Catabie “ “ “ 30,00 Tropinovo žganje, galona 2.50 Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Umestno je na- iočati blago sedaj, predno ne nasto¬ pi huda zima. Z velespoštovan jem A. W. EMERICH, j vinska trgovina in distilacija žganja, vogal Holmes & Sl. Clalr Ave., CLEVELAND, OHIO. NASA BANKA NAJ BO VAs>A BANKA. Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne nasvete in po - jasnila v raznih kupčijskih zadevah vsem onim, ki se obrnejo na nas v takih zadevah. Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem prometu po¬ sameznih oseb, tvrdk ali družb. PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 ODSTOTKE. Miners State Bank cnishoim. Mmn. Izvrstne svalčice narejene iz turškega tobaka. 10 I* 5c Naprodaj v vseh tobakarnah inraznih trgovinah. splutoviaastim ustnikom CORK TIP Najboljše svalčice na celem svetu. Pisma i Boalevarda. Piše Mike Cegare. Odkar se nahajam tukaj v Min¬ nesoti, še nisem bil nikoli pi’i ta¬ ki “filengi” kakor na zadnjem polic Manskem balu v ponedeljek zvečer. Mislil sem si; dobro je, ce se včasih tudi policmauu stori ka¬ ko uslugo, kajti njih protiusluge so nam vedno dobrodošle. Tako sm o jo odrinili označeni večer s frakom in klakom na policijsko predpustna, veselico. Čudno se mi le dozdeva, čemu so dulutliski možje postave priredili to zabavo sedaj po zimi, ker so morali rev¬ čki na plesu v svojih kosmatih kožuhih tako “švieati”. Ali bi ne bilo bolje stvar preložiti na po¬ letje? Najprvo sem prašal “čifa” koliko velja vsak polic manski kožuh, na katere imam že izdav¬ ila piko. “$95. — keš”, mi je od¬ govoril. No, no, — skoraj K 500 pa že ne dam za kaj takega, prvič ker jih nimam, drugič radi tega, ker bi mi lahko tak dragocen ko¬ žuh moli razjedli. Inšurenc jedno¬ te za kožuhe pa še sedaj nimamo. Govorila sva s komisarjem ne¬ kaj o politiki, o vojski, največ pa o švidovskih lumber žekih, ki so na našem Baveri najožji prijate¬ lji policije. Dalje sem ga vprašal, ako nameravajo tudi tu v Dulu- thu upeljati nove paragrafelce, da se bo vse pijance na konj tra fec pritiskalo in obešalo po salo¬ nih. Rekel sem mu, da je to zoper konj štej tucijo, kar nameravajo na našem Ilibenku sedaj uvesti v tej zadevi. Človek če ima par centov pod palcem si ga lahko po paragrafu privošči vedno, povso- di in kolikor hoče, saj je že to hu¬ da poštrajfenga, da morajo ti rev čki piti nezdravo vodo, kadar so suhi na žepu. Mislim da pride ta postava potem v veljavo tudi v Duluthu, ko bodo odpravili vse salone. Parkrat sein se zavrtil z župa¬ novo hčerko, pa ni šlo dalje ker sem ji pri neki polki stopil na kurja očesa. Zahvalila se mi je prav jezno in mi pokazala hrbet. Poleg tega zamotal sem se tudi v njen šlep, da sem se prevrnil na dolgo in široko na gladka pobik- sana plesna tla. Same jeze sem po tem zahteval pri bari bateljček viške in skunar “pera”, pa mi ta ferdamihelski bartender ponudi piskerček mrzle lemonade, trdeč da ne prodajejo drugih drinkov. Gut baj, bal in vsi dulutliski po- licmani. Never egen. Ko sem se zadnji torek okoli 7 ure zvečer vračal n Nikel šove domov mislil smn. da hoče Bog pokončati ta pregrešni svet zopet s polr.'som ali pa sodnim dnem. Semkaj iz juga culo sc je na Bon levard streljanje in grome je bom > kakor pri Port Arturju, ko so Kr nezarji Ruse nabili; šele kasneje sem se spomnil da prihaja to gre - menje sem iz Oti-in na polja, l«r ti ta dan so se pričeli zopet Bol¬ gari s Turki fajtati. Krogle so fr¬ čale po zraku, da je bilo joj. Tega nesrečnega Turka hočejo res spra viti na svak način v Moha medo- vo deželo; no saj tam se mu ne bo godilo preslabo, ker bo lahko me¬ dene mušje bedre obiral. Takoj sem poslal mojemu prejšnjemu bosu Sultanu eno postelj karto po tele grafu, če se mu še kaj hlače tresejo; svetoval sem mu v teh stiskah malo žuletskega šnofanea, ki je kakor pravijo za vse stvari boljši medicina, kakor pa znana pofarbana voda pokojnega šmi- rarja Kolitisa. Omenil sem mu tu¬ di, da sc snuje ondi posebni odbor za turške hlačarje, in da imajo že 10.000 pijastrov pripravljenih zanje; dosedaj še samo na papir¬ ju. — Nazaj na Turško se pa ne vrnem sedaj več, ker so ondi se¬ daj prevroča tla; tu pri nas na Boulevardu imamo pa tako lepo in fino sibirsko zimo. Včeraj smo mesecev upam, da bomo zlezli zo- >et malo višje. Kar zjokal bi se človek, tako žalostne novice. V dulutliskili an¬ gleških listih sem čital dne I. trn. tele gram iz Washingtona, da ho¬ čejo poslati znano in lepo Taftovo kravo Paulino Wayne v pokoj in sicer dne 4. marca, ko nastopi no¬ vi predsednik v Beli hiši koman¬ do če Junajte štec. To kravco so molzli dve . leti, za Taft o v Ajs Krim, smctanco in belo kavo. Ker pa za naprej ne bodo kuhali v Be¬ li hiši'več koketa z repo v oblicah ali po republikanskem štajlu, te¬ mile dejmo kraškem, bo mogla nesrečna Pavlina Waynetova mu¬ lati zopet nazaj v državo Vis konj zin. Tako res dandanes, ta nesreč¬ na politika vse spreminja in upli- va celo na krave. Ker vem, da ima vsakdo z njo usmiljenje in da se je ne bo spomnil nihče več po 4. marcu sem ji na čast' zložil . jele vrstice. Nekateri opevajo samo punce, rože, pomlad, Vince ptd. ali do dandanes pa še nisem videl tiskane pesmi od krave; dasirav- no bi brez nje ne mogli živeti.:-Kaj bi počele naše ženice brez krav¬ je va mleka pri kofetku? Kako bi se dojilo bati behite brez mleka? in kako bi se mazalo kruh brez surovega masla in ku¬ halo juho brez mesa ? Na vsak na¬ čin zaslužijo tudi naše krave svo¬ jo čast, ker so koristne domače živali. Greh je, če se kravi pijanost očita rekoč “Napil se je, ali pijan je kakor krava.” Ali je že sploh kdo videl kedaj natrkano kravo, ali kako telico? Nikoli še. Torej prosim, da se na ta način ne jem¬ lje več kravi zaslužene časti. Mar¬ sikomu naj bila krava še celo v izgled, ker pije samo toliko, koli¬ kor potrebuje potem pa “bašta.” Ta čudna pesem v počast pred¬ sednikovi kravi se glasi sledeče: Ni res čuden svet Paulina? Vse spreminja se vrti. — Enkrat slavo ti prepeva, Drugič “fige” pa drži. V Beli hiši kot kraljica, Znanih naših molznih krav, Si živela dve pomladi, Zdaj pa šla boš. Je to prav? Ta nesrečna res politka Kaj zahteva Vse kaj ne ? Bila si republikanka, Tebe molzel Taft je le. Wilson zdaj 'izbral si kravo Drugo v ta namen bdlsvoj; Let da nekaj jo bo molSel. Ti pa pojdi v pokoj ! | Smešnlce. 1 Uradni predstojnik: Zdi se mi gospod kaneelist, da je v naši so¬ bi silno mnogo muh. Kaneelist: Da, gospod predstoj nik, že celo dopoldne jih štejem, pa ne morem dognati ali jih sto- inedeninosemdeset ali stoindvain- osemdeset. * s * Kuharica dobi domačo gospo¬ dično na pošti pri okencu za po¬ ste restante pisma. Gospodična: Ah, lepo vas pro¬ sim, nikar ne povejte nič doma. Kuharica: Kaj še! Če hočete, bom v prihodnje, kadar pojdem po poste restante pisma za gospo mama, še vaše prinesla! ♦ # * Ječar: Mirko Iludoričič — pri¬ pravite s e— sodni gospodje vam bodo prišli koj naznanit, da boste jutri zjutraj obešeni. M iško: Že jutri — po zajutre- ku? Ječar: Ne, že ob šestih zjutraj. Miško: O!) šestih zjutraj — kar na prazen želodec. Jaz tega ne bili nič manj, kot 28 kilometrov mraza pod ničlo. No čez kakih 6 j prenesem! Sodnik : Sodni sluga — položi¬ te eorpus delicti ua mizo. Obtoženec: Ne — prosim — tepsti se pa ne pustim. # # — Kako se ti dopade moj novi klobuk ? — Izvrstno! Jaz sem pred tre¬ mi leti imela ravno takega. — Saj se ne da povedati, kake :riže imam s svojim možem. Stra¬ šen pijanec jo. Vse zapije. Zdaj me le še obleko za delavnik, pra¬ znične obleke pa ne. . . —Gotovo računa na to, da bodo prazniki odpravljeni. NESREČNI KOLAČ. (Šaljiva črtica. Spisala Manica.) Ni bila ravno prenapačna Erže¬ nova dekla, Jera, ne! Služila je svojemu gospodarju že dolgih deset let, pa še kako udarto in zve¬ sto služila! Zato je bil pa tudi'Er¬ žen z njo vedno zadovoljen. Ker pa brez slabosti ni menda pod solncem, tudi Jera ni bila brez njih. Glavna njena slabost je bila namreč ta, da je silno veli¬ ko verovala prazne vraže. In kdor koli ji je skušal ovreči vero v nje¬ ne “coprnije”, vsakdo se ji je ze¬ lo zomeril. Zato so ji nekateri po- redneži iz vsega srca privoščili zelo neljubo nezgodo, katero ji je nekoč povzročilo njeno prazno¬ verje. Bilo je na veliko soboto popol¬ dne, ravno v času, ko kmetske gospodinje polnijo jerbase s ko¬ lači in poticami, z .gnjatni in piru- hi, da jih potem poneso k veliko¬ nočnemu blagoslovu. Ker je bila od nas do farne cer¬ kve pot že precej dolga, napravili smo blagoslov kar v domači vasi. Domača dekleta in kjer teh ni bi¬ lo, pa služkinje so dvignile jerba¬ se na glavo in hajdi v prijazno Kozlarjevo hišo ž njimi. Tja pa se je pripeljal potem kaplan in po¬ delil blagoslov v kar čez vse jer¬ base. Ko je prišla Jera s polja domov, jo je že čakal v veži jerbas nalo¬ žen in z belim prtom pogrnjen. Hitro se je nekoliko umila, po¬ ravnala si lase in premenila pred¬ pasnik. Že ko je hotela jerbas dvigniti na glavo, zazdelo se ji je, da je jerbas premalo zvrhano na¬ ložen. Takoj sklene še eno potico pridejati, da bo lepše videti. Urno skoči proti čumnati, pa glej smole — čumnata je bila za¬ klenjena. Zaleti se v kuhinjo, a tudi kuhinja je bila zaklenjena. Erženova gospodja je odšla na¬ mreč nekoliko preje k velikonoč¬ ni procesiji, drugi domači pa so se še mudili na polju. Vedela je, da bo po odhodu Jerinem nekaj časa hiša brez varuha, zato je vse skrbno zaklenila. Jeri sedaj ni druzega preostalo, kakor nesti k blagoslovu v jerba- su toliko, kolikor je namela gospo dinja, ali pa kako drugo primer¬ no stvar notri podtakniti. Pa kje dobiti kaj pripravnega? Ura je že odbila tri in Jera se je začela bati, da bi ne zamudila bla¬ goslova. V naglici je zagrabila, kar ji je najprej prišlo pod roke. Izvlekla je izza omare kolač, po¬ tem pa zopet vse skrbno zagrnila. Jerbas je bil sedaj res lepo zvr¬ han in Jera ga je zadovoljno dvi¬ gnila na glavo. “Dekle, ki pride prvo z blago¬ slovom domov, se še isto leto omo¬ ži” — pravi stara vižmarska pri- slovica. Seveda pametna dekleta že davno niso več polagala na njo- nobene važnosti. Tembolj pa je bila o njeni istinitosti prepričana Jera. Da se je Jera, kakor večina E- vinih hčera, strinjala z Bogom, ko je bil rekel: “Človeku ni dobro samemu biti ” — mi menda ni tre¬ ba posebej poudarjati. Zato je že po poti sklenila, poiskati si pri Kozlarju kak kotiček, prav blizu vrat, da bo mogla čim preje vun skočiti. In res, ko je dospela tja, posta¬ vila je jerbas na.hišni prag, sama pa je ostala kar v veži. Nekako zmagonosno se je ozrla po dekletih, ki so zavidljivo ogle¬ dovale njen najpolnejši jerbas. Komaj so bile kaplanove cere¬ monije končane, je že Jera pogra¬ bila svoj jerbas kakor maček, ter bežala ž njim iz hiše, boječ se, da jo katera druga ne prehiti. Bila je'res prva na cesti. Prav isti čas pa je privozil s ko¬ nji po poti, ki drži ravno ta Fran¬ celj, ki je bil izmed vseh vižmar- skih fantov Jeri najbolj povšeči. To je po njenem mnenju moglo pomeniti gotovo le srečo. Polna veselih občutkov, je začela zdajci skoraj teči nasproti Franceljnu, hoteč mu pokazati, kako zna do¬ bro nositi na glavi. Razume se, da vsled bremena, ki ga je imela na glavi, ni mogia gledati pod noge in zato tudi ni videla velikega kamna, ki ga je — kakor se je pozneje izrazila — Jera sani vrag zavalil na pot. fn v ta kamen je zadela ftesrečna Jera s tako silo, da je skoraj pa¬ da, jerbas pa ji je omahnil z gla¬ ve 'i n — oj — treščil na tla pred konje, ki so prestrašeni odskočili. Francelj, ki sc je pri tej piiči sam pošteno ustrašil, je začel naj¬ prej miriti prestrašene konje, Ko pa je zagledal čvetero starih po- švedranih čevljev, ki so se Skota¬ lili iz. jerbasa ravno predenj, se je zasmejal na vse grlo tako glas¬ no, da je. odmevalo daleč po polji. “Za'božji čas”, se je rogal mladenič pojemajoč od smeha, “Jera, kaj pa to pomeni? Ali mi¬ sliš jutri k potici čevlje prigrizo- vati namesto gnjati? feapramiš, da se s kolačem vred tudi stari- škarpeti lahko blagoslovijo, tega pa še nisem vedel, hahalia!” V tein pa so že dospela na kraj Jerine nesreče tudi druga dekle¬ ta, vračaj e se s kolači domov. Ko so videle, kaj se je zgodilo in ko so še zagledale one nesrečne čev¬ lje razmetane po tleh, bušknile so vse hkrati v tak smeh in kro¬ hot, da ga ni popisati. Uboga Je¬ ra se od sramu ni vedela kam obr¬ niti. Da bi bila čim preje ljudem izpred očij, je pustila na mestu jerbas, kolač, gnjati in čevlje, oh, te nesrečne čevlje, in bežala koli¬ kor so jo nesle noge, naravnost domov. Doma je potem naprosila pastirico, da je šla po jerbas in druge stvari ter jih prinesla do¬ mov. Od tedaj ni mogel Jere nikdo več pripraviti do tega, da bi ne¬ sla še kdaj kolač k blagoslovu. Na svojo žalost se je morala še prepričati, da je bila tudi njena vraža prazna, kajti skoraj vsa ona dekleta, ki so bila na tisto ne¬ srečno soboto s kolačem daleč za njo, so se že poroožila, med tem ko je Jera še vedno čakala ženina. Naši Vižmarci so dobri ljudje. Zato niso zaradi te neprilike nik¬ dar Jere sramotili v obraz. Poza¬ biti pa tega vendar niso mogli in kjerkoli je kdo videl Jero, je šep¬ nil svojemu tovarišu: “Glej, to je pa tista z blago¬ slovljenimi čevlji!” Na prodaj je lepa hiša s 7. sobami v Vails Addition to Ely. Proda se po nizki ceni. Za ceno in podrob¬ nosti se je obrniti na: G go. L Brozich, EIy, Miim. POZOR! POZOR! Kdor želi dobrega, naravnega ohij- skeva vina, obrne naj se na spodnji naslov. Razpošiljam vino v sodčkih po 25, 50 in več galon. Sodček 50 galon rde¬ čega vina stane $20.00, rumenega $25.00 in belega $35.00. Za pristnost vina in točno postrežbo jamčim. Mrs. Framees Latashe, 6121 ST. CLAIR AVENIJE, CLEVELAND, OHIO. Frank Gouže javni notar CHISHOLM - MINN. Opravlja vsa notarska dela. Do* bite me pri Miners State banki POZOR, ROJAKE! Dobil sem iz ViVashingtona za svoja zdravila se- rialno številko, ki jamči, da so zdra¬ vila prava in ko¬ ristna. Po dolgem ea - su se mi je posre¬ čilo iznajti pravo Alpen tinkturo in Pomado proti iz¬ padanju iu za rast las, kakoršne še dosedaj ni bi¬ lo na svetu, od katere moškim in ženskam gosti in dolgi lasje resni¬ čno popolno zra¬ stejo, ne bodo več izpadali in ne osi¬ veli. — Ravno ta¬ ko zrastejo moškim v 6. tednih krasni brki popolnoma. Revmatizem v rokah in nogah ter križieah v 8. dneh popol¬ noma ozdravim; kurja očesa, bradavi¬ ce, potne noge in ozebline se popolno¬ ma odstranijo. Da je to resnica, jam¬ čim s $500. Pišite po cenik, katerega pošljem zastonj. -—• JAKOB WAHCIC, 1092 E. 04th St., Cleveland, Ohio. Društvene vesti. Prvo Slovensko Borštnarsko podporno društvo Sv, Frančiška št. 1027. 1 (Catholic Order of Foresters) Ely, Minn. Vsakateri, ki mu razmere dopušča¬ jo, da zamore poleg slovenskih Jednot vzdrževati še eno Jednoto, bi moral po¬ stati elan našega društva, kjer bi se marsikaj lepega naučil. — Borštnarska društva imajo lep obrednik, po lcate - rem vodijo svoje seje in iz katerega se lahko vsak nauči lepe dostojnosti pri društvenih sejah. — Društvo sv. Frančiška obredujo popolnoma v slo - venskem jeziku tako, da je vsakemu rojaku umljivo. — Pri nas se lahko za¬ varuje za bolniško podporo po $20.00 na mesec in za smrtnino za $500.00, $1000.00 ali $2000.00.' — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v 'Glea- son dvorani, ob 8. uri zvečer. — Za na- daljna pojasnila se je obrniti na: Faul Bukovich, C. R.; Joseph Sclnveiger, V. C. E.; John Matkovich, R. S.; Jacob Skala, F. S.; John Gouze, T. K.; John Tomsich, S. C. Društvo sv. Cirila in Metoda št. 1, J. S. K. Jednote na Ely, Minn. Je najstarejše slovensko podporno društvo Jugoslovanske Katoliške Jed¬ note v Ely, Minn. — Redne seje dru - štva se vršijo vsako prvo nedeljo v me¬ secu v Jos. Skalatovi dvorani, ob 2. uri popoldne. — Društvo vljudno vabi za pristop vse Slovane. Zavarujejo se la¬ hko za smrtnino od $500.00 do $1000.00 za bolno podporo do $420.00, za izgubo roke ali noge $400.00, za izgubo obeh rok ali nog, ali ene roke in ene noge $800.00, zo izgubo enega očesa $200.00 in obeh očes pa $800.00. Ravno tako se plača popolna podpora $800.00 za po - polno onemoglost vsled kakoršnekoli ponesrečbe. Društvo sprejema moške in ženske v oba oddelka smrtnine. — Rojaki, 'oljšega društva si ne morete misliti, ki bi vam plačalo toliko podpor; dru¬ štvo je združeno z J. S. K. Jednoto, ki posluje po popolnoma varnem sistemu, tako, da se za vaše podpore lahko po¬ polnoma zanesete. — Za nadaljna po¬ jasnila se je obrniti na sledeče odbor - nike: Joseph Spreitzer, Box 974, pred¬ sednik; Jos. J. Peshell, Box 165, taj¬ nik; Chas. Merhar, Box 319, blagajnik; John Matkovich, Box 77, zastopnik. Društvo sv. Srca Jezusa št. 2, J. S. K. Jednote v Ely, Minn. Odbor za leto 1913: John Hutar, predsednik, Box 960; Ant. Knop, pod¬ predsednik; John Koshak, prvi tajnik, Box 395; Alojzij Champa, podtajnik ;" Anton Golobič, blagajnik, Box 902; John Marhar, zastopnik, Box 95. Go¬ spodarski odbor: Josip Kolenc, Matija Oberstar, Jakob Mulec. Zastavonoše: John Kaplan, John Debelak, Jos. Tan¬ ko. Redarja: Frank Perušek, Frank Mrak. Vratar: Ignac Cimerman. — člane društva Srce Jezus št. 2 opozar¬ jamo na premembo dneva naše seje, ki se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, namesto vsako nedeljo po 20tim, ka¬ kor je bilo dosedaj. Važna je tudi pre- memeba glede bolnikov, kateri se mo¬ rajo od sedaj naprej zglaševati edinole pri tajniku društva, bratu John Ko - shaku, Box 395, Ely, Minn. —- Nadalje se priporočamo za obilen pristop; dru¬ štvo obstoji v najboljšem redu in pla¬ čuje točno vse svoje obveznosti. -— Odbor. Društvo sv. Petra, št. 20, S. H. Zveze, Eveleth, Minn. To društvo spada pod Slovensko - Hrvatsko Zvezo v Calmnetu, Midi. — Redne seje društva se vršijo vsako če¬ trto nedeljo v mesecu v Maks Stipeti- čevi dvorani, ob 2. uri popoldne. Dru¬ štvo vabi za pristop vse Slovence in Hrvate. — Slovensko-Hrvatska Zveza zavaruje vsakega člana za svoto $800 smrtnine, ter plačuje: za izgubo ene roke za pestjo $300; za izgubo eno no¬ ge pod členkom $300; za eno oko $150; za izgubo polovico stopala na eni nogi $150; za izgubo treh prstov do tretje¬ ga členka na eni roki $150; za izgubo obeh rok $800; za izgubo obeh nog $S00; za izgubo obeh očes $800. Društvo plačuje $20 bolniške podpo¬ re na mesec; po preteku šest mesecev prevzame Zveza bolnega uda za izpla¬ čilo podpore za dobo pol leta po $20 na mesec. — Rojaki! Pristopajte pridno k temu društvu, k Slo-v.-Hrvatski Zvezi kajti sigurni ste, da vam društvo, ka - kor tudi Zveza, natanko izplača podpo¬ ro ob času bolezni in v slučaju smrti smrtnino vašim dedičem. Odborniki : Frank Kochevar,, pred¬ sednik; Frank Peny, podpredsednik; Frank Lenich, I. tajnik; Frank Pre¬ beli, II. tajnik; Frank Bozich, blagaj - nik. Bolniški obiskovalci: za mesto in Adams Section John Shute: za Spruce Location John Lukane; za Fayal Lo- eation Frank Jarc. — Za natančnejša pojasnila se obrnite na tajnika: Frank Lenich, 420 Grant Ave., Eveleth, Minn. Slov. podp. društvo sv. Janeza Krst. št. 112 v Meadows (Hibbing), Mirni. vabi rojake Slovence za obilen pristop. Redne mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po dvajsetem v mesecu in sicer v prostorih M. Chernugelna, Meadoivs Minn., ob 2. uri popoldne. Pri zadnji seji je sklenilo društvo, da plačuje čla¬ nom, opravičenim do podpore, 80e na dan ali $24 na mesec. .Odborniki : Frank Gornik, predsed¬ nik; Andro Divjak, podpredsednik; Martin Chernugel, Box 509, I. tajnik; Mihael Skrbenc, II. tajnik; Marko Ma¬ jerle, blagajnik; Andro Ožanič, zastop¬ nik. Gospodarski odbor: John Vider¬ gar, načelnik, Frank Kozličar in John Mohor. Bolniški odbor: Blaž Gorše na¬ čelnik, Jožef Mihelčič; Dane Smolčič redar. — Odbor. --- - —-- Slovenci iž Ranga mudivši se v Duluthu, prenočujte v La Salte hotelu 12—14 LAKE AVE., DULUTH, blizu mostu na levo ob Superio? cesti. Snažne sobe, cene zmerne in sicer od 50c do $1.50 na dan od sobe. POZOR ROJAKI | p so nristne. imnori;^ ■ Sledeče tri pijače_ so pristne, importirane grenko vino, ki je prirejeno za človeško krep 0S { Kranjski brinjevec, SRšvovee, 2 (lra, Tropinovec, High Lile BiR ePs . A. Horivaiovo , Katere prodaja samo na debelo A. HORVVAj POZOM SLOVENSKI GOSUlNtf N Shranite ta moj naslov in pišite po cenik u; korist. — Ako k naročilom priložite denar y °de vv " popusta, ker prihranim s tem zamudo časa, vožne se podam na pot, da obiščem rojake in prodajam t S f r °škt3 to si lahko prihranite ako naročite direktno i n er imate od tega sami dobiček. Pl 'doži,V Moja tvrdka je prva in edina slovenska s ,. importira žganje naravnost s Kranjskega. Prodah ° St °ila l nimam toliko stroškov z drago plačanimi agenti * tui i ^ ' A. HORVVAT, N. CHICAGO s Ti ^ <1 'fesi> •• --- mm Fitger Brevving (\ Duluth - Mina. * Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, j. ,1^1 ■eri” noroč' 10 si f jf!llOž 3 ^* ffu, sP°P a L vojasl , posla 10 i; vlada » nih izgr poroča se 1 ji.i-klo" a !' fA .ivi j« strelj IT NATIONAL DULUTH - MINN. Glavnica. $50 Preostanek In nerazdel dobiček -$1,55 V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo dneva vloge. j taka os j ali otr j stavkujoi i št t večje. Preki sod i t v premog ria. je še v t sedaj vrši tekouodaje fa. ne bo posl svojega vo; ivskimi voc ijn natanei c bo skušala »d stavka vibo. Premogovni t . ‘“disnapolis, prei ^farske zi 56 napo £ v nadevi k v ® © večji sowa ;e Premo; 50 Povzroe Pt»cii< u ^ in Za Premogova . sv ojil iJu^daik g - tori. 0 zad) v kuhinji jo nedvomno SLABA PEČ. O tem je P re PU dobra gospodinja. — Ako ti morda tvoja peč ne ** > ^ ANDREW K0INE, nasproti P» s,f J tam je dobiti peci, ki so vsem gospodinjam po STEEL CORAL RANGE . proM ! najboljšega izdelka, jamčena za dvajset let ANDREW ROINE < »S, J*>i , V?«*, •K«-. ° r nicai trgovina železnine i L-viš 0 c CHISHOLM - ' JS/ plaf ‘n Zvišan H Yo , rk ’ 8 ' »Usti b 0 m m m s M. F. SKALA, agent z* £ “Pabst“ Milvvaukee “Peop!es“ Duluth P iV " ;ilnišK° oVT Fina zaloga domačih in im p or tiranih tfi vrste, smodke in vse kar spada v gostilni 1 Ijj) .oiaKo*' Se uljudno priporoča vsem cenjenim 1 J | eiy, mmn. HS Teleplione No 52