ISSN Û35Û-5561
la koNec tedna
Jutri in v soóoto bo v s^ verni m vzhodni Sloveniji delno jasno, drugod pretežno oblai^no. Spet bo topleje.
53 let
šteuilka 47
četrtek, 23. novembra 2006
v Velenju tudi Visokošolski študij
Velenje. 21. novembra - Regijsko šiudijiik(^	(RSS) $ sq-dežem v Celju jc v proslorih Mcdpotljelniškega izobraževalnega cenira (MIC) na Starem iaSku v Velenju pripravilo prvo sejo upravnega odbora in začasnega senata Visoke Sole za var-SIVO okolja. Udeleženci so ustanovno sejo označili ktx izjemno pomemben dogodek za Šaleško dolino Lu ludi širSo siaiistiôno savinjski) regijo.
Učnega programa varstvo oko Ija in ekolehnologije na visoki stopr\n v Sloveniji doslej še ni, na univer/iicini ravni pa ga izvajajo v Novi Gorici. Prve šludenle nnj bi izobraževali v njem že prihodnje šiudijsko leto, in sicer naj bi v razpisu predvideli 60 prošlih mesi. Pred lem pa čaka začasni senai, ki so ga imenovali na u si a» novni seji, še potrditev učnega programa na strokovnem svetu (• to naj bi se zgodilo aprila prihodnje leto), nato pa se pridobitev koncesije.
Na ustanovni seji so udelc;^cnci o pre de lih še druge nadaljnje ak-
VáeieŽMcI ustanovne seje Visoke šote za varstvo okolja, M bo deiovala pod okrlijem RSSf so si na MIC'U ogledali tudi prostore, v katerih bodo Izobraževali študente novega
vlsokosolskega programa
tivnosii upravnega odbora in začasnega senata ter imenovali vršilca dolžnosti obeh organov. Dolžnost predsednika upravnega odbora bo nasledujili šesl mese-
cev opravljal doc. dr. Franc Zer-din, dolžnost direktorja /a isto obdobje pa na predlog Cřorenja iz Velenja Sandi Vasle. Predstavili so še izhodišča za ustanovitev Vi-
soke šole za varstvo okiilja, program ter temeljne cilje študijskega programa varstvo okolja in ekotehnologije.
■ Tp
Pred vrati je terenski del popisa nepremičnin
— Zakaj popis?
Brošura Popis nepremičnin že poslana v vsa slovenska gospodinjstva - Geodetska uprava želi s popisom vzpostaviti večnamensko zbirko podatkov, ki bo prikazovala dejansko stanje o nepremičninah v Sloveniji
Izubijana. Velenje - 1. decembra se v Sloveniji prične terenski del popisa nepremičnin, ki bo trajal do 30. aprila 2007. Na območju celotne države se ga bo lotilo preko 1.000 aktivnih popisovalcev, dnevno jih bo na terenu preko 500, ki bodo skupaj z lastniki popisali vse stavbe oziroma dele stavb v državi.
Popisovalci bodo lastnike oziroma uporabnike na domu obiskah z za to natisnjenimi obrazci. Popisovalci se bodo pri vsakem obisku identificirali s posebno idciUifikacijsko
kartico ter s tem tudi jamčili za varnost podatkov. Lastnikom in uporabnikom stavb in delov stavb bodo nudili pomoč pri izpolnjevanju popisnih obrazcev. To pa lahko lastniki in najemniki odklonijo in sc odločijo za možnost t. i. samopopisa. Ce se bodo odločili za 10 možnost, lahko za popisne obrazce zaprosijo popisovalca ah pokličejo na najbližjo geodetsko upravo, pridobijo obrazce, jih sami izpolnijo in pošljejo na geodetsko upravo.
Geodetska uprava bo s popisom nepremičnin vzpostavila večnamensko zbirko podatkov, ki bo prikazovala dejansko stanje podatkov o nepremičninah v Sloveniji. Tako zbrani podatki bodo prispevali k večji preglednosti trga nepremičnin, prikazali siatije zasedenosti prostora v naši državi in prispevah k poenostavitvi nekaterih poslopkov pri vpisu v zemljiško knjigo.
S popisom nepremičnin bo dopolnjen tudi ccjîtralni register prebivalstva, kjer bo podatke o stalno ali začasno prijavljeni osebi na hišno številko dopolnjen šc s številko siano Vanja, kjer jc oseba prijavljena.
Dalje nu sirani J.
Konferenca Tehnološke platforme za vode
Velenje. Ljubljaiia, 8, novembra • V Reaktorskem centru v Podgorici je v začetku novembra potekala mednarodna delavnica Tehnološke platforme za vode na temo Evropske strategije in slovenske vode. Konferenco je vodila /ofija Mazej Kukovič iz velenjske družbe lisotech. Med pomembnejšimi za-
ključki. ki si jih na njej sprejeli, pa je pobuda Mit^ isîrstvu za okolje in prostor ter Ministrstvu za kmetijstvo Republike Slovenije, da zaradi nacionalnega odnosa do voda okrepita sodelovanje.
300 SIT-1,25 EUR
ICAIIIO
Strpni ali nestrpni?
Bojana Špegel
Te dni je ^wi zazfianioval dan strpnosti. V torek, ko sem pisala lele vrstice, pa romska družina Strojau ie ni dobila mw^a doma. Je pa pof^lavar dnáine Mirko novinar/em fio^^edai da pmiajajo nestrpni iu da bi radi zapustili beftnnski center v Postojni, .<iai so trije ledni zu iskanje njihovei^a novega doma ie minili, Sli bodo tja, kjer bo všeČ tudi mami. Je še povedal. V nekdanji Ijuhljanski tovarni Ro)^. ki so jim jo ta dan poniidili. pa fiiso želeli imeli /to-doma.
To zaíiolow ni več novica dneva, je pa novica, ki me že zlnimj. navsezgodaj razžalosti. Da bom sploh doživela, liu se po moji domovini spet ustanavljajo vakke straže, ki dan in noć parijo, da ne bi kdo v njibow bližino naselil romske družine, />a. prizmim, niti v sanjali nisem pomislila. Gre namreč za drniino, v kateri, vst^ kadar jo pokažejo kamere, prevladujejo otroci. Taki z ^'elikimi. radovednimi očmi. Sic krivi. Cisto nič. In zagotovo nikonmr nič dolžni. Fa vendarle hreulomci, ki so bili pregnani s s)vie zemlje, šole...
Ko je varuh človekovih pravic Matjaž llanžek oh njihovi preseiitvi v Postěno i^avti, da je to konec pravne države, so vsi /ilanili in blatili prav njega. Imetje prav, se kako />rav. Se /ninister Milan Zver, kije po moiem res trdno veriel da bodo Sirojanovim nas!i nov áun. je predsedniku vlade ponudi! odstop z mestu predsednika komisije za zcáčíio Rotmn Pa je na začetku zwneh. da je prepričan, da jim ho uspelo. A ni računa/ na Malo i/iufo, ni računal na vaške straže in vtirielno tudi ne na to. da Slo-w?ci in Slo\wke postajamo nestrpni in sovražni do v};ega drugačnega. Boli kot kdajkoli prej! Nič čudnega, če pa prav tisti, ki naj bi nas vodili in naj bi nam bih vzor, torej pďttiki, govorijo o isto-spolno usmerjenih kíH suhih \ejah drrtžbe. Če zgodba z izbrisanimi še vedno ni končana. Ce so se ti isti ljudje, ki sedaj želijo uvesti plačilo splava, /nočno potrudili, da v Sloveniji nismo podprli oplodihe samskih mater z biomedicinsko pomočjo, sed<û tie bi smeh predlagati lakih ukret>ov. Pa gre prav tako za otroke. Za več otrok! Mimogrede, število splavom' upada, zagoiow pa niti eni ženski, ki se odloči zwý. pri laki odločitvi ni lahko. Imeti mora več kot ducat močnih razlogov, da to storil .saj ve.st. tista slaba. zag<y tovo oslane. Ce bodo lo uzakonili, lx>do služili le mazači, otrok zato ne bo več.
Kar se Romov tiče, se je začelo že s tern, da so dovolili, da jih lo-áijejo v dolenjskih šolah. Ker so popustili domačinom, ki so si to želeli. Sedaj so jim poimstili drugič. Jim lx>do tudi tretjič, četrtič ...?Ne le na Menjskem, tudi drugie f>o Sloveniji? Bodo sedaj na vrsti še drugi, ki nekaterim ne dišijo i// Jim niso všeč? Veliko vprašanj in veliko upravičenih skrbi. Pa na j luï ob koncu spomnim le to, da je minilo le leto dni, ttdkar so se Sloiena zgražah na plakatom. na katerem je bila fotografija majhnega cigančka, zraven pa napis: »Ce ne boŠ priden, le lx)mo dali Slovencem.^ Takrat so nmogi užaljeno ailili, da takšni pa Slovenci res /nsmo, da bi že otroke slraših z nami. Očitno smo. In /o še slabši, kol je go)X)ril ta proglas. yse zalo. ker Je duh /lesirpnosti (in po moie tudi neumnosti) ušel iz stekleničke in zelo težko ga /w spel zapreti vatýo.
PS. Ob tem se za Velenje ne ix>jim. Tu smo vedno znali živeti v etnično mešani drtdiň, drugačnost nas Je znala lx)gaiitl Zalo tudi z Romi. ki živijo med nami, nikoh nismo imeli težav
107.1 Iz

REMOPLAST
SMOftHski illn 8
Ud^sbDmri
Proizvodnja PVCokm In vrit*
n <H HO, te nil n 7lt, ■■■imuDlIllil
000
Pmdabnmitoo VELENJE. Slaritrg dS, 3320 Vetsnje t«. 03/597 » 96,03/^97 50 97 fax 03/586 9361
Spoznajte premoženjsko zavarovanje z osebno in pravno asistenco!
dd.l
080 19 20 www.opa.8i
9770350556014
KW
lokalne novice
Zakon o ustanovitvi pokrajin na pomlad?
Ljubljana • Minister zh lokabio samimpravo in regionalno politiko Ivan Žagar je v čctrlek, 16. novembra, poslanski skupini Socialnih dcnn)kraiov (SD) okvirno prudsuvll temeljna izhodišča na področju usianavljanja pokrajin, ki obsega v prvi lazi sprejem štirih zakonov. Med njimi pa ni zakona o ustanovitvi pokrajin, ki bo določil levila pokrajin, njihove meje in sedeže. Tega naj bi po mi» nisirovih besedah vlatla v dr/avni zbor vloAila ^cle spomladi prihodnje lelo.
Poslanska skupina SD. so sp<m)Cili, pa je prepričana, da bi bilo bolj smotrno vso zakonodajo s področja ustanavljanja pokrajin obravnavali hkrati, (flede predslavljcnih štirih zaktmov o pokrajinah, llnandranju pokrajin, volitvah in postopku za ustanovitev pokrajin pa bo predsednik strankinega strokovnega sveta za lokalnt> samoupravo in regionalni razvoj Bojan Kontič v štirinajstih dneh sklical strokovjii svet, ki bo vladne predloge zakonov proučil ler ministru sporočil lentelina stališča SD do predlaganih vladnih sialisč.
■
V DZ tudi Sloven«, ki živijo po svetu
l.juhliana- Poslanska skupina NSi je pripravila Predlog za začetek postopka /J spremembo in dopolnitev Ustave RS z osnutkom ustav-noga /akona. Poslanec Drago Koren, ki jc član komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, je ze aprila predlagal sprejem zakona, s katerim bi dosegli, da hi imeli številni Slovenci, ki Živijo po svetu, svoje predstavnike tudi v državnem zboru.
Na vseslovenskem srečanju, ki je polekalo 6. julija, je NSi preverjala sprejem te kleje pri rojakili po svelu in zamejstvu, lisojopozdravili.ee-l<^viio pa so predlog javno predstavili na l.V Taboru Slovencev po svetu.
Koren je prepričan, da jc pravi čas za uveljavitev teh sprememb, in računa, da ga bodo podprle tudi druge stranke.
Znani predsedniki KS Šoštanj
Siislanj • Nh konstitutivnih sejah novoizvoljenih svetov KS v občini Šoštanj, ki so potekale po lokalnih voliivah 2(^06 22. oktobra, í50 v vseh devetih krajevnih sktipnoslili v Šoštanju izvolili tudi predsednike.
V šcsiili ni sprcmcjnb. Še naprej bodo na čelu krajevnih skupnosti: v íopíílSici \'iki Drev, v (îaberkah Pavel /npcvc, v l.okovici Boris LainlHZcr. v SkomoHorjann Valler l^irlrnšťk, v /avodnjah Tone Potočnik. v Belih Vodah (rfot^or Polkovnik.
Irije predsedniki krajevnih skupnosti pa so novi: v Si^stanju \'ilma Foce, v Šentvidu Taljan« l-cnko in v Ravnah Jože Scrtić.
■ mkp
Ustanovna seja v ponedeljek
Š<)stanj - Ko(]stitutiv{ja seja sveta Občine Šoštanj bo v ponedeljek. 27, novembra, ob 11. uri. Na njej bodo. kot je v navadi, obravnavali poročilo občinske volilne komisije o izidu lokalnih volitev, potrdili mandate članom občinskega sveta in županu, ugotovili nezdružljivost funkciji in pozvali občinsko volilno koinisij(\ da izvede postopek za potrditev mandatov naslednjim na listah. Darkâ Meniha, ki je bil v svet Občine Šoštanj izvoljen na listi SDS. v 2. krogu pa je bil izvoljen za župana Občine Šoštanj in bo na tej seji skupaj s svetniki tudi /a» prisegel, naj bi nasledil naslednji z liste SDS, loje Marko Ojsteršek.
Anka Rakun za Slovenko leta
IjubrHi • Revija Jana že 19. zapored izbira Slovenko leta. Med 12 kandidatkami za ta laskavi naslov je tudi ljubenska županja Ajika Ra-ktui. Občino Ljtibno uspci^no vodi že 12 let, na nedavnili lokalnih volitvah pa je dobila sc četrti mandat. Da ji I jubenci res zaupajo, dokazuje skoraj 80 odstotkov glasov tamkajšnjih volilcev in volil k, Slovenko leta bodo razglasili prvo nedeljo vjamianu 2007.
mtp
list novih mojstrov in mojstric
f.4va dolina - Pa'išnii torek ic na slovesnosti v Cíallusť
Enal
Salv.Jva dolina - Prejšnji torek jc na slovesnosti v Cîallusovi dvorani <*ankarjevcga doma v Ljubljani Obrtna zbornica Slovenije že sestič podelila mojstrske diplome. Med 272 prejemniki naziva mojster, moj-strica svoje stroke je bilo tudi 11 obrtnikov ali pri njih zaposlenih delavcev Iz občin Velenje. Soi>tanj in Šmartno ob Paki, Prejeli so jih: Maíťj Vranic iz Velenja (fotografski mojsler). .lana Šmid iz ŠoStanja (cvetličarska mojstrica). Anja Sayneisler iz Velenja (frizerska mojstrica), Ivan î^ofk'k iz Velenja (mojster splošne elektromehanike). Darinka Rednak iz Velenja (slaščičarska mojstrica), Vlado ,Jezvrnik. Edis Muslafič, Simon Ornik. Branko Vjšnjar (vsi iz Velenja) elektro-inštalaterski mojstri, Malerž I rich iz Smart nega oh Paki (mojster av-lomehanik) in Alenka I tleh iz Velenja (mojstrica kozmetične nege),
V Sloveniji je doslej prejelo ta naziv 1S45 oseb. Največ se jih ukvarja
ali je zaposlenih v frizerski in avtomehanični dejavnosti. _^
OS Gorica gosti vrstnike iz Celovca
Velťiúe - CX! ponedeljka dt> petka gostijo v okviru mednannlnega s<v delovanja na Osnovni šoli (/orica 27 tičencev Kugyjevega razreda Zvezne gimnazije za Slovence iz Celovca, stare II in 12 let.
Dopoldan sodelujejo pri rednem pouku in vseh drugih aktivnostih. ki potekajo na šoli. popoldan pa spoznavajo Velenje in nje« g<jve znamenitosti. Učenci» ki jih spremljata učiteljici slovenščine in športne vzgoje, so nastanjeni pri družinah svojih vrstnikov.
■ mkp
Zima prihaja in z njo gripa
Na Zavoiiu za z(iravstveno varstvo Celje cepijo proti gripi tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih - Letos prvič cepivo za otroke - V Zdravstvenem domu Velenje so naročili 3500 odmerkov - Cena odmerka je 2800 tolarjev
Tatjana Podgoršek
/ima jc pred vrati in z njo ve-hko več najrazličnejših prehladnih obolenj v primerjavi z drugimi obdobji. Med najtežje sodi gripa. Na /avodu za zdravstveno varstvo Celje so začeli preventivno cepiti proti gripi sredi prejšnjega tedna, v teh dneh naj bi že cepil) v zdravstvenih domovih in zdravstvenih postajah ter pri zasebnih zdravnikih. Na omenje-tiem zavodu p(Ueka vsak dan od X. do 12. ure, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikili,
Cilavna sesira v Zdravstvenem domu Velenje Marjanca Kamenik je povedala, da so tako kol mi-
nula leta naročili .^500 odmerkov cepiva, od lega jili je Gorenje že lani naročilo 1000, Cc cepiva ne bt5 dovolj, ga bodo še naročili. ?.c lani smo prosili za prijave, a jih je bilo zelo malo, zalo smo naročili toliko odmerkov kot minula leta. /avartîvanci se prijavijo za ta preventivni ukrep pri izbranem zdravniku." Cepivf> stane za osebe, mlajše od IX let in starejše od ř>5 let, 1500 tolarjev, za vse druge, tudi čc so kronični bolniki, pa 2X00 SM:
Dr. Alenka Skaza. predstojnica oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, je povedala, da se sestava cc-piva proti gripi vsako leto spremi-
nja in se prilagaja virusom gripe, ki bodo predvidoma krozlD v do ločenem letu po svetu, llsli, ki se odločajo za cepljenje, postanejo boij odporni na viruse gripe. Kakšnih 10 do 14 dni traja, da cepivo začne delovali in človeka učinkovito zaščiti pred okužbo. C>cplje-nje priporočajo vsem, sploh bolnikom s kroničnimi srčnimi, pljučnimi in ledvičnimi obolenji ter starejšim ljudem in otrokom. Odsvetujejo pa ga ljudem, ki So alergični na kokošja jajca. »Ljudje pogostokrat mislijo, da so alergični na jajca, če jim jc zdravnik odsvetoval njihovo uporabo. V velikih primerih jim jajca odsvetuje zaradi žolča.»
I.cU)s bo pr^âč na voljo cepivo /A otroke, mlajše od treh let. Ce so ti mlajši od devet let, dobijo dva odmetisa cepiva v obdobju enega meseca. Će pa so bili cepljeni prr>ti gripi že kdaj prej, pa dobijo en od-ntcrek ccpiva - tako kot odrasli.
Glede na to, da se v zadnjem času veliko govori o zmotah pri cepljenju, se poraja vprašanje, ali obstajajo tudi pri tem cepljenju tveganja. "Takih informacij je veliko na internetu. Naj povem, da je cepivo proti gripi zelo varno, brez vsakih škodljivih primesi. Cepljenje ni obvezno, atnpak se vsak sam odloči o tem. Hdino tveganje je pravzaprav to. pa bi po pomoli cepili osebo, ki je alergična na kokošja jajca. V teh primerih lahkih pride do hude oblike alergije, ki ogro/j življenje." Sicer pa so »posledico« cepljenja klasične: rdečina na mestu vboda ter lahko tudi rahlo povišana telesna temperatura.
Lani se je v Sloveniji cepilo proti gripi več kot 200 tisoč ljudi, do tega približno .10 tisoč v celjski regiji.
Različnost ne ogroža^ ampak bogati
Na mednarodni dan strpnosti prikazan kratek film, ki je nastal v Velenju -Dober odziv, lep večer
Vflřtijř-V Mladinskem centru Veleuje so prejšnji čelrtek. ob mednarodnem dnevu strpnosti, javnosti predstavili kracck spot o strpnosti v Velenju. S tem so s simbolno geslif pokazali, da v Velenju živi in dela veliko raz.hčnih ljudi, različnih narodnosti, ki skupaj so-
t)blikujejo naše okolje. Odziv javnosti je bil zelo pt")zitÍYen. dvorana Mladinskega centra pa polna. Skupaj so udeleženci spoznali, da nas število različnih etnij, kultur, različnosti in podobnosti vrednot, večinske in manjšinske kulture ter drugačnost skupnega življenja ne ogroža, temveč bogati.
V kratkem dokumentarnem spotu v produkciji regionalnega mu It i medijskega centra Kuni-gunda so predstavili misli, izjave in občutke različnih kultur, narodnosti in kadn>vskih profilov, ki živijo in delajo v Velenju. V kratkenî l'ilmu je nastopilo 15 mladih Ve-lenjčanov, različfiih ptiklicev in ka-
drovskih profilov. S tem so javnosti dali sporočilo, da v Mladinskem centru Velenje želijo s kcm-tinuiranitni akcijami skozi vse lelo in z aktivno promocijo strpnih vrednot ter povezovatijem različno mislečih, različnih kultur in različnih narodnosti ter kadrovskih profilov prispevati za bolj strpno okolje. In to jim vsa leta, odkar MC deluje, tudi diibro uspeva.
■ bs
Lahovnik in Konfic »zavrnjena«
Poslanec Bojan Kontič (SD ) in dr. Matej lahovnik (LDS) sta v Državnem zboru vložila tri amandmaje (dva odseka ccst in pt>pra-vilo izvoza z avtoceste proti Velenju)-o tem smo pisali v prejšnji številki. Vse pobude je vlada zavrnila.
iM ilf
radio® alfa
I 103,2 & 107,8 Mhz ^^^ vsalt rian tifi m
vsak dân 36 ur
Pokrajinam naklonjena jesenska klima
Drobnic o rodnosti državljanov, Žagar o »rodnosti« države - Era se je prebudila, Terme Olimia že prebujene - Nekaterim je vedno kaj napoti, tudi Romi
Redkokdaj se kdo lako wťfo loli fndrmfi, kof se je te dm mifdfiler Dnthnič Seveifa lo tU nič tmn)be, u mno^m se zdi tiarolye. kuko se je le st\'úri íofil. P/vdvsej/t zagovornikom pravice do ^piam se ne zdí prax nje%o\o odločno nasprolavanje toxr^ud prekimtyi nosečnosli. ne ^lede na ío. zakaj se kdo za to i)d/očt\ Razprava o lent še kar traja in ji še ni viden' konca. Mno^o manj pozornoati so hda deležna pri^MrocUa. naj (predvsem) mladi ne nos/jo prelemii oblačil, ker io kvarno vpliva m njihove organe. Slovencev nas je pač vse manj, />/ če bo šh tako naprej, bo res spet držala tisfe f)esem: Samo milijon nas je... Morda pa hi lal}ko šievdo otrok povečaii, Če hi cerkev popustila in dovolil}, da se laliko tudi duhovniki poročajo in imajo otroke, ioda za razliko od te%a, da vemo, koliko nas je Slovencev, povsem prmejdun^ se fie vemo. koliko pokrajin ho »rodilatf država. Resorni minister '/a^ar .'iicer pravi, da je ritje vanju (iokrajin zdaj naklonjena vsaj politična klima, o .številu pa sam nezeli govoriti. Zanj .^e vedno velja^ da l)o število politična odločitev. Tudi v pogovorih z opozicijskimi strankami, ki so sledili pozicijskim, pa je ponovil, da ho osnova za delitev 12 statističnih re%ij, predstavniki večine strank pa se za\zemajo za Î4re^ij.
In ko so nekateri te zaskrbljeno povpraševali, kaj je z njo, je nekako »od mrtvih vstahi" na.w Era. lako vsaj menijo nekaieri, ki so jo pogrešali ob .':noYan/u nove /r^vinske zbornice, zdaj /vj slišali, da je v Murski Soboti kupila zemlji.nče, kjer naj bi še letos začela graditi objekte za obrt in storifve. pa še tr^ovsko-poslovni objekt Je pa te dni slišati.
da nekako po njihovih stopinjah njihov (nekdanji) re%ijski trgovski konkureni En^rotuš. Podobno kot je Era nekoč kupila Skopski sejem, nuj bi se 'IM zanimal za nakup novasadske^a. Z odličnimi poslovnimi rezultati pa ho se te dni pofivalili v družbi Terme ()h'/m'a. Pravijo, da takega poslovanja, kotsoga zalwležih v dosedanjem letwnjem čusu, .se ni bilo. Naložbe, saj ve.^te, letos so odprli nov so</ohen hotel, očitno dajejo sadove. Gledajo f>a Utdi napr^ in daleč naiikoH. hku.šnje, k1 so jih pridobili s prevzenumi linaških Tuheljskih toplic, mifneravajo prenesti še v V()/vodino in Makedonijo. Nekaieri pač ?te poznajo meja. In ko eni naši >*lnydljo* ven, še ni dokončno odločeno, kam ho teklo naše mleko. Usoda ljubljanskih mlekarn še vedno ni znana, saj se tudi kmetijske zadruge še niso fmsem odločile, kako bodo rtcvnale s svojim deležem. Na eni strani so taki. ki menijo, da ne bi smeli dopustiti, da bi ta mlekarna šla iz domačih rok. na dnigi taki, ki jim je vseeno; tretji (HI menijo, da bi bil tuji lastnik še najboljša re.^ilev. In čeprav pravimo. da je kmečka logika t>o%osio m^boljša. so v tej godlji še kmetje zl>e^ani. S pravimi ar^u menil jim pač niličv ne imtreže. Ah, kia bi rekli. nihče jim ne natoCi čistega mleka.
Eni so torej za, drugim so tujci naix>li. Pri ttas pa kol da so zadnji čas mnogim nafmti Romi. /m nctjboljše sosede jih sicer nimajo nikjer, do uiko odločnega nasprotovanja, kot smo mu marsikje priča zdaj. pa le prihaja bolj poredko, in zaradi ravnanja, kot si ^a je privoščila vlada, so nas okarah celo predstavniki Evn^i^e. Na drugi stmni pa njeno ravnanje (xnlpira {Jrecej Slovencev In ti terjajo pretlvsem yvčjo enakoprav' nosi in doslednejše ravnanje, ko gre za njihove firekrške. Ne vem. če fim kdo šteje za dobro vsaj to, da imajo \eliko otrok. Ali pa ji m tudi to zavidajo. Ob tem je slišati, da mora biti la problematika res huda, če ji še Zver ni kos. Očlino so pogajanja z njimi trša kot lista z učiiefli!
PITT^fl'^T^ NA$ ČAS tzibji: cssoQbnFnluiištíi bi UiuLiLj RTVdnâlta.&»jLlilii4e. tiftli ob cstrtiili Cereposamsziiesa Ewda le 300 SIT (1,25 €l (Si 5i oc&lopn ODV. 2S.50 SiT (0.1 61. cena cvoda twez DD v 276.50 SIT (1,14 €». M pačíkj Istrw raročrtine 20 \ pcifeire 15 S, 11 %in ntdseine 7 %popifii
tiridntštvo: htn\i lahsšdk ((ftektwk S^ne Vovh (od^voml ufddmk), Mrtsna Ki5t^Pianinc (pwnoinica ufsdnika), Janez Pfssnik. Tafjam Pođgor$«k, Bojána âpegel (novinarji), ZakoSeV (urednica rad^). Janja Ki3iu(â4peç9l (tehnična uradnica). Tomaž (jeitaK (otIjkDvalK) Profagante: Nina Jug (vodja propagande), Saio Konečník, jure Serifntk (propagandi^),
Sd«ž on^mt Ifl upmi: 3320 Uim^. RUiičm 2a. 9. p. 2Û2, UI«fon m B«
17 60.MIÍIX 103)697 4643.
TRR • Nova L6, VefenjB* 020133854
(•nalfc ptesrl'nascas si
Obllnanla bi 91I. prfvm: r^^aš Cas a^A
THt:TIskarna SET dd. KiM»: 5.4ÛÛ «zvcdov
Nenarocaiih tologiall Id fim(O|)ls0v m <aânol
Po 2âkcru o ODV je "Mal ias" uvr^ med pniuvode InCcfmainnega znanja 2a
kaler« $8 p4s((ife d»ek po lažsn 9ocn|.
DOGODKI
Pred vrati je terenski del popisa nepremičnin
Brošura Popis nepremičnin že poslana v vsa slovenska gospodinjstva - Geodetska uprava želi s popisom vzpostaviti večnamensko zbirko podatkov, ki bo prikazovala dejansko stanje o nepremičninah v Sloveniji
Predhodnica popisa ^predpopis^
/a uprdvuike večsianov»niskih siavh, upravljalce državnega orcjutv /xny^. lokalne ukupnosti in upravljalce njihovega premoženja ter večje lastniki seje predhodni popis price) /eJulija.
Staiiirvanjd in pasl(Tvni prosluri v već stan o vanjskih stavbah in stavbah. ki itiiajo več poslovoili pri)siorov. ali pa stavbah, ki imajo lako stanovanjske kol poslovne prostore, morajo bili že pred popisom nepremičnin o/.načeni z ustrc/no oznako nepremičnine nad vhodnimi vrati siamwanja ali poslovnega prostora.
Pred prihodom popisovalca pa bodo morali udeic/enci popisa pripravili nekaj podatkov. Podatke marajo pripraviti tako /:d stanovanjske hi§e ah stanovanja kot /a vse ostale nesianovanjske stavbe (garaže, gospodarska poslopja ...). Podatki, ki jih morajo pripravili, so: neio tlorisna in uporabna površina, leto izgradnje stavbe, leto obnove stnihe. fasade, oken In instalacij, material nosilne konstrukcije, vrsta ogrevanja in prisotnost priključkov (predvsem kanalizacijskih in plinovodnih),
Kdo so popisovalci?
Najprej so to uslužbenci «eodelske uprave, nato uslužbenci drugih državnih organov, ki bodo popisovali stavbe in dele stavb v državni lasti, nato pa drogi, ki so bili zainteresirani za izvajanje popisa, Pri tem so morali izpolnjevali zahtevane pogoje in dodatne kriterije.
v tem mesecti ptjpisovalce še izobražujejo. Dvodnevna izobraževanja so organizirali v nianji^ih skupinah po vsej Sltwcniji.
Popisovalci bodo udelc/ence popisa nepremičnin na domu obiskali ob delavnikih med S.i^O in ter 16..KJ in 2i)..^0. obs<ïbotali in nedeljah pa med in 12. uro ter 13. in 17. uro. Cas obiska popisovalca pa bo prilagojen tudi željam udeležencev popisa.
Kaj če lastnika ne bo doma?
Ob odsotnosti lastnika bo popisovalec pustil obvestilo o svojem obisku In mobilno Številko In ga obvestil, kdaj bo ponovno prišel. Ce lastniku takr^ napovedan čas nc bo ustre/al, ho lahko popisovalca pti-klical in se dogovoril /a drug čas obiska. Ce pa bo popisovalec prišel drugič t)b dogovorjenem ali napovedanem času. lastnika pa spel nc bo doma, ho moral ta v 15 dneh sam poskrbeti, da bo geodetska uprava dobJa izpolnjene obra/ce o neprennčninah, torej bo nioral poskrbeti za samopopis.
V vsa slovenska gospodinjstva brošure
v ponedeljek so prva gospodinjstva v Sloveniji že prejela Informativno brošuro, v kateri so zbrane vse inlbnnacije o popisu in pripravah na popis nepremičnin. Urosuro je izdala Cieodetska uprava Republike Slovenije. V njej so predstavljene možnosti saniopopisa in možnosti iskanja podatkov o nepremičrunah s potnočjo vpogiedovalnika. navaja pa tudi vse podatke, kijih morajo udeleženci popisa pripravili do obiska popisovalca.
BroSura se osredotoča na izmere površin (kako izmerili bruto io neto ilorisno površino), kaj se pod to razumeva, vse skupaj pa je za lažje razumevanje podkrepljeno tudi s slikovnim gradivom.
Brezplačna telefonska številka
Prvi dan popisa. 1. decembra, bo začela delovati brezplačna telefonska številka OHO 21 66 ter dodatni elektronski naslov vprasa-nja@popls-nepremicnin.si (za zdaj obstoja www.popls-ncpremičnin.si In elektronski naslov Info^^popis-nepremičnin.si). Ob?, bosia nudila še podrobnejše informacije o pi)pisu nepremičnin ter vseh drugih aktivnostih, ki so vključene v izjemno kompleksen projekt.
■ Milena Krstić - Pianinc
Mednarodna
izmenjava
dela
Veleiye - Marca prihodJije leto bo rURIiS Poljska pripravila dve prireditvi, namenjeni mednarodni izmenjavi dela. Na njih bodo tudi delodajalci opravljali zaposlitvene raziiovore s poljskimi iskalci zaposlilve po predhodno opravljenem naboru.
Mo/nost srîdelovanja imajo tudi slovenski delodajalci, zato je
Območtia služba Zavoda republike Slovenije /a zaposlovanje pozvala delodajalce iz tega okolja
• tiste, ki težko dobijo delavce doma. bili pa bi pnpravlieni te iskati na Poljskem -, da jim to sporočijo do 27. novembra.
Zaposlitveni sejmi bodo potekali v kraju [,odz za hotelsko osebje» priložnostne delavce v kmctijsivu, delavce v proizvodnji, delavce v proizvodnji hrane, gradbene delavce in nc^ovalce, v Gdaňsku pa za turizem, Sport, re-habilliaciio in rekreacijo.
■ mkp
Zaposlitveni sejem gradbeništva
Za poklice v gradbeništvu med brezposelnimi ni veliko zanimanja - V Vegradu bi jih takoj zaposlili dvesto -Zaposlitvenega sejma se je udeležilo kakih 50 zainteresiranih
Mffe/ia Krstić • Planine fotografije: Stane Vovk
Velerye. 15. novembra - Zav<id Republike SloveiJije, Območna služba Velenje, je skupaj z Območno gospodarsko zbornico Velenje. Veiiradom, Šolskim centrom Celje in Ljudsko univerzo, prejšnji teden v Velenju pripravila zaposlitveni sejem gradbeništva. Potekal je v Vemonlu na Selu. Na sejem so povabili brezposelne in tiste, kijih delo v gradbeništvu (kjer kr<miino primanjkuje delavcev) zanima. Predstavili sojini zaposlitvene možnosti, ki jih ponuja Vegrad» programe aktivne politike zaposlovanja in pro-^rdjne izobraževanja v gradbeništvu.
Cîradbenislvt) je v Sloveniji v velikem zamahu, ne samo na po-dr<5čju ni2kih. ampak tudi na področju visokih gradenj. Ves cas pa se srečuje s kroničnim pomanjkanjem delavcev. »Vegrad kot največje gradbeno podjetje na področju visokih gradenj potrebuje za odpiranje novih gradbišč, kjer so roki skrajntî kratki, veliko delavcev. Ta hip bi jib potrebovali preko 200, ob njih pa še več kot 50 delavcev za zaključna dela, od pleskarjev do polagalcev. Zagotoviti smo sijih skusali že na vse načine. ludi z delavci Iz Slovaške. Ukrajine. Ugotavljamo pa. da nam ta kader ne odgovarja. Gre za ljudi, ki doma, kjer gradbeništvo ni tako razvito, niso veliko
delali, Z njimi imamo težave, ne samo z delovno disciplino, tudi s tehnološko. Drugače pa je z dc^ lavci iz Bosne in Hercegovine. Ve^rad seje vrnil na to področje. Ti delavci so zelo motivirani, pripravljeni so se došolati. hitn) se /najdejo,« pravi Matija Blagus. tehnični direktor Vegrada. »Želeli pa bi si seveda domačo delovno silo. Vegrad dela od Lendave do
leto, tudi po d3sct ur dnevno. Možnosti za zaslužek so velike. Oeprav plače niso ravno visoke, se da z malo večjim angažiranjem dovolj dobro zaslužiti. Vsekakor bolje, kot če si doma brez dela « Branka Skulj Nussdorfer i/ Območne službe Velenje je piivcdala, da je na Uradu /a delo Velenje la Ili P prijavljenih 2.207 brezposelnih oseb. lo število je pod sloven-
tehnike, pa Ludi na VIL stopnji za diplomirane inženirje. Govorili bi lahko, seveda na dolgi rok. o sk<v raj X00 potrebah.« Na zaposlit-veni sejem so povabili bzcipo seinc. Nekateri so se pogovarjali o zaposlitvah, nekateri o usposabljanju, nekateri tudi o izobraževanju, Med njimi je bil Ales Susec. ki je na zaposlitveni sejem prišel u SlovenI (iradca. Na zavod za
Branlia Škuij Nussdorfer: Aleš SuŠec: "Moja stroka fe Matija Biagus: 'Poskušali "Potreb v gradbeništvti je elektronika in njej sorodne smo že z delavci iz Slovaške ogromno,"	dejavnosti,"	in Ukrajine.••
Zaposlitvenega sejma gradbeništva se je udeležilo (le) kakšnih petdeset zainteresiranih.
Nove Gorice, od Tolmina do Brežic razdalje niso velike. Želeli bi jih pritegniti, zato so tudi taki sejmi, kolje ta, dobrodošli. Udeležencem želimo predstaviti poklice in profile v gradbeništvu, kjer se je v zadnjih letih veliko spremenilo. Zidar danes ni več listo, kaj je bil. Gradbene sezone ni več, delamo 12 mesecev na
skim pciprečjemje dodala. »Brezposelnost je v Velenju v upadu in to je dobro. Sta pa ponudba in povpraševanje po delavcili v razkoraku.« pravi, 'Potreb v gradbeništvu je ogromno, predvsem poklice IV. stopnje strokovne izobrazbe, za tesarje, zidarje, za gradbeno mehanizacijo, velike potrebe S(5 na V. stopnji za gradbene
zaposlovajije se je kol brezposelna oseba prijavil k<mec septembra. ko je izgubil status študenta. Trenutno piše diplomo, medtem pa že išče delo. »Zanimajo me možnosti zaposlitve, iselim vedeti čim več o lem, v katerih eleklriv niki sorodnih dejavnostih bi se lahko zaposlil.«
Z računalnikom do novih priložnosti
Danes svečana podelitev pridobljenih računalniških spričeval udeležencem projekta Phare 2003 Z računalnikom do novih priložnosti - Udeleženci navdušeni
Milena Krstić - Planine
Cetie. Veleiye • Danes, v četrtek. 23. novembra, bodo v celjskem Planetu TLIŠ ob zaključku projekta Phare 2003 Računalniških opismenjevanje brei'.poscinih z naslovom V. računalnikom do novih prilo/nosď pripravili slovesno podelitev spričeval.
V projektu so sodelovali UPl-Ljudska univer/a /alec kol prijaviteljica in koordinaiorka projekta ter Šolski center Celje in Ljudske univer/.e Celje, Rogaška Slatina, Šentjur in Velenje kot partnerske organizacije. Ljudska univerza Velenje je v tem projektu sodelovala kol partner, ki je izvajal računalniško usposabljanje na podn)ćju Šaleške in Zgornje Savinjske dolijie za 43 udeležencev.
SIcer pa je bilo v projekt vključenih 646 brezposelnih oseb, za katere so l/vedlt uvtidne In vmesne motivacijske delavnice, uvrstit-
veno testiranje in računalniško usposabljanje. 245 udeteîicevje opravilo javno veljavni izpil računalniška pismenost /a odrasle. 133 udeležencev je pridobilo za-čelno ECDL spričevalo, 4^ udeležencev pa je pridobilo končno rCDl. spričevalo. Rezultati pa še niso popolni, saj se projeki zaključi sele konec novembra.
Mnenja udeležencev
Franci Obojnilv, Radmirje; »Povedati moram, da je vaš projekt zelo dober in da je evropski duh in veter iapilial ludi v naši (Zgornji Savinjski) ddini. Dal ho krila modernemu in uspešnemu razmišljanju. ki ga v našem okolju lako manjkal.K
Jana Matovič, Velenje: »Rada bi
se zahvalila glavni mentorici izobraževanja Alenki Mokotar za vse spodbudne besede, Kristijanu 22 nesebično pomoč pri reševanju nalog in Ljudski univerzi Velenje za brezplačno uporabil računalniške učilnice. /ahvala ludi mojemu prvemu profesorju Dejanu Zupa ncu.«
Peter Podgoršek, predavate U : »Zelo dober projeki. verjetno edinstven ... Kol predavatelj lahko rečem, da smo bili uspešni. Kar se tiče osnovnega izobraževanja (računalniška pismenost) je bilo e-učenje morda malo prezahtevno, v naprednih skupinah pa zelo primerno. Kdor je želel, je lahko pridobil veliko. Pomembna pa je bila ludi življenjska motivacija šievilnih udeležencev, ki st) v lem izzivu našli zadovoljstvo in osebno potrdiiev.«
AKTUALNO
23. novembra 2006
Novi člani svetov v občinah Zgornje Savinjske doline
V sedmih občinah /gornje Savinjske dtiliiie sn se novo izvoljeni člani občinskih svclov šc sestali na ustanovnih sejali, danes (v će-irUk) pa sc hodo kol zadnji v občini Na/aije.
Novi svetniki po posameznih občinah so:
Občina Luče
v li-članskcmohćinskcm sveiu so: Ivan Brunei. Slavko Robnik, SLS; Ibmaž Robnik» Ivan Rt^b-nik, Jernej Plankl. Blaž Valer, Alenka Kos. Peler Podkri/nik. Matjaž Pcčovnik, Tomaž Visoc-nik in Jože Vavdi, vsi neodvisni.
Občina Gornji Grad:
Občinski svci šteje 11 i:lanov. sestavljajo pa ga: Lilijana Bele. Klemen Petek, Nikolaj Purnat.

vsi neodvisni; Franc Rup, Ludvik Miklavc, Jože Jerse, Darinka Pcv iškrub. vsi SDS; Ivan Ugovšek. /denka Tisovnik, Rafael /erov« nik. Andrej Presccnik, vsi SLS.
Občina Mozirje
/ izločitvijo krajevne skupnosti Rcćica ob Savinji po novem šteje občinski svet 13 članov. V njem pa

Županja Anka Rakun (na sredini) z novo izvoijenitni svetniki in svetnico
so: Jozcf Jelen, Roben Stropnik. Marija Jožovnik. vsi SDS; Stanislav Podsedenšek , De SU S: Darja Planinsek, I.DS: Jakt)b Presečmk. Roman fïeinik, Mojca Fink^t, vsi SLS; Vida Petri)vič. NSi; Peter Sirko. Lisla /a Mozirje; Samo Kramer, Peter <îoltnik. Simona /adravec. vsi Lista prihodnosti.
Občina Ljubno
županja Anka Rakun bo vodila občino 1 jubno ob Savinji že četni mandat, v 11-članskem občinskem svetu pa bodo odločitve sprejemali: Milan Maransek, Ana Klad-nik, oba DeSUS; Primož Budna,
Í4 ťr

W4

Stanko /ag<i/en. Jože Orešnik, Anion Špeh, vsi SLS; Iztok Pod-kri/nik, SDS; Ivan Jakop, Blaž Presecnik, Marjan Jarnovic, vsi neodvisni: Bernard Stiglic, NSi.
Občina Solčava
Občino Solčava bo naslednja štiri leta vodil Alojz Lipnik, neodvisni kandidat, v 7-članskem svetu pa so: Marko Logar, lidvard Preprotnik, Vincenc Slapnik, Katarina Prelesnik, Aleš Klemeii-šek, Franc Ošep, Avgust Lenar, vsi neodvisni-
■ Tatjana Podgoršekf foto: Edi Mavric

Lučki župan Cirii Rose (na sredini) ter tajnik občine David Špeh (skrajno desno) z novimi Zupan občine Mozirje Ivo Suhoversnik (skrajno desni) s predstavnikoma občinske uprave in
svetniki občinskega sveta
novimi člani občinskega sveta
Novi župan Stanko Ogradi (na sredini) z novimi člani občinskega sveta in bivšim županom Novi župan Alojz Lipnik (drugi z desne) z novimi svetniki in deiavko občinske uprave Matejo
To nije m Rifijem
Subocfo/nik (manjka svetnik Avgust ienar)
»Zadevo bomo izpeljali tako ali drugače!«
»Protjeki« iz Letuša kljub ignoranci vodstva Občine Braslovče nadaljujejo prizadevanja za odcepitev in priključitev k občini Šmartno ob Paki
Taijana Podgoršek
Vsaj 15 let je žc od prvih aktivnosti krajanov LciuSa, ki /jvijo na levem bregii reke Savinje (oh njenem sotočju z reko PakcO po odcepitvi iz občine Braslovče in prikliiičiivi k občini Šmanno ob Paki. Pobud ureditev meja je bilo doslej ?.c več. a so sivari še vedno nedorečene. C5re za približno štiri hektare veliko območje . imenovano Roje, Rečiška gmajna, ali slabsatno Protje. na njem pa živi približno 120 krajanov.
poročali smo že, zakaj se krajani želijo odccpiti i/ občine Braslovče in priključili občini Šmartno ob I*afci. -Z občino Braslovče nimamo nič skupnega vse od takrat, ko si je reka Savinja ure/aia svojo slnigo približno 150 metrov nižje od prvotne. Jo pa je bilo pred več desetletji. »Braslovški« smo le na papirju zaradi glavarine. Temu v prid govori p<idaiek, da v minulih 15 letih ni dobilo naselje za sv<ij razwíj niti tolarja. Mi sodimo (ja, kamor gravitiramo. To pa je k občini Šmartno ob Paki. kjer 'korisiinio' vse usluge od rojstva do smrti. Lciuš je strnjen kraj pmti mostu gor nalo je precej pra/nine. Âîle potem sc začne nase naselje, /e z Let u sem nimamo nič skupnega, kai sele z občino Braslovče. To do-
Alojz Smigovec: "Verjamem, da bi vsak rad obdržal kravo, k? bi jo samo moizei, dajai pa niČ,"
kazujemo občinskemu vodstvu, a smo doslej vedno naleteli na gluha uksa. Se več. na ignorantski odnos. Vsi člani iniciativnega <x]bora smo bili pri prejšnjem in sedanjem županu Marku Balantu. Obljubil je. da bo zadevo uvrstil na sejo občinskega sveta, vendar nas ni niti / bese<Io omenil na kakšni seji. K(n da nas ni. Kakšen odnos imajo do nas. med drugim dokazuje občinski ivoračun za naslednji dve leti. Za iiaše naselje ni predvidenega niti tolarja, ni projektov za kanalizacijo, ki je nujno poirebna. in ^e bi lahko kaj ometnl,« je poveilal pre<lscdnik iniciativnega odbora za odcepitev naselja iz občine Braslovče in za niegovo priklju-čitevk občini Šmarino ob Paki Alojz
v
^>Ce je šlo sedaj bolj po mačehovsko^ poslej ne bo slo \tcU
Slednji je priznal, da je šlo tu in tam do sedaj tudi z niihove strani bolj po mačehovsko, saj je volja kra-
janov vmes precej popustila tudi zaradi »rezultatov« obravnave pobiide vdr/jvnem zboru. Prvič jo je vložil bivši pt)slanec Milan Knpušar. oktobra lani pa jO je vložil sedanji poslanec Draji« K<iren. Zadeva je obakrat pristala pri okoljskem ministrstvu. ki je od CîeiKjeîske uprave RS poleg elaborata o prikazu meje, kol so jo sporazumno prikazali poob-la^eni predstavniki lokalne skupnosti. hotelo soglasje obeh občin o poleku meje, Zaiaknilo seje prav pri slednjem. Občina Braslovče ga ni izdala. »Nismo vredni niii toliko, da bi nam prisluhnili? lisiim, ki bi hotel zadevo pogledati malo pobliže, bi videl, da je nas predlcig življenjski ÍJ3 da z občino Braslovče ni-mann) ničesar.» Pred nedavnimi lokalnimi volitvami so resiio razmišljali o bojkotu, a so si premislili. P<v vezali so se z enim od kandidatov za braslovskega župana, vendar se ni uvTsiil v drugi krog volitev. Nato so navezali stike z Balantovim protikandidatom, kije obljubil, da jlli pn uresničitvi želje ne bo oviral ali jo spravil pod preprogo, a so nidi Kv krat osi ali pra/jiih rok. j'Sprašujem sc, kako smo lahko vedno računali na napačno osebo. Obstaja sum. da nam je bilo vse skupaj podtaknjeno. Uspelo pa nam je pridobiti v bras-lovSki občinski s"vet na^ga krajana Danila Arčajia. Verjamemo, da najii bo pon)agal v naab prizadevanjih. Takrat, kadar bo njegova pobuda glede našega naselja na dnevnem redu seje občinskega sveta, bo zanesljivo vsaj 50 krajanov sodelovalo v ptîdporo njemu in ne iiíAim, ki trdijo. da so v ozadju poJitiČni in ne vem kakšni interesi se.«
Koi je se dejal Alojz Smig<îvoc. od sedanjega župana Občine Braslovče ne morejo pričakovali kakštie podpore. razumevanja, »saj je koi kan-
didat stranke, ki v ospredje postavlja potrebe in želje ljudi, na soočenjih z drugimi županskimi kandidati poudarjal svoje stališče proti odcepitvi.« Do sedaj so jih razumeli le v Občini Šmanno ob Paki, kjer so svetniki na dveh sejali občinskega sveta podprli njihova prizadevanja. "Sem pa kar malo žalosten, ker gii^ajo, da bodo zaprli cesto, ki jo uporabljamo tudi mi. čeprav jih po svoje razumem. Ob morebitni uresničilvi grožnje se bomo lahko do svojili domov pripeljali samo po kolovozu. Pa v 21 stoletju smol«
Oe je do doslej tu in tam po mačehovsko, kot se jc izrazil Alojz Smigovec, poslej zanesljivo ne bo Slo več tako. Pred približno dvema letonta je zadevo vzel v svoje roke nov iniciativni odbor, katerega člani so odločeni, da bodo zadevo izpeljali do konca - tako ali drugače. fcDogíWor očilno ni mogoč. Zaradi krSitvc prvega člena ustave smo pred dvema mesecema zadevo prijavili na Upravno sodisče v Celje. Sprožili smo torej ustavni spor. S sodišča so nas obvestili, da so zj-devo uvrstili na prednostni seznam.
Će bodo v občini Šmartno ob Paki uresničili grožnjo o zaprtju ceste J se bodo krajani '-Gmajne" lahko vozili do svojih domov po kolovozni poti.
Ce mi sedaj popustimo, bodo postopek zanesljivo sprožili nasi za-namci.<ijep<nidaril Alojz Smigovec in dodal, da vodijo oh tem 5c druge aktivnosti. Med drugim bodo razpisali javni natečaj z.a zbiranje predlogov za poimenovanje naselja, dogovarjajo pa se rudi za pretlstavilev le-žave íirSi slovenski javnosti.
»Delal bom tako, kot bo rekel obdnski svet!«
Po odgovore na nekatera naša vprafeinja smo se obrnili tudi na braslovSkega župana Marka Bh-
Soseda loči le cesta, sodita pa vsak v svojo obČmor desni v občino Brasfovče, levi pa v občino Šmartno ob Paki.
ianta. la îiam jc najprej povedal, da zaradi drugega kroga županskih volitev minulili 14 dni ni pregledoval elektronske posle. Ko je sli^l. v zvezi s kakSno zadevo sc obračamo nanj. je spremenil ludi ion. Na vprašanje. kje so zadržki, razlogi oziroma kateri vzroki preprečujejo uresničitev volje približno 120 krajanov stanovanjsko-vlkcnd naselja na levem bregu reke Savinje v Le-tiisu. je odgovoril: ^Nobeden dober gospodar ne bi dal od sebe. kar je dobro. Zame je praktično zadeva /.akijiičena. O odcepitvi naselja smo razpravljati v mojem prvem mandatu na dveh sejah občinskega sveta in obakrat so se svetniki izrekli proti. V na^roiju z njihovo odločitvijo nisem deîalî Kaj drugega konkretnega ne morem reči. Osebno sem tudi proti ixîcepiivi. Ce pa bo nov občinski svet menil drugače, bom delal tako, kot bo odločil. Je pa zanimivo, da je ta zadeva aktualna pred volitvami (mimogrede • z njim smo govorili teden dni po volii-vaJi).« Ko smo ga seznanili s tem, da bodo zaradi tega, ker dogovor ni mogoč, krajani ubrali tudi druge poli, pa je dejal: "Verjetno res ni druge mf>žnosii. Cc je rešitev, po-lem naj jo poiščejo."	■
GOSPODARSTVO
Zakaj Velenje zaostaja?
Na povabilo društva ŠARM Jože P. Damijan predstavil izsledke raziskave o uspešnosti slovenskih občin - Po skupnem indeksu zaseda MOV zadnje mesto -»Težava je gospodarski pesimizem«
Mojca Štruc
Sc prt:d i/tekom dru^e^a krojra lokalnih voliievjc drusivo ŠARM pripravilo iiskovn<t konrercnco. na kateri jc Jdžc P. Damijan pred-Slavil rc/uUaie lasme ra/iskave o uspešnosti slovenskih občin. iz naslova predstavitve »Zakaj Velenje /Hoslaja« je bil<i očitno, da sodi velenjska mestna občina med slabše occnjcnc in da bodo
predstavljeni rezuitali krilični do mesinih oblasii. A predstavniki društva so poudarili, da so poli-lično neodvisni in da je /goli na-kîjuôje. da je njihov predsednik ?,upanski ksndidHt. Politično neodvisnost je /branim /agoiovil tudi avtor raziskave, ki je dejal, da sploh ni vedel, da vstopa v predvolilni boj, «Moja raziskava jc bila narejena na pi)dlagi uradnih statisiičnili podatkov /a vse občine v Sloveniji,« je dejal Datni-jan. Pimdaril je, da je ra/iskava /ato nevtralna, v njej pa je uporabil podatke od leta 2002 do 2005. v želji, da bi oblikoval kazalce uspešnosti slovenskih občin, je Damijan raziskavo osnova) na podlagi štirih indeksov: razvojne uspešnosti, podjetniške privlačnosti. razvoja človeškejza kapitala in reševanja stanovanjske proble» matike. »Pokazalo se je. da obstaja v Velenju neke vrste gospi> darski pesinii/em. OCilno je, da upada število podjetij, odseljujejo pa se tudi prebivalci. Ni naklonjenosti Zii poslovno gradnjo, stagni-rajo turistične zmogljivosti, posle-djčno pa upada tudi îuristifni ob-
Analiza ni popolna
/a mnenje o predstavljeni analizi smo vprašali tudi diimačina, priznanega ekonomista ijr.Nfateja Lahovnlka, ki opozaija na dve metodološki pomanjkljivosti. Moli ca. da je avtor analiziral zgolj leti 2003 in 2004. sponta pa je tudi interpretacija zaposlenosti (delovno aklivnih prebivalcev), saj Imamo v leni (»kolju zelo velik<» številcj zelo mladih upokojencev (rudarji odhajajo v pokoj. k(î se srečajo z abrahamom) in to sMko seveda precej popači.
Se pa l.ahnvnik strinja, daje bilo premalo narejeno na podn^cju poslovnih In ohrlnih con in da za shivcnskim povprečjem močno zaostajamo na podroOju infrasirukture.Tli je še posebej problematična povezava z avtocesto, ludi na področju presirukluriranja gospodarstva in zagotavljanja novih delovnili mest še zdaleč ne izkoriščamo vseh moiinosti. Injamo mnogo premalo srednjih in majhnih podjetij, pa še ta so preveč naslonjena na osrednja velika sistema, Cîorenjc in energetiko. Vendar pa so razvojne niti na tem področju po Lahovnikovem mnenju v rokah gospodarstvenikov in politike.« Verjamem, da bo zdaj, ko so se predvolilne strasti pomirile, tudi več dogovarjanja med občinskim vodstvom in gospodarstvom in da bomo pomanjkljivosti tudi hitreje odpravljali,* pravi tabo vnik.
isk.« je povedal Damijan. Med mestnimi občinami je po skupnem indeksu uspešnt »sli Velenje v obdobju od 2002-2005 tako pristalo na zadnjem mestu. A slika vendarie ni tako črna. ^Seveda so tudi nekateri pozitivni trendi, kar velja predvsem za gradnjo staîîo-vanj, pa tudi za število študentov
iz Veleiîja, ki je veliko in še narašča.« je dejal avtor raziskave.
Pa poglejmo bolj celovito, Glede na indeks razvojne uspeš-misli jc MOV med mestnimi občinami na desetetn mestu, pred Mursko Soboto. Medlem ko je upadlo število turistov in ko imamo glede na ostale občine dokaj nizke prihodke na zaposlenoga, je ireba prizjiati. da v MOV bolje od povprečja zagotavljajo
Na konferenci sta poleg avtorja raziskave Jožeta P. Damijana (v sredini) sodelovala tudi podjetnik Fidel Krupic (levo) in direktorica Tehnološke agencije Slovenije Marta Svetina (desno).
ni)va delovna mesta in skrbijo /ja število stanovanj. Po naslednjem indeksu, torej indeksu podjetniške uspešnosti, je Velenje na zadnjem mestu. Damijan je v raziskavi ugotovil. da je tako zaradi upada števila podjetij, manjšega števila izdanih gradbenih dovoljenj /n poslovne stavbe in zaradi stagnacije na področju ponudbe turističnih sob. Svoje razočaranje in izkušnje je na konferenci delil tudi podjetnik ridel Krupič, -^Ce z Velenjem prinierjamo samo Koper in Celje, lahko hitro vidimo, da podjetniki v našem ok?> lju nimajo možnosti za razvoj ozjn>ma $o obsojeni na pmpad ali selitev v druge občine,dejal Kiupić. Nekoliko bolje kol za podjetniško privlačnost pa je v Velenju poskrbljeno za razvoj človeškega kapitala. Po tem indeksu je namreč MOV uvrščena pred Celje, Slovenj Gradec, Maribor in Mursko Soboto. Damijan je ugotovil, da
živi v velenjski občini vedno več študentov na dodiphnnski in po diplomski ravni, ključno pa se mu vendarle zdi vprašanje, ali bodo ti študentje po končanem šolanju ostali doma. Morda jih lahko k temu spodbudi tudi poliiika reševanja stanovanjske problematike, čeprav je raziskava pokazala, da se MOV lukaj uvršča le pred Slovenj Gradec in Marilxír. /a analizo tega indeksa je Damijan upošteval število in pt)vršino sianovanj ter izdana gradbena dovoljenja.
Avtor raziskave jc sklenil, da je za občino izjemnega pomena kvaliteta j^upana. »/upan mora biti menedžer lokalne skupnosti in mora poskrbeti za lokalni gi> spodarski razvoj. Prav na tem področju mora priti v Velenju najprej do streznitve - lokalna oblast mora poslati bolj razvojno ambiciozna in oblikovati razvojno strategijo.« jc dejal Damijan. Pod vplivom volitev ali ne, eno je res: negativne rezultate iz raziskave jc vredno vzeti pod drobnogled in jih razumeti k(H iz^dv za izboljšanje stanja.
Iz Gorenja prihaja linija Caméléon
Svojim oblikovalskim dosežkom so v (îo-renju dodali linijo Camelcon. (îrc zelo preprosto magnetno nalepko, ki jo lahko nalepite na vrata svojega hladilnika in s tem popestrite njegovo podtibo z zanimivimi motivi iz linije Caméléon. Vse skupaj je lahko zelo zabavno, kreativno, predvsem pa dostopno vsak^miur. Nalepke prodajaja Gtv renje preko svoje spletne strani www.gorc-nie^:atneleon.com.
»Razumevanje individualnih želja in potreb uporabnikovje v Gorenju spel rodilo izdelek. ki odraža osebnost in življenjski slog posameznika in ne več samo velikoserijske izdelke za množični trg. Hladilnik z motivom Neishe je le eden od iiladiluikov s posebno magnetno nalepko linije Caméléon, s katero Gt^renje nagovarja predvsem nîlade in trendovski) usmerjene potrošnike, ki želijo aktivno sodelovati pri (»premljanju svojega stanovanja.« pravi Greta Kokoi Rajkovič.
■ mz
Takole In Še na mnogo drugih načinov si lahko spremenite podobo svojega hladilnika.
Vila Mojca v novi preobleki
Zunanjo podobo vile si je zamislil arhitekt Rok Poles - Na ogled najlepša dela zadnjih osmih Malih Napotnikovih kiparskih kolonij
Bojana Špegel
Velenje • Vila Mojca, v kateri je bil najprej mladinski hotel, potem pa dolga leta enota Vrtca Velenje. je že nekaj časa sedež Medobčinske zveze prijateljev mladine. Njihova želja, da celotno stavbo in okolico spremenijo v mladinski center za predsolske in osnovnošolske otroke, se uresničuje. V letošnji jeseni jc Vila Mojca dobila povsem novo podobo. ki vabi mlade že od daleč. Za obnovo strehe, podstresja. fasade in igrišča je namreč mestni proračun letos namenil 30 milijo tîov tolarjev.
Več o novi podobi Vile Mojca in tudi novih vsebinah, ki sledijo pridobilvi novih prt^storov v zgornjem nadstropju \ile, nam jc povedala sekretarka M/PM Velenje Tinca Kovač. >vVsekakor smo pri-dobih nov. izredno lep prostor pod strehi). Nase podstresje prej ni bilo uporabno» sedaj pa je bivalno. Je zračno In sončno, zato bomo v teh prostorih pripravljali slikarske in plesno dejavnosti, pa
zagotovo še marsikaj, kar smo pi> čeli Že doslej. Sanjamo pa o začetkih gledališča za otroke. V spodnjih prostorih imamo prav tako večji prostor, ki ga že vsa leta uporabljamo za raziične pr5V gramske delavnice. / novim prostorom jih bo lahko več. Ena od
■•v
dejavnosti, ki je pri nas res uspešno zaživela, je prazjiovanje rojstnih dnevov. Zasedeni smo tudi mesec ali dva vnaprej, saj poskrbimo za animatooe in naredimo vse, da se imajo na rnj-stnodncvni zabavi vsi lepo.«
Že nekaj časa pa v prvem nad-
Vila Mojca že od daleč vabi v svoje prostore otroke in
mladostnike.
stropju Vile Mojca deluje tudi spletna kavarna, namenjena osnovnošolcem. «Odprta je vsak dan. ^est dni v tednu. Samo v nedeljo počivamo. Vsakdanje obisk d(^bcr, saj je internet otrokom zelo blizu. Vsi pa ga nimajo doma.«
Up^a je tudi okolica vile, »>Igri-^če je modernejše, na njem so nova igrala. Radi pa bi uredili Se tla. Dejstvo je, daje 2e piîgled na našo hišo sedaj prijazen. Zelo si želimo, da bi slike na vili ostale take, kot so. da ne bi bile žrtev vandalizma, ideja za zunanjo ureditev vile jc delo arhitekta Roka PiUesa. Njegove knjige z zgodbicami za otroke smo izdajali pri nasi zvezi, otroci pa so jih dobivali ob novem letu. Ker knjige izhajajo iz naše preteklosti, se nam je zdelo prav. da so prikazane tudi na naši stavbi«
Mojstrovine mladih umetnikov
v Vili Mojci so razstavljena vsa dela. ki so septembra nastala na Mali Napotnikovi kiparski koloniji v Zavodnjah. Osnovnošolci vsako leto znova presenetijo, nji-hovti umelniško izražanje pa preseneča tudi likovne strokovnjake. Vsekakor so male plastike več kol vredne ogleda. Je pa razstava pregledna, saj so razstavili tudi najboljše skulpture od 25. pa do zadnje kolonije. »Razstava je res lepa. prikazuje pa razvoj ustvaija-
Notranjost so spremenili tudi v razstavni prostor. Skulpturef ki nastajajo v Zavodnjah, kar vabijo k ogledu.
nja mladostnikov v lesu v zadnjih osmih letih. Razstava je postavljena za stalno, torej jo boste lahko pogledali, kadar nas boste obiskali. Od letošnje razstave bomo sicer naredili še izbor, saj bomo nekaj skulptur vrnili ustvarjalcem na posamezne šole. Prostora žal nimamo dovolj, da bi lalUco razstavili vse.«
Svetovni dan otroka
Na MZPM Velenje se po lem, ko so v ponedeliek pt>poldne pripravili predstavitev 14 društev prijateljev mladine na odru kulturnega doma v Šoštanju. Drušiva
namreč delajo zelo dobro in tokrat so dokazali, da to počnejo z velikim veseljem. Prireditev je bila posvečena svetovnemu dnevu otroka, ki so ga po vsem svetu zaznamovali prav v ponedeljek.
Izvedeli smo se, da priprave na dobrodelni bazar, ki b<î 2. decembra v avli doma kulture Velenje, dobro potekajo. In da se bodo prireditve, imenovane Veseli december. pričele 14- decembra, ko bo v Šaleško dolino tudi uradno prišel Dedek Mraz s svojim sprenistvoni.
M
'•CJ
Od jrede do torka • svet li doaoTlu
Sreda^ 15. novembra
I/ slrankc SNS so sptiročili, da h<id{> proii minisiru Janezu Drob-niću vložili inierpelacijo, za katero /.ti imajo /braniJi dovolj podpisov. Drobniču ocliajo nestrpnost (Jo drugače mislečih, ne-sirokovnosi in iiazadnjaštvo, ne-spoštovanje socialnih partnerjev ler neprimeren dialog s šludenti in / Invalidskimi <irgani/acijami. Saiio Pece je dejal, da bi bil minis-
Saèo Peče pravif da bi bil Orobnic primernejši za "ministra za
zmanjševanje pravic-.
m^ i Ëâ
1er Drobnic primernejši z» »ministra /M zmanjjievanjc pravic.«
Janez Janša je skupaj / minis-iroma /a zunanje zadeve in obrambo nepričakovano obiskal Irak. Premier se je med drugim sreCal s štirimi slovenskimi veljaki, ki usposabljajo iraške oboro-}xnQ sile, S sogovorniki sc je strinjal. daje ireha Iraške varnostne sile čini prej usposobili, da bodo îahko varnost za^oiavljalc same.
Konnsar Svcia Evrope za Okw kove pravice Thiimas Ilammarbcr^ je v dni/bi ministra Milana /vera obiskal družino Slmjan v Postojni.
v
Četrtek; 16« novembra
Po dnevu molčečnosti je komisar Sveta Hvrope /a človekove pravice Thomas Ilammarbcrg vendarle spregovoril v javnosti. Dejal je. da jc glede na okoliščine selilev Romov nesprejemljiva. Kot je pojasnil, se mu zdi nesprejemljivo, da je morala skupina ljudi zapustiti svoj dom, ker jc tako zahtevalo večinsko prebivalstvo in ker je bila ogrožena varnost le manjšinske skupine. Div dal je, da bo Svet Uvrope zaradi položaja preseljeno romske družine Strojan na vlada naslovil pismo, v katerem bo opozoril na nujnost zagotavljanja čIovek<mh pravic vsem prebivalcem države.
Medtem pa so v okolici Ambru sa prebivalci stražili dostope do morebitnih bivalnih lokacij preseljene romske družine Strojan.
Vlada je dala soglasje k pretvorbi cen cestnin v evre, po katerem naj bi se cestnine rahlo pocenile. Tolarske cene cestnin bodo natnreč zaokrožeiíe na najmanj 10 tolarjev, kar pri preračunu v cvre omogoča zaokrožitev na 5 centov. Cenik s poletjem uvaja znižano cestnino ponoči, in sicer na določene dneve med p(v letnimi in novoletnimi prazniki.
Miiilstrslvo za delo je predstavilo osnutek strategije za dvig rodnosti, ki predvideva plačevanje splava, razen Če je ogrožem) zdravje matere. Med nosečnicami. ki bi /elelo umetno prekiniti nosečnost, bi uvedli obvezen čas za razmislek pred dokončno odločitvijo, med prvim obiskom pri ginekologu in dejansko napo
Posamezna nosečnica bi morala za najpogostejšo obiiiio sptava odšteti 103.447,12 tolarjev
titvijo na poseg pa bi moral biti predviden čas. v katerem bi no sečnica temeljilo razmishla in se udeleževala obveznega sodelovanja s strokovnimi delavci ter se seznanila z oblikami pomoči in možnostmi namestitve otroka, če ga ne bi mogla obdržati.
Petek; 17. novembra
v Sloveniji se je začelo cepljenje proti gripi, zato so zdravniki že začeli pozivati, naj se cepi čim več ljudi. Kot trdijo sirok<rvnjaki. bi se morala - da bi omejili prenašanje virusa -cepiti vsaj polovica ljudi, tudi oirocl od 6. meseca dalje.
V	Ambrusu in /agradcu so bile ceste se vedno zapne, ljudje pa so mimoidočim obljubljali, da bodo na barikadah ostali, dokler bo ireba. Do romskega naselja ni bilo mogoče priti, saj so bile neprevozne tudi gozdne poti; va-sčani so tja namestiti vejevje.
Na uradni obisk v Slovenijo je priplula največja šolska jadrnica na svetu - ruska jadrnica Sedov. Sprejema, ki ga jc na jadrnici priredilo rusko veleposlaništvo, so se udeležili tudi premier Janša, zunanji minister Rupel in minis-Lcrza promet Božič.
Ministrica za kmetijstvo Marija l.ukaCIčje pojasnila, da so na ministrstvu pripravili 300 predpisov, od lega osem zakonov. Med najpomembnejšimi dokumenti, ki jih je predstavilo ministrstvo, je I.ukačičeva izpostavila nacionalni strateški načrt za razvoj podeželja, ki slovenskemu podeželju prinaša 276 milijard i<ilaijcv.
Sobota^ 18. novembra
Finančni ministri in guvernerji centralnih hank iz skupine (520 so prvi dati letnega srečanja, ki se jc začelo v avstralskem Mel-boumu. razpravljali o obetih za oživitev zastarelih pogajanj o liberalizaciji svetovne trgovine.
Britanski premier Tony Dlalr je prvič po začetku vojne v Iraku javno priznal, da so razmere v tej bližnjevzhodni državi katastro-talnc. Ki)! je še dodal, ni tako zaradi napak v strategiji, ampak zaradi načrtne strategije Al Kaide, ki podpira sunitske upornike, in šiitske milice ob podptiri Jrana, da bi ustvarili situacijo, kjer voljo večine Iračanov po miru tepta manjšina z zahtevo po vojni.
V	poplavah, ki jih je na zahodu Afganistana povzročilo obilno deževje, jcumrio vsaj 64 ljudi, na desetine jih pogrešajo, uničenih pa je bilo vcč kot 800 hiš.
Na Hrvaškem so se spomnili l.'^. obletnice bitke za Vukovar med napadom srbske vojske, v katerem je umrlo več kot tisoč Hrvatov In 6000 Srbov. Spominske slovesnosti se je udeležilo okoli 25 tisoč Hrvatov, ki so na poko pališču na obrobju Vukovajja položili vencc padlim v bitki. Slovesnosti seje udeležil tudi ves hrvaški politični vrh.
V	IzoU so se končah Ntmnarski dnevi 2006. na katerih so bili zbrani precej kritični dn kako-V{)Sii v slovenskih medijih.
Nekoliko bolj zahodno, blizu Rima, pa se je zbrala smetana es-tradnega sveta. Poročila sta se namreč 27-letna Katie Holmes in 44-Icini Tom Cruise, ki sta na slavje povabila več kol 150 sorodnikov in prijateljev. Med hollyw-oodskimi zvezdniki so bili med drugim Jennifer Lopez, Will Smith s svojo ženo Jado Pinkett Smith. Jim Carrey. Richard Gere

in drugi. Mladoporočenca sta imela sci-en to loško poroko, ki je si' cer podobna klasičnim po rokam: vključuje izmenjavo prstanov in zaobljub, ima pa tudi dodatne zaobljube, da re-cLmti nikoli ne gresta spat. preden ne razrešila te/ave tistega dne ipd. Predstavnik scienlolt)ške cerkve je povedal, da poroka v Italiji ni priznana, tako da se bosia mo rala Tom in Katie poročhi še ci-vilníK
Nedelja; 19. novembra
Minister Milan /ver je napovedal, da bo premieru Janši predlagal razrešitev z mesta predsednika vladne komisije za zaščito romske cinične skupnosti. Odstop jc na-ptjvedal pred tem, če ob izteku tritedenskega roka, ki je pretekel. Strojanovim ne bi poiskali nad-<miesinega bivališča.
m
Katie Holmes je dahnUa »da» prvičf njen izvoljenec pa že tretjič.
Minister Zver Je napovedaif da bo odstopit iz položaja predsednika vladne komisije za zaščito romske etnične skupnosti.
'	I
O razmerah romske družine Strojan je v javnosti prvič spregovoril tudi predsednik države Janez Drnovšek- Vladi je očital, da Še ni izpolnila pričakovarti, in dejal, da lo ni spodbudno za mednarodni ugled Slovenije in utrjevanje demokratičnih odnosť>v. Ob tem je krajane, Strojanove in vse druge Slovence pozval, naj v duhu strpnosti in razumevanja skupaj s krajevnimi skupnostmi, nevladnimi organizacijami, romskimi svetniki in vlado poiščejo za vse sprejemljivo in zavezujočo rešitev.
21 voditeljev članic Skupine za azlisko-pacltlško gospodarsko so delovanje je obsodilo sevcrnoko rejski jedrski poskus, ki ga je ta azijska država izvedla oktobra. Voditelji so Pjongjang tudi pozvali. naj se odptwe jedrskemu orožju in naj se vrne k sestsiran-skim pogovorom.
/DA in Rusija so podpisale dolgo pričakovani dvostranski sp<irazum, ki Rusiji odpira pot v Svetovno irgt>viiisko organizacijo.
Ponedeljek; 20. novembra
I' ' ' -—_)
Državni zbor je kljub obstruk-clji opozicijskili strank LDS, .SD In SNS sprejel proračuna /n prihodnje leto In leto 200S ter spremljajoče lisiuie. Opozicija je sicer želela izraziti nezadovolj-slviî nad načinom potrjevanja vlo ženih dop<ilnil, saj D/ ni potrdil nobenega od njihovih dopolnil za pmračun. S potrjenimi spremembami pa se načrtovani proračunski prihodki za leto 2007 neko liko znižujejo. In sicer na 7.8 milijarde evrov, odhodki pa na K\ milijarde evrov. Proračunski prihodki v Iclu 20f)X so načrtovani 7.a 8.1 milijarde evrov, odhodki pa za 8.4 milijarde evrov.
Delavci na gorenjski avtocestni trasi so pri Lescah našli okostja ljudi, za katere se domneva, da so
bili usmrceni leta 1945. Ugibanja so sprva narekovala, da gre več stoletij stara oki^stja iz rimske dohe, ki na omenjenem iîbmoéju niso redka, a je predsednik komisije vlade za urejanje vprašanj po vojnih pobojev to zavrnil saj ima šest najdenih okostij n^ke zvezane z ŽJc<^ Varuh človekovih pravic Matjaž Ilanžek je ob svetovnem dnevu otrokovih pravic podelil priznanja udeležencem filmskega natečaja /Ji mlade.
žabjcr
perspektiva
Ob svetovnem dnevu otrokovih pravic je spregovoril tudi varuh Človekovih pravic.
Torek; 21. novembra
/aradi nedavnih napetosti pri so cialnem usklajevatiju je bil sklican sestanek premiera s predstavniki reprezentativnih sindikalnih central. ki se ga je udeležil tudi minister Dn)bnič. Janša je na srečanju poudaril, daje tradicija socialnima dialoga v Shweniji dolga b\ dobra, zato se mora nadaljevati, Napfjve-dal je. da bodo pred vladno obravnavo novel socialni partnerji svoja stališča zbtižjili «v najveći mogoči meri«, ni pa želel govorili o morebitnem odstopu ministra Drobnica. saj ni bil pripravljeti ocenjevati njegovega dosedanjega dela.
Oglasil se je ludl minister /ver. kije napovedal, da čaka njegtJV resor v prihodnosti predvsem prenova srednjega šolstva. Med predvidene projekte je uvrstil dokončanje prenove poklicnih in strokovnih programov, ki naj bi se končalo do septembra 2008, pa tudi prenovo gimnazij.
Predsednik države Jane/ Drnovšek je za varuhinjo človekovih pravic predlagal psihlatrinjii Zdenko Ćebašek - Travnik. V razlagi odlo čitveje predsednik zapisal, da gre za široko razgledano osebnost, ki jc pri svojem delu pokazala izn)-den občutek za čl(weka.
Na drugem največjem leiallščuv italijanski prestolnici so prejcU anonimen klic, da je na enem od tovortiili letal podtaknjena bomba. Potem, ko so vse lete preusmerili na glavni rimskih letališče, se je iz-kaz-alo, da je bil preplah lažen. Po besedah vodje italijanske desne opozicije Silvia Berlusconija so približno tako lažna tudi poročila, da se ne bo več p<itegoval za mesto italijanskega pretniera ij} da se umika iz aktivne politike. Berlusconi je dejal, da nima nobenega namena. da bi bežal pred odgovornostjo, ki so mu jo zaupali volivci.
Oprostite, koliko stane cenik?
Katja Osljak
Pred cusofii sem na fettt mes/u hvalila odfiv-nosi UrnJonske^a ja\'rie%a pmneitKíyiU omreîja. Predvsem premišíjemsi in kako\x>si Viř/; motnih različic zemljtr-idov podzemnih železui^kih pro^^ /. axhybuai je v najbolj pisanem mesui va Oioku skoraj iako: no, za prečno brihino uporabnico • iuristko so već kot zadovo/jho znsanL
Kako pa je z in/firmadjami o jartfi/i prevozih v Sloveniji, v íji/bijarii, sem se s^mrnala na poskakufočem harmonîkasteni axiohim na pro^f šievilka ena. ki me je po klnopred^líívi p/emetaml proii domu. Cef kup vprašanj v zvezi s iem se m/je ulrnilo. ker ^ie je nekje pri pošti na Shvenski cesti na avtobus vkrca! %ospod Ceh ali Slovak - morda celo Poljak - naj mi oprosti, ker resniaio ne poznam nje^ne^a jezika^ Cl Ceh aH Slovak v rjavi usnjen I jakni je pristopil h gospodu kifetju tik zalem, ko smo odskočili s i>ostale proti prvi rdeči luči '/.venelo je. kol da prvi dru^e^a sprasuje, kje je venter. Drup je na vprašanje od' jiovarjaí s kriljen/em rok, ki bi tujcu najbrž morale {Xf/asniti, da je certier prav tu, vse okrtr^ nas, (i. Ceh ali Slovak je naio pričei omenjati tri kilometre in "'VJčko". Šofer je zalo imnisHl na Vič, kije IjH v nasprotni smeri naše av/obusne profie. (I Ceh ali Slovak pri tem nI razumel besed "konira smer " in "zurikk ' ler šoferjevega kaz^mja na dru^o slran ceste, kjer vozijo aviobn.si proii Vičif... Po pravi slovenski navadi napeto stri^la z ušesi, da hi ujela ves njun pogovor, in resno premi.Ujemla, kam neki nameram Ceh aH Shr\'ak. Kdo ko§,a ne razume, prvi drn^e^a ali oiiratuo? Morda pa g. Ceh ali Slovak namerava v Šiško, ki jo je pomešal z Vičem in iz njiju .'^koval to meni nepiJznano "Vlčko"? Se)'eda se mi ni ljubilo vmešad v la zahfevni pof^owr. Raje setn ugibala, koliko bi tujcu, ki ne razume slovensko, povedale karte avtobusnih ali železniških povezav Bi se znwie! z ftjimi, če bi /mznal ulico aH vsaj točno ime mestne četrti, kamor se odpravlja? Bi vedel, kje lahko kupi vozovnio) in koliko .'Hane?
Na spl&íuih siraneh ljubljanskega potniškega pnmieta (iPP) ni nlU an^^leške različice osnovnih informacij, kof so seznam pro^. ceniki prevozov in prodajna mesta za nakup vozovnic. Na spletnem mestu .Avtobusne postaje Ljubljana je vsaj vozni red na Vrtijo v angleščini. Kaj pa cenik vozovnic? Videti je, da kaj ke%a za tujce ne obstala. Ob voznem reiiu je izpisana le plačljiva številka klicnega centra z opozorilom, da je ta dose0v i^ljučno iz slovenskega telefonskega omrežja. Hm... G. Ceh aH Slovak, ki bi se ob načrtovanem obisku Slovenije rad priffeljal iz Ljubljane v Velenje in morda rezerviral ali vnaprej kupil vozovnico, se lahko piX'itavi na trepalnice, pa mu na to ne bo uspelo, prav tako, kot nut ne bo uspelo mzvozlati. kako naj z mestnim a\'iol)usom pride Iz centra na ř^ť. Vrnimo se k ceniku, kina omenjenih straneh AP ljubljana - ne boste ve/jeli - ni dostopen niti slovenskemu potnyšniku. Oziroma je ujiorabnikom dostopen proti plačilu, kije izvedljivo prek svetovnega spleta z Moneto ali prek telefonskega računa za klice iz stacionar-neiia omrežja na komercialno številko 090 Razmišljam, razmišljam in razmišljam. Je prav, da moramo za informacijo. kot je cena wzovnice, plačevati? To je vendar tako, kot da bi mi prodajalka ^ Nami zaračunala za gledanje cen oblačil, ki vi.Kgo na obešalnikih, aH pa bi mi natakar prinesel raorn. fK)îem ko hI pre-gledala jedilni list na stc^alu pred restavmcijo! Je to sploh zakonito? Morda nI prepovedano, je pa - oprostite izrazu - izjemno debilno. Mar podjetje Avtobusna jmtaja Ijubljana. d. d., proda tako malo vozovnic, da mora zaračunu\'ati oglede cenika? Nisem preverjala in zato ne vem. Vsekakor pa bi želela spoznati gospoda aH gospo, ki je ta si.stem rtačrtoval/-a. in iz\'edeti, zakaj, za vra^a. moram pred nakuptnn vozovnice kupiti tudi ceniki?
AKCUA ZA ZAKLJUČKE IN NOVO LETOIII
DONIAČIJA HERK na
Sv. Jerneju nad Muto (100 os.)
-	bogata gostinska ponudba iz domače kuhinje
-	možnost prenočišča (25 os.)
-	veliko dodatnih aktivnosti
Več informacij in rezervacije za DOMACUO HERK na 031 770 002 ali v Agenciji Manager za Pîzzerijo Manager pa na telefon 041 876 614.
PIZZERIJA MANAGER v NC Velenje, kjer je prostora za 40 oseb in vam poleg pic. golažev, testenin, narezkov, domačih zavitkov in palačink nudimo še razne jedi po predhodnem naročilu.
rffjrr
AGENCIJA MANAGER
CESTE
Težav naj ne bi bilo
Nad zimske nevšečnosti v mestni občini Velenje PUP in Andreje, v Šoštanju samo Andreje, v občini Šmartno ob Paki VOC Celje in posamezniki - Najprej ceste, po katerih poteka avtobusni prevoz, reševalna postaja, gasilski domovi
Tatjana Podgorà^k
Ne glede na vremenske ra/mcrc marajo imeti izvajalci zimske službe od 15. ntivembra ćo 15. marca v 24-umi pripravljenosii ekipe, ki odpravljale zimske nevsečnosli. V občinah Velenje. Šošlanj in i^marino ob Paki bodo i/vajali /imsko službo PUP Velenje, podjetje Andreje i/ Šoštanja in VOC Celje.
»Na vseh relacijah izvajamo dela hkrati«
Viestria oWina Velenje je sklenila pogodbo za izvajanje ;.imske službe z dvema imjalcema, in sicer s pi>djeijem PUP Velenje, ki bo odpravljalo zimske nevšečnosti na cesiab in površinah v tako imenovani coni A - mestne ceste, ter z zasebnim podjetjem Andreje Iz ŠoStauja, ki bo plužilo lokalne ccsie in javne poli • lak») Imenovano cono B. /a zimsko dsčcnje slednjih je predvidela 85 milijonov STY, za pluženje mestnih cest 70 milijonov tolarjev. 3 milijone SIT pa je v občinskem proračunu predvidenih za i/vajanje zimske službe na nekategoriziranih javnih poteh in gozdnih cestah.
»Plan zimske službe za sezono 2006/2007 smo pripravili ze pred časom, v njem pa natančno opredelili, kaj in kako. V pripravljenosti Imamo 11 pluž-nih enot, šest ptisipnih. skupaj blizu 35 ljudi, kar naj bi zadoščalo za odpravljanje zimskih nevšečnosti na več kot 500 tisoč kvadratnih metrih površin v mestni občini Velenje, Od tega je mesinih cest 37 kilometrov, zbirnih mestnih cest 11 kilometrov, lokalnih skoraj IX.5 kilometra ter dobrih 17 kilometrov javnih poli.« je povedal v<idja zimske službe podjetja PUP Vclcuje Vinko Meža. Po njegovih besedah se bodo» če bo potrebno, sproti prilagajali razmeram oziroma v skladu z dogovorom /. Mestno občino Velenje in predsedniki krajevnih skupnosti, s katerimi tvorno sodelujejo že nekaj časa.
?o zagotovilih Vinka Meža so lorej na prihajajočo zimsko sezono dobro pripravljeni, tako kot lani, čeprav so bili deležni vsaj v prvih dneh res obilnih snežnih padavhi nekaterih kritik. »Trudili smo se po svojih najboljših močeh in menimo, da smo delo opravili koreklnt). Večina kri(ik ni bila upravičeni]). V nasprotju z izvajalci so na nove razmere na cosiah slabo pripravljeni vozniki, lastniki železnih konjičkov. Pozivatn jih, da jih primerno obujejo in da vožnjo prilagodijo razmeram na cesti. Taje p<ï/imi povsem drugačna kol v drugih letnih časih.« Poleg vse poirebnc mehanizacije imajo v icm irenmku na zalogi do 200 (on soli ter peska za štiri do pel posipavanj. Z dobavitelji soli so sklenih pogodbo o dobavi dodatnih potrebnih količin v 4X urah, Poleg lastnih ekip jim bodo pri i/vaja nju zimske službe pomagali še trije podizvajalci in skupina ročnih čistilcev. »Vse imamo pripravljeno tako. da težav na območju, na katerem bomo izvajali zin^sko službo, resnično ne bi smelo biti.«
Sprememb glede tega. kdaj bodo ceste plu žili nI Zakonodaja se. pravi Meža. ni spremenila, zato ostaja priporočilo o pluženju pri osmih do desetih centimetrih debele snežne odeje. Obsiaja pred-
nosin: vrsini red pluženja cest? Obstaja, /imsko službo imamo po Velenju razdeljciio po relacijah. Na vseh izvajamo delo hkrati. Ce pa so padavine obilnejše, kar se je /godilo lani, pa preusmerimo mehanizacijo na prednosine razrede. Najprej plu-žimo ceste, po kalerih poteka avtobusni prevoz, čistimo pred reševalnimi postajami, glavnimi gasilskimi domovi 1er pred policijsko postajo. Prednost imajo torej glavne ceste, ostale povrSine pa morajo P<ičakali, « je še poudaril Vinko Meža.
Dobro organizirani in pripravljeni
Tudi direklor podjetja Andreje, Mirko Andreje, je prepričan, da so /a zimsko sezono dobro organizirani in pripravljeni. Ob dokaj normalnih snežnih padavinah težav v coni B v mestni občini Velei^ie in na cclotnem območju občine Šoštanj, kjer bodo izvajali storilve zimske službe, ne bi smelo bili. /a to bo skrbelo IX plužnih enot, poirebna mehanizacija, v tem trenutku imajo na voljo blizu 500 kubičtíih metrov popisnega peska in 200 ton soli. V zimsko službo so vključili 25 delavcev in kooperante, s katerimi pogodbeno sodelujejo celo leto.
V občini Ši)^ianj bodo ekipe podjetja Andreje odpravljale /jmske nevšečnosti na 212 kilometrih lokalnih cesi, brez javnih povri^in. Z Občino Soiianj imajo sklenjeno pogodbo o leimï-zimskem vzdrževanju cest, kamor sodi tudi izvajanje zimske službe. Zanjo naj bi namenili od 20 do 25 milijonov tolarjev.
VOC in posamezniki
v Občini Šmartno ob Paki pa za zdaj zimske službe v celoti se niso resili. S celjskim podjetjem VOC so sicer že podpisali pogodbo o odpravljanju zimskili nevšečnosti na občinskih cestah, za javne p<ui pa sc dogovarjajo z drugimi Izvajalci, Kmetijska /^'^druga Šaleška dolina, ki je doslej plužila in skrbela za prevoznost teh cest pozimi, je namreč sodelovanje odpovedala. Po zagotovilih smarskega župana Alojza Podgorška bodo zaradi lega imeli drugačen sisiem pluženja po vaških skupnostih kol minula leta. saj se dogovarjajo z več izvajalci.
/a zimsko službo imajo v proračunu predvidenih 12 milijonov lolariev.
Bogatejši za 2800 m posodobljene ceste
Ljubno ob Saviryl - Uporabniki cesic v zaselku Planina pod strmim pobočjem Kamna so od nedavnega bogatejši za 2X00 m posodobljene ceste od Mlitiarja do Tratnika. Naložba je veljala več kol 90 milijomw tolarjev. Poleg države in občine so zanjo levji delež piUrebnega denarja prispevah domačini.
To je naj^šje ležeča asfaltirana cesta v občini,
mtp
P P Fori FaSh
li
U
j^|VRCPSKA H^ŠA MODE
bugatti palmers {^'marCona" - Kenny S ,-—M
Prešernova la, Velenje [NASPROTI SÚDIŠČA] Tel.: 03 896 47 30
.Avausta 111, Zagorje OLEG STADIONA] el.: 03 SS6 06 07
V
Zarova brez lukenj
Še zadnja obnovljena cesta v letu 2006 je predana namenu - V Starem Velenju pripravili pravo slavje - Drugo leto začetek obnov na Starem trgu
Werije - Krajani krajevne skupnosti Staro Velenje so v petek pripravili pravo slavje, ki so se ga poleg krajanov zaselka Straža, kjer so bili ta dan n^s zadovoljni, udeležili
in preplastili na novo. Natančneje, asfalt na njej so pola^^ali na volilno nedeljo, ker prej pač ni 51o.
Miso Me lan sek, ki tudi sam živi ob /arovi cesti, je vodil priložnostni program. Pripravili so ga na parkirišču za ViV-jenu kjer so poskrbeli tudi za polno obložene mize. V programu so navduSili mladi folklorj&ti Lz OŠ Gustava Šh liha. To je sola, ki jo obiskujejo tudi mali krajani Slarega Velenja, O pomenu pridobitve je najprej spregovoril Branko Meh. ki seje poslovil i^d funkcije predsednika sveta krajevne skupnosti, zbrane pa je prvič nagovorila tudi nova predsednica Olga Arislovmk. Oba sta bila s tem. kar so v kraju postorili v zadnjem obdobju, za-
panje skupaj z otn>ki iz kraja cesto uradno predal namenu tako. da so v zrak spustili šop rumenih balonov. Še prej pa je povedal, da so načni z^ nove investicije v Starem Velenju veliki. V letu 2007 naj bi občina poskrbela za obnovo stare pekarne in hiše ob njej- Obe sla na ljubljanski cesti v središču starega trga. Povedal je tudi, da upa. da bodo lahko začeli urejali tudi krajevno sramoto, Mayorlîoldovo vilo, ki še naprej propada in je poleg tega se nevarna, saj postaja prava razvalina. A dolgi de nacionalizacijski postopki so prav v Starem Velenju naredili ogromno škode, saj je bilo nemogoče karkoli premakniti z mrtve točke.
Ob koncu nazaj k Žarovi. ()l> nova je polekala oklobra in novembra, izvedlo pa jo je p<fdjetje
Mladi fotMoristi iz OŠ Gustava Šiliha so pripravifi tep kuiturni program, obnovijeno Žarovo pa je namenu predai župan Srečko Meh, kije po ponovni izvoiitvi tokrat prvič uradno
nagovoril krajane.
tudi krajani drugih zaselkov. Namenu so namreč predajali največjo investicijo v svoji krajevni skupntjsii v leiošnjem Iciu. obnov-Ijeno Zanm) cesto, ki vodi mimo studia VIV proti Trebuši. Cesta je bila res nujno potrebna obnove, je pa še zadnja, ki sojo letos pokrpali
díwoljna, seveda pa si nova predsednica želi se več- Potem je nastopil še raper Triiple, ki prav lako živi v tem kraju, zaio ni čudno, daje rime skoval ludi v zahvalo županu Srečku Mehu, da njihova Žarova nima več lukenj. Bilje res simpatičen nastop. Žu-
Franca Snviča iz Šoštanja. Vrednost investicije je 22.5 milijona Srr. Cesla ni dobila le novega asfalta, opravili so ludi drenažo, obnovili jaške in zgornji uslroj ceste 1er uredili meieorno kanalizacijo in robnike.
■ Bojana Špeget
Uredili najbolj kritičen del
Uporabniki ceste v Hudem potoku v občini Šmartno ob Paki tako veseli kilometra posodobljene ceste, da so pripravili otvoritveno slovesnost, čeprav dela še niso končana
Tatjana Podgoršek
Krajani deia vaške skupnosti Veliki Vrh - Gavce v občini Šmartno ob Paki so /e nekaj časa izražali željo po posodobilvi ceste v Hudem potoku. Pred tremi Icii so dočakali prve metre, letos pa so bogatejši že za 1000 metrov posi>dobljcnc ccsie. Tega so bili tako veseli, da so minuli pelek pripravili otvoritveno slovesnost, čeprav dela na cesii še niso končana.
»Danes itnamo krajani Velikega Vrha priložnosl. da se skromno.
vendar x veliko hvaležnostjo zahvalimo vsem» ki ste vsak po svoje pomagali in omogočili kilometer nove ceste. Veliko naporov in denarja je bilo vloženega v samo širilev cestišča, ureditev odtokov, hkrati smo obn<wili vodo vodno napeljavo ob cesti in ob koncu cesto še aslahirali. Tega smo vsi tudi najbolj veseli.« je v nagovoru dejala Jerica Dobnik, članica odbora vaške skupnosti Veliki Vrh • Cîavce.
Smarški župan Alojz Podgoršek je povedal, da so (etos posodobili najbolj kriličen del ccste. Občina
je pridobila za to naložbo še nekaj dodatnega denarja, zato so lahko postorili več. kot so načrtovali. »Sem optimist in upam. da se bomo kmalu veselili tudi ob koncu ceste,« je še dejal Alojz Podgoršek.
V urediiev ceste so doslej vložili blizu 18 milijonov tolarjev, od lega je tibčina letos zanjo prido bila dodatnili X,5 milijona tolarjev. V naslednjih lelih bodo po fazah uredili še prcosialih 1000 metrov ceste, ki jo je na nekaterih delih že pošteno načel z/fb časa.
Čeprav cesta še ni v ceioti posodotijena, so otvoritveni trak že prerezaii (od ieve proti desni): predsednik vaške skupnosti Veiiki Vrft • Gdvce Marjan Ježovnik, Bogo Dobnik • zadolžen za koordinacijo dei^ in smarški župan Aiojz Podgoršek.
KULTURA
23. novembra 2006
v
Iztok Smajs Muni v knjigi Slikarstvo od 15. do 21. stoletja
tztok Šmajs Muni
V mesecu oktobru je v I rancijl i/šla umetnost iio/^odo vin sk h knjiga Slikarstvo in kiparstvo od 15 . cio 21. sloltíljH. Avtor uvodnega Maric Jose BuscaymI preudarno In relative j formaljio na kraiko osvetli gihalce, ki hoirujcjo slogovni zaznam o van ost i stoletij. Ra/grinja misei. da so lahko še živeći umetniki relevantni nosilci "tekoče zgodovine" in ne /agtwarja stereotipa "slave pii smrti". Lako lahko v knjigi edicij RJ-'.Cj.A-R-D.S. zasledimo se živeče avtorje, ki tvorno prispevajo in vplivajo na lok umetnosti danes, tukaj In zdaj. V knjigi najdemo vse od ze umrlih avtorjev (Leonardo da Vinci, Lotiise Ncvcison , Andy Warhol, Michael Jean Bas<^uiai, Kandinsky Vassili. Sislcy Alfred .Yves Klein, William 'lurner, Van Dyck, Delacroix Ilugene, Niki de Saint -Phale. Cranach Lucas. Sandro Botticelli. Aurclie Nemours...) do iievllnih še živečih, kot so na primer Marcelle Pehssier, Beatrice Renault -Marchou, Lucia Trifan, CahUiie Fauve. Claude Lemaire. Jordo, Kaisu Iloh. Cavadore, libip Serafedino. Michel De Case, Josc Sanfrancisca Orero, Cîeorgela Stefa-nescu, Iztok Smajs Muni... Svetujem, da naši "bibliotekarji" kar najhitreje priskrbijo gra-
divo za sedanji mladi rod. Svojo skromnost bom se naprej gojil kot nekaj plemenitega, vendar bom v bodoče moral opt>zoriti na preskromno pi)nioč, kimij<ï nudi matična de/ela in tudi mestna občina Velenje, lipam le na nenadni finančni preobrat. V letoi^njem letu sem namreč sodeloval na sedmih mednarodnih In treh d<miačih likovnih prizoriščih in takorc-koč opravil tudi vlogo kulturnega alašeja. Saj vemo, da tudi športniki na nek način opravljajo podobno poslanstvo! Na življenjski standard umetnika se večina lokalnih pa tudi republiških pomembnežev po domače povedano požvižga in nemalokrat cclo dežujejo očitki, da umetniki ne opravljajo družbenoko-ristnega dela. /ivimo v2l. st t) let j u in še vedno je dosti listih, ki celo nasprotujejo načinom življenja umetnikov v "pluralni dru/bi". Kako žalostno, je m<y edini komentar. V novembru prejmem tudi "Premio Firen/e" v llrencah za svoje najnovejše verzije Title OfLlie Work As ritle Ofllie Work: v\;rsiori n^). 1, no. 2, no. 3; izborno bodo na njihovem elektronskem spletu za leto diii od 2. decembra 200ň do 2. decembra 2007.
V knjigi Slikarslvji in kiparstvo od 15. do 21. stoletja so predstavljena (ikovna dela do obdobja, ko prične v slikarstvo in kiparstvo vdi-
rati elektronsko podobotvorje. Tu. prav na tem mejnem mestu, umestijo moje ime.
ludi Holandija gosli moje ime. Urednik "Kunstvademecunia" Rob Siewe mi odmeri stran v knjigi Original An Cotiection 2006. Udeleženi so umetniki i/, dvajsetih držav. Naslednje leto bomo skupinsko razstavili svoja dela v Rotterdamu.
Oder glasbene mladine
Šošlanj • Minulo sredo je v okviru koncertnega cikla GM oder 2006/07 v Meslni galeriji Šoštanj nastopil Pihalni kvintet Peu t ada. V glasbenem pri)gramu so izvajali dola Wolfanga Aniadcusa Mozarta, Slavka Osierca in Paula llindemittha. Kvintet Pent a da bo poleg Sosla» nja nastopal še v Postojni» í.jubijani in Celju. Pent ado sestavljajo predvsem študentje višjih letnikov Akademije za glasbo v Ljubljani: Irena Kavčič - flavta. Julija Šenveter - oboa. Aljaž Beguš - klarinet, Ajidrej Zust • rog in Miha Petkovšek • fagot. Večerje v Šoštanju potekal v organizaciji Zavoda za kulturo in sodelavcev glasbene Velenje, v številni publiki pa je bilo razveseljivti mnogo mladih poslusalcev.
■ Milojka Komprej
Spev
pripravil
nepozaben
večer
Tudi tretji koncert ansambla spev, ki slavi po odličnih vokalistih; upravičil pričakovanja obiskovalcev
Vinska Cora • Ansambel Spev je v petek /večer v večnamenski dvorani v Vinski Ciori pripravil tradicionalni letni koncert, že tretji po vrsti. Odlični glasbeniki in pevci Firik Hribemik, Boštjan Mežnan Marko Berzelak. Kristijan Kolene in hdo Rednak so pričarali nadvse lep, čaroben večer, kot ga v Vinski Gori ne pomnijo.
Na koncertu so predstavili svoje prve uspešnice, pa tudi pesmi z nove zgoščenke Rcci. da ho§ moja. Fantje so v treh leiih del(V vanja dosegli številne uspehe na festivalih Graška gora poje hi igra, ^teverjan. Vurberk ... Oktcv bra letos so odpotovali tudi čez lužo, natančneje v Piitsbourg. kjer so v DruStvu slovenskih priseljencev odigrali nekaj koncertov in jih razveselili s pristno s 1<ïvensko narodno glasbo in besedo. Ogledali so si tudi zanimivosti in se seznanili z življenjem naših izseljencev.
Obiskovalke in obiskovalci tradicionalnega koncerta ansambla Spev. ki so do zadnjega kotička
Koncert v Vinski Gori Je dvorano napolnit do zadnjega kotíóka, Po/e£ Speva so navdušili tudi
njihovi glasbeni prijatelji^ sami priznani glasbeniki.
napolnili večnameosko dvorano v Vinski Oori. so uživali tudi ob nastopu glasbenih prijateljev ansambla. Ansambel bratov Poljan-šek je poskrbel za svoje uspešnice. med katerimi ni manjkala skladba, ki ogreje lako moška kot ženska srca - Skupaj za vedno. Okrogli muzika ntje so do solz nasmejali občinstvo. Predstavili so se v svojem stilu: z igranjem na fr-majhne Instrumente.« z menjavo instrumeniov in z eno od niihi> vih najlepših pesmi Satn po poli. Citrar Miha Dovžan, živa legenda, je povedal, da seje z veseljem od/val povabilu fantov za sodelovanje pri projektu in poudaril, da sc kljub temu, da je že toliko let na glasbeni sceni, prav zaradi mladih glasbenikov ansambla Spev počuli mladega in polnega energije. Beneški fantje, najstarejši delujoči slovenski ansambel, jc občinstvu v živo zaigral uspešnice in ogrel marsikatero srce, predvsem s skladbama »-Rdeči cvet« iji »Cikorja au kafe.* Za prijetno vzdušje je poskrbel še ansambel Roberta Zupana. Prireditev je uspela tudi zaradi odličnega voditelja Francija Podbrež-nika, kije s svojimi komentarji dubovitt) popestril prireditev. Ves čas pa je obiskovalke In obisko-
valce seznaujal, kako je spoznal vse nastopajoče.
Člani ansambla Spev so se ob koncu zahvalili vsem tistim, ki so pomagali pri izvedbi koncerta, predvsem pa prijetnemu občiji-stvu, ki je skupaj z nastopajočimi
zapelo, ob koncu prireditve pa je bila vsa dvorana tudi na nogah, Za prihodnje leto so obljubili 4. tradicionalni koncert ansambla Spev s prijatelji, verjetno prav tako v mesecu novembru.
Pred vrati četrti Katarinin sejem
Sobotna sejemska ponudba bo pestra, temeljila bo na usnju in usnjenih izdelkih
Šoštanj - Občina Šoštanj bo v soboto, 25. novembra, med 9. in 11 uro, na Trgu bratov Mravljakov, pripravila četrti Katarinin sejem. Z obujanjem tega sejma želijo v Šoštanju negovali zgodovinski spomin na mnoge generacije šoštar\jskÍh usnjarjev, kt so od lela I7XX delali v Vošnjakovi usnjarni.
Sejem nosi Ime po Katarini Aleksandrijski, ki goduje 25. novembra in je zavetnica poklicev, ki imajo opravka z noži in kolesi, torej ludi usnjarjev. Katarinin sejem jc bil v preteklosti največji šošianjski sejem, potekal pa je na ptmedeljek pred sveto Katarino.
Pt^nudbana tokratnem sejmu bo. ko; pravijo oiganizatoiji, posira. temeljila pa bo na usnju in usnjenih izdelkih. Kot je bil običaj za Katarinine sejme /ň v preteklosti, pa mu bo tudi tokral dodana pestra kulinarična po-kušina dcmiačih dobrot, meda in medic ter izdelki domače in umeino obrti. Sejem bo spremljal kulturni program, /z katerega bodi) poskrbeli Mladinski pihalni orkester Glasbene šole l'rana Koruna Koželjskega, har-monlkajji Roberta Cioličnika in pevke ljudskih pesmi Ciaber^ cvet. ■
Slikarska razstava Marjete Klemen Maurovič
Novembrska razstava v Mostni galeriji Šoštanj je razveselila ljubitelje krajin» tihozilij in abstrakcije. Shkarka Marjvla Klemen VI^^uronč prihaja v Šoštanj iz Hrastnika, s svojimi deli pa je gostovala žc na številnih razsta-valî, skiipinskih in samostojnili. Vdolgili letih slikarskega ustvarjanja seje izobraževala pri številnih slikarjih in kiparjih. Njena dela razstavo v Šo-štanjti je ocenila umetnostna zgodovinarka Tanj:« Pavlič. Na odprtju, ki jc bilo l(\ novembra, je v kultiirncm programu sodeloval .lure Puc. Razšla va bo na Ogled od 4. dcccmbra.
Ob razstavi je bila izdana priložnosina zloženka, v katero je besedo kritike zapisala unKtnostna zgodovinarka Tanja Pavlič. Med drugim je zapisala: Vodne krajine, tihi^žitja in abstrakcije so največkrat pristni motivi Marjete Klemen Maurovič. / vehemenlnimi potezami čopiča za nas zaustavlja trejunkc. Piš vetra, vodni val. drgel listja, odsev sonca. Začutimo lahko energijo barve, obliko, strukturo podob, ki jih je iz realnosti prenesla na platno, rkspresija realnosti nas popelje v spjkfnln. Vse podobe se zdijo znane, domače, nekoč zc \'idene- Skrite so v naši podzavesti in nostal^čno povezujejo z naslikanimi Najnovejše krajine nosijo s seboj motiv barke. I.rtdja je simbol varnosli in moči na tej^avni plovbi. Je podoba življenja, ki mu človek določa srcdiščein smer. Dela imajo inniijenc poteze, kot nalašč za mirno plovbo,
■ Milojka Komprej
Razstava IX. Mednarodne likovne kolonije Križanke
yiihljana-VvlíííiJť-Jutri ob 19. uri bndo vCraleriji Velenje odprli razstavo del, ki so naslala v tem poletju na deveti Mednarodni likovni koloniji Kri-/2uike, Potekala je od 15. junija do 2U. junija v Križankah in na l.juhijana-skeni gradu. Sodelovalo je osem umelnikoviz petih držav, Selektor razslave je lojno Vran. ki je tudi prispeval uvodni tekst za zloženko ob odprtju razstave- V izmenjavi dveh razstav med Cîalerijo Velenje in Festivalom Ljubljana poteka ^jet3je heteriigenosii ustvaijanja v Evropskem prostoru. Razstava bo v Cîaleriji Velenje na ogled ćo 6. jantiarja 2007. Glasbeni program ob odprtju b(x]o izvajali učenci glasbene šole iz Velenja.
■ bš
Sp
VJFen
rave v razstavišču 360
VJTenjť • V času leioSnjega festivala mladih kultur Kunigunda 2006 seje končal enoletni projekt RazslaviŠče 360. v katerega so bila vključena tri mesta; poleg Velcnia še Maribor in Celovec. Razstavišča so po končanem projektu ostalo v lasti Mladinskega centra Velenje, v njih pa bodo še naprej pripravljali razstave. Prvo bodo odprli v sredo. 29. novembra, in ho na ogled do konca lela 2006. Predstavil se bo domačin, multimedijski umetuik Slane Špogcl.
Razstavo je poimenoval »Sprave«. Avtor o razstavi in njeuem namenu pravi: »Sprave - instalacija skulpinr-kreatur- je kritična, socialna in (a)p<v litična parodija naše novejše zgodovine, se<Unjosli in najbrž, tudi bližnje prihodnosti, ki opozarja na nesmisel maSčevanja/sprave in razkriva moč medijske manipulacije. Zgodovina je sicer pomembna zji razumevanje in dogajanje v sedatijosti. vendar pa jc aktivni generaciji, ki je trenutno na ustvarjalnen) viiku. sprave bi>lj malo jnar. I^hko bi zahtevali resinco, ker pa ta nikoli ni čmo-bela oz. čmo-rdeča oz. rdeče-čma, temveč je nekje vmes in daleč za nami, se namesto s spravo zazrli v priliodnosl zadovo-Ijinto tudi s poza bo. Na mikro bojtóču Razslavišča .V>0 se bosta cel mesec decembor. ob prisotnosti (ne) pri stranskih predstavnikov sedme sile. z ostrimi pogledi in trdovratnim tnolkom spravljala (tospod Orni in Fovarjs Rdeči. Naj zmaga Modreisil«
Vabljeni k ogledu razstave v Razstavišču yú), ki stoji na koncu Cankarjeve ccste v središču Velenja.
■ bš
Lokovica se predstavlja
Prosvetno društvo Lokovica bo pripravilo to soboto, 25. novembra, ob 19. uri v kuluirnem domu v Soàtanju knfturno prireditev, ki so jo p(îimc-novali Lokovica se predstavlja.
V programu bodo sodelovali: moî^ki in ženski pevski zbor Lokovica. ki bodo zapeli ludi kot mešani zbor. mladi glasbeniki na različnih instninien-tih, skupina harmonikarjev, plesna skupina in se kaj se bo na^lo. Vstopnine ne bo.
Galerijski večer
.^staiý - V Mestni galeriji v Sostauju bo jutri, v petek. 24. novembra, nov Galerijski večer. Pripravlja ga Zavod ya kulturo. Gost v^îécra, ki se bo pričel ob 2tX20, bo Matjaž Ograjenšek, roker l ruba d ur. v besedi in glasbi pH bodo z njim sodelovali Peter Rczman. Zvone llranjcc. Dušan Krajne in Andrej Hudo brezni k.
VI PIŠETE
Zgodbe iz Šolskega nahrbtnika
Uf la, ufla, tímelé (13)
P/sa; Marjan Marinšek
Nekoč jc stopil v razred rnvna-lelj KJ«iićiiik in rekel nnvduscno:
»Na soIo so priSlc knjige SI-njejia galeba. To bodo knjige o cl/ungli. moiju, pusiolovcih. vitezih, janicarjih, nevidnem ćIjv veku. nepremagljivi enajstcrici in druge. Plaćali jih hosie lahko ludi t. ludusinjskimi boni.«
Potem seje vsak ôelrîi ućenec narí^čil na knjižnico Sinjega galeba. ki jo je izdajala Mladinska knjiga. Naenkrat je posul svel druga(^42n od tisiega, ki so nam ga prikazovale sovjetske, pa ludi pani/anske knjige; Mladosl v d/ungli, Bratovščina Sinjega galeba. Potujeva k Himalaji, Sajo in njena bobra, Robin Flood. Banibi, Lepi janlčar ... V Kiist-nerjevi I.eieči učilnici smo spo-

si naredili čoln in se vozili po hudourniški Bisirid. !n spet: pol stoletja kasneje sem stal na vrhu otoka [sla Robinson CruSíHi sredi Tilicga oceana in gledal, s katere strani moijaje prišla tista ladja, ki je Robinzona resila z otoka.
A treba je povedati, da smo brab [udi domače avtorje, /lasti l'inžgarja. Jalna, Bevka in Seliš-kaija. Naenkrat sem si zaželel, da bi vsaj enega teh pisateljev videl /ivega. Oton Župančič in Preži-hi)V Vnranc sta /.e umrla, na HrvaŠkem je umrl še Vladimir Nazor- Treba bo pohiteti. Napisal
znali življenje v mestnem internatu in ta knjiga je bila povod, da smo U11 i lev dr7Jii skok z odprtim dežnikom tudi sami poizkušali. Nikoli se ni nič zgodilo, le nekoč je Mačkov Lojzek trdo pristal, ko je padel z vrha hriba Íd pozabil odpreti marolo.
Da, Sinji galeb in urednik Ivan Minatti! Hvala, da ste nam takrat přřáiljali natančno tiste knjige, po katerih smo najbolj hrepeneli. Prebral sem lahko, kako je Thor Meverdahl na splavu Kon Tiki preplul ocean. Štirideset let kasneje sem z Andrejem Sifrcrjem in Jurijem Cekuto sam stal na Havajskem otočju sredi Tihega oceana in se spnmnil nekdanjega hrepenenja po leni svetu, čeprav takrat se nisem videl ne tovarne, ne vlaka, ne nioija.
V Vernovi knjigi Otroka kapitana CJranta sem požiral, kako so iskali Granta po vsem .^7. vzporedniku južne širine in prepotovali Ande od zahoda do vzhoda. Oetrt stoletja kasneje sem s slovenskimi planinci v Ande in sem se spi^mnil le knjige in Robena Granla» ki ga jc odnesel kimdor. Kasneje sem z razstavo Gasparijevih razglednic prišel v Avstralijo in spot poiskal 37. vzporednik južne širine, nekje ob izlivu rake Snowy v reko Murray in se spet spomnil Grantovih iskalcev in tudi tistega hinavskega Ayrtona, ki jim je hotel ukrasli parnik Duncan.
Potem je v Sinjem galebu izšla knjiga L zelo nenavadnim naslovom: Baba Dijen in Ki)sčck sladkorja. Spoznali smo alriško drtt-žino in otroka BaN^ Dijena, kije blizu domače vasi našla belega otroka in mu dala ime Košček sladkorja. Vsi so se imeli radi in so veselo vzklikali: Ufla, ufla, timelè!
/e pred temi knjigami je prišel ludi Robinson Cruose. Takoj smo
sem pismo v Pionirski list:
»Spoštovani tovariški pesniki in pisatelji? Že kar na začetku pisma VHS vabimo k nam. Veseli bomo vsi pionirji, pa ludi drugi. Veste, Kozje je zeio majhen, toda prijazen kraj. Da boste lažje prii»li, vam malo opišem pot: iz Ljubljane se pripeljete z vlakom v Brestanico, naprej pa z avlobu-Siîm. Med potjo si lahko ogledate naše lepe hribe. Pionirji Nižje gimnazije v Kozjem.«
Potem smo čakali, kaj bo. In res so prišli. Pravzaprav so se pripeljali z luksuznim avtomobilom: France Bevk, Vida Brest, Vence-slav Winkler in Kajetan Kovič, Bevk je bil takrat predsednik Društva slovenskih pisateljev in smo ga najbolj poznali po Pastir-cih. Jagodi h^ Tončku. Vida Brest pa je biJa znana partizanska pesnica. Winklerja in tistega mladega pesnika Kovica ni nihče poznal. Srečanje je bilo v domači ki-nodvorani. kjer smo jih bolj gledali kot poslušali.
Moja mama je smela z našega vrta dati rože, ki so jih na koncu dali gostom. V internatu so potem naše mame smele pripravile zakusko za vse, tudi za nas.
Stiridesei let kasneje, ko sem tudi sam napisal svojo prvo knjigo, sem se spomnil Sinjega gaJeba in vsega tislega hrepenenja po knjigah, daljnem svetu in oboževanju pisateljev ter tistega radostnega vzkUka iz knjige Baba Dijen in Košček sladkoija. kije bil takrat tako popularen: Ufla. ufla, timelc?
1jl|l7 MHz FM
Teh reči ni malo
Klub študentov šmarške fare v minulem letu delal uspešno - Po večletnih prizadevanjih končno dosegli dogovor s Šaleškim študentskim klubom - Stari novi predsednik Klemen Slemenšek; častni član Damjan Mandele
je pohvalil akiivnost članov kluba v zadnjem letu. Po njegovih besedah se tDbčina po številu študentov uvršča v sam slovenski vrh. na kar je zelo p{mosen. saj to kažo. da do sega osnovnošolsko izobraževanje v d<)niačem (ïkolju ustrezn<í raven. >Me veseli, da se vas je nekaj odli>-čilo za vstop v politiko na nedavnih lokalnih voliivah. Sle na pravi poli, lakšni tudi ostaniie. pred-
dinskega društva, v katerem se btido oblikovali kadri za kasnejše delovanje v klubu studen lov.
V nadaljevanju skupščine so iz-volih nove člane organov kluba. Še najprej ga bo vodil Klemen Slemenšek. pri delu v upravnem odboru pa mu bodo pomagali Robi Kugler (podpredsednik), Andreja Hleb, Katja Matko in Luka Žerjav (tajnik). Podprii so
Tatjana Poàioréak
Šmarlno ob Paki. 18. novembra -
V prostorih galerije Dile v liiši mladih v Šmarlnem ob Paki so na redni skupščini člani tamkajšnjega Kluba študentov šmarske fare ocenil delo v minulem študijskem letu kot uspešno. Poleg ureditve spletnih strani so uresničili še 12 pp> jektov. predvsem šport no-rekrea-tivnih in kulturnih, velik zalogaj pa sta bila tudipn^led in ureditev članstva. Po nekaterih podatkih je vobčini več kol 110 študentov, članov kluba pa je 90,
K(U je v poročilu o opravljenem delu ugotavljal dosedanji predsednik kluba Klemen Slemeniek. postajajo s svojo dejavnostjo pre-p{»znavni v domačem okolju in tudi širše. »Cilj vseh aktivnosti je predvsem druženje študentov. Mislim, da smo na dobri poti, na kateri nas je v minulem letu čakalo kar nekaj ovir.«
Slemenšek je izrazil zadovolj* stvo, ker so po večlelnih prizadevanjih našli dogovor s primariiim klubom upravne enote Velenje -.Šaleškim študentskim klubom, in se dogow>rili o sodelovanju. Plod tega je tudi precej bt>galejši okvirni delovni pnjgram šniarškega kluba v študijskem letu 2006/2007, ^Tega ni malo in bomo morali biti kar prizadevni, da bomo vso uresničili.« V njem so med drugim predvideli dosedanje aktivnosti, ki jili nameravajo dvignili se na višjo raven (glasbeni festival, turnir trojk, turnir v igranju taroka .,.), novosti pa so delovna akcija, več izletov, potopisnih predavanj, lilcrarnih večcn)v. še nekaj dodatnili šporlnili aktivnosti. Načrtujejo srečanje med starimi in novimi člani kluba, dogovaijajo se o organiziranem prevozu s kombijem v Ljubljano ob nedeJjah zvečer in podobno-Šmarški župan Alojz Podgoršek
vsem pa držite skupaj.« je še po udaril Alojz Ptjdgoršck.
V razpravi so predstavniki posameznih društev v občini pi^livalili delo kluba in povabili njegove člane, da s svojim /jianjem pripo morejo k nadaljnjemu razvoju občine. Izrečena pa je bila tudi po buda o ponovni oživitvi dela Mla-
5 skupščine
ludi predlog o včlanitvi v /vezo SKIS kot pridruženi člani.
Ob koncu skupščine so imenovali tudi časlnega člana kluba. To je postal Damjan Mandele, prvi predsednik pred slabimi šestimi leti ustanovljenega Kluba študentov šmarške faře.
Strokovni simpozij v Smartnem ob Paki
Občina Šmartno ob Paki v letošnjem letu praznuje 750 let prve posredne omembe kraja v zgodovinskih virih. Temu visokemu jubileju so posvetili celo vrsto prireditev in dog<idkov. svoj delež k praznovanju pa je prispeval tudi Muzej Velenje. Ob tej priložnosti so kustosi muzeja pripravili razstavo z naslfïvom »Paberki iz preieklosti Smartnega ob Paki«, ki je na ogled v avli kulturnega doma v Smartnem ob Paki in v prostorih nekdanje kaplanije. 16. novembra pa je Muzej Velenje v sodelovanju z Šaleškim mu-
zejskim In zgodovinskim društvom 1er Občini) Šmartno ob Paki organiziral s ira kovni zgodovinski simpozij na temo »750 let inkorporacije šempelrske prafare stiski cisterci« v Hiši mladih v Smart ne m.
Vabilu na simpo/jj se jc odzvala vrsta uglednih strokovnjakov, ki so poskušali s svojimi prispevki podrobneje osvetliti dogodke in
znana dejstva o Šmarlnem ob Paki in okoliških krajih v času srednjega veka. Poseben poudarek so namenili letu 1256, ko naj bi se Šmartno ob Paki prvič omenilo v listini, ki je bila izdana ob priključitvi šempetrske prafare samostanu Stična- Da gre liedvo-mno za napačen podatek in da se kraj Šmartno ob Paki prvič pojavi v zgodovinskih virih '>šcle« nekaj
let pozneje, so ptHrdila tudi predavanja, ki so jili pripravili dipl. arh. Danijela Brišnik, dr. Miha Kosi. akad. prof. dr. Jože Mlinaric, dipl. um. zgod. Franc Pečnik in dw. dr. Tone Ravnikar. Ob tem pa so se dotaknili šc cele vrste drugih vprašanj iji tako celi>vico osvetlili prostor in čas v krajih ob spodnjem toku reke Pake v obdobju srednjega veka.
Za vse, ki se iz takšnega ali drugačnega razloga niso niogh udeležiti simpozija in jih omenjena lemat ika zanima, pa bo prav gotovo dobrodošla vesi, da bodo vsa predavanja, predvidoma ko nec prihodnjega leta. izila ludi v časopisu Studia Ilistorica Slovc-nica. ki ga izdaja Zgodovinsko društvo dr. Tranca Kovačiča v Mariboru.
■ VM, Mo: Biaž Verbič
Koleda v Cankarjevem domu

V soboto. 28. 10. 200r>. je v Can-karjcvcm domu potekal zaključek 3. mednarodnega festivala veteranskih folklornih skupin pod imenon^ ZmajrnST 2006. ki je pokazal, da tudi vele/ijski folklonji vcierani sodijo v sani vrh slovenskih veteranskih folldomih skupin.
Na SI opile so skupine COV iz Ljubljane. Sen i oren Volkstanz-gruppe iz Sicinkirchna (Avstrija), Alba Rcgia Dance Ensemble iz Szekesfehervarja (Madžarska), BSW Irachiengrnppc Urannen-burg iz Alzialerja (Nemčija). l'S Akad Sonja Marinkovič iz Novega Sada ( Srbija ). KRIIS iz Novega mesta. Šl'D Koleda iz Velenja in FS ŽKUD Tine Rožene iz Ljubljatic.
Pro^iim je bil zelo /amjiiiv in bo-
gat, saj so vse skupine prikazale kvaliielne postavitve ljudskih plesov iz svojega okolja. Poudarili velja. da je bila starost članov veteranskih skupin, ki so nastopile, od 41) do 7 K let.
ŠKD "Koleda"- skupina SOK (Skupina Osivelih Kolcdnikov) -so premicrno nastopili s priredbci štajerskih plesov, ki so jo poimenovali "JHSIH-.
Prve generacije FS Koleda (ustanovljena 1971) so se pričele po prekinil>i plesanja ponovno srečevali že prod dvajsetimi led. vendar so resno pričeli delali pred petimi leti pod imenom Skupina osivelih kolcdnikov. Število plesalccv sedaj opiimislično narašča, poudarek pa je predvseni na druženju in spr(v
slitvi. Veteranska skupina indi pridno sodeluje z mlajšimi plesalci, ob tem pa oblikuje tudi svoj pro gram.
Plesna postavitev s poimenovanjem "JLSIH" prikazuje zabavo teden ali dva po svatbi, ko so se nekateri svaljc iz družinskega kroga p(v novno zbrali na " jesihu ali jcsih-vaju", sc malcc povescHli, predvsem pa pojedli in popili, kar je od svatovske gostije še ostalo. Plesno priredbo za Koledo je pripravila Neva, glasbeno pa Mile Irampuš.
Velenjski 'Koledniid' so navdnšiii gledalce, saj so ti z mnogimi vmesnimi aplavzi spodbujali /e tako motivirane nastopajoče. Kljub začetni tremi zaradi prvega nastopa nove odrske postavitve in ogronuiega
odra Cankarjevega doma so plesalci plesali sproščeno in prepričljivo. Zlasti velja pohvaliti odlične godce, ki so poleg ubranosti imenitno izvedli cclotno priredbo. Plc-salci so morali na začetku plesati ob spremljavi orglic, saj "pravih" godcev še ni bilo. Ko pa so ti končno le prišli, seje prava zabava začela in je trajala, dokler niso godci odšli igrat na drug "jesili".
Kol običajno se je zaključek prireditve po večerji odvijal v prijetnem vzdušju v dijaškem domu. ko so sc vsi nastopajoči poveselili in skupaj zapeli in zaplesal), 0(xlci so skupaj ponovno ustvaijali in igrali v novih sestavih, plesalci pa v mešanih parih ponovno brusili pete in pridobili nove prijateljske vezi.
Skupine so si izmenjale tudi simbolična spominska darila- Zabavi je bila naklonjena se okoliščina, daje bila noč za eno uro daljša, kar pa za Kt^lednike, ki so obiskali že veliko držav v različniii časovnih pasovih, ni bilo nič neobičajnega.
Od ZmajFïïSTa so SOK dobili vse, kar so pričakovali, dobro so predstavili mva koreografijo, spletli imva poznanstva in se ob vsem tem šc močno /,abavaD. Očilno še vedno drži kot pribilo: Koledniki. spel smo bili glavtïi! ■ Jona Mirnih, Mite Trampus
KULTURA

23. novembra 2006
Nova predstava Lutkovnega gledališča Velenje
»Veste, na začetku vseh časov je bil naš planet temno temen in mrzlo mrzel. Nebo je viselo tako nizko nad zemljo, da si se ga lahko dotaknil...«
Tako se prične afriško popotovanje sko/i lansko lutkovno pred-Slavo r, nashwnni »O ljudeh, živalih in kamnih«. Prcdslavo, v ka-
rtic fmalc »Vizije« na Piuju. kar se posreći le redkim luikarjcm. Diplomirana rc/iserka in dramalur-g inja, kije studirala tia gledališki akademiji DAMU v Pragi, je v Veleîtie prinesla novosii, svežino, predvsem pa predslave. vredne ogleda. Dejavna je na mnogih umetniških p<)dn)cjih, vodi avtorsko gledališko skupino Burektea-1er. Frankofonsko gledališče • skupni pn)jekt MCVelenjg in velenjske gimnazije (dobili so nagrado v francoskem Nice), njena prioriieia pa Je I.ulkovno gledalj-šče Velenje. Slednje je bilo ustanovljeno marca 2003 in že scp-
nih skupin Slovenije v Kranju, nastopali so na mednarodnem festivalu uličnega gledališča Ana Deseinica v Ljubljani, na Piki-ncm fcsiivalu in še kje. Sledila je pravljica (po motivih zgodbe bratov Grimni Bremenski godci) Razbojniški /ivzav. ki je gledališču tudi prinesla priznanje na Srečanju lutkovnih skupin Slovenije. Junija leta 2004 pa so se
glas seže čez ^deveto vas«, vse do naše sosednje Hrvaške: 17. in IX. novembra so izvedli krajšo lur-nejo po treh hrvaških mestih, kjer so navdušili i afriško predstavo 1er pravljico »O čarovnici iludibabi« z repcrtoaija Burckte-atra. Ker pa je bila lanska predstava namenjena nekoliko siarejsi publiki, so se letos odločili narediti nekaj za n?u mlajše gledalce. Pripravili so zimsko pravljico z t;aslovoin Medvedja pravljica, ki je namenjena otrokom od čeir-tega leta naprej. Zelo priljubljena češka pravljica Vladislava Vančure govori o dveh nîcdvedjih cir-kusanlih, ki si iščeta zatočišče.
... in nekaj iz nove predstave »Medvedja pravljica-
Utrinek iz /anske pravijice O ljudeh, živaliit in kamniti
teri so ujele za nas nenavadne ;¥»dbe o tetn. kako je nastal .Svet, o Bogu. ljudeh, živalih in kamnih je po izvirnih legendah »črne« Afrike pripravilo Lutkovne) gledališče Velenje v aviji Alice Cop. S to predstavo so se uvrstili v letol-
lembra istega leta se je rodila prva pre d SI a va: glasbena pravljica Pikina nedelja po motivih kttiige A. i.indgrcn o Piki Nogavički, Za sabo imajo ponovitev te pravljice, za katero so dobili priznanje na Srečanju lutkov-
predstavih s projektom Kdo je največji čudak?, ki jenasialna tečaju avtorskega gledališča v časi pokojnega Lojze Kovačiča po eni njegovih pripovedk. Udeleženci tečaja so se tri mesece preizkušali kol avtoiji teksta, literarni analitiki, scenografi, kosiumografi. lutkarji, igralci in glasbeniki. Največ svojih predsiav <îdigrajo v Velenju in oto)Iici, nekaj drugie po Sloveniji, vendar niso omejeni samo na Slovenijo. Njihov dober
Njuno potovanje popestrijo različne prigode, med drugim jima luarsikakšno zagode medvedje strašilo Barbuha. Predstavi pa svoj čar dodajo odlično zasnovane luike Kajetana Copa. ki zagotovo pritegnejo otrokovo po-zornost. Za vse ljubitelje lutk bodo pravljico dijakinje gimnazije Velenje prcmiemo upriz<iriie v peiek, L 12. 2006 v kulturnem domu Velenje. Srčno vabljeni!
Pri plesu učijo otroke tudi igre
Današnji otroci se ne znajo več igrati z žogo, skakati s kolebnico - Plesno izobraževanje jim zelo koristi pri razvoju telesa - Plesni centri so Maribor, Celje in Velenje
Velerue - Šoštanj - V čeirlek in petek so se na dveh odrih - največ na odru šošianjskega doma kulture, matij pa na odru dvorane centra Nova v Velenju • odvile številne plesne miniature iji tudi celovečerne pesne predstave. Na tretjih /ivinih plesnih dnevih, republiški reviji plesnili skupin, so ljubitelji plesa zagotovo videli najboljše. kar trenutno deluje na po-dn)čju plesa na ljubiteljski ravni. Organiziitorja -Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in območna izpostava Velenje, sta bila zelo zadovoljna. Čeprav bi lahko bil oi> isk predstav še večji.
Izbor za letošnje Živiue plesne dneve je opravila državna selektorica Zii ples na JSKD Daliborka Podboj. V petek, di^gi dan prireditve. smo jo vprašali, kako trenutno ocenjuje sodobni odrski ples v Sloveniji: »Zagotovo je v trendu tega, kar se dogaja v Evropi. mogoče tudi širše, će. pomislim na profesionalno sceno.
Daiiborka Podboj: "He za* ostajamo ne za Evropo ne za svatom."
Trendi mladih plesalcev zagotovo izhajajo iz te scene in se po tijej tudi ravnajo. .ISKD pa goji (o mlado sceno, prenaša kulturo telesa in misli na mlade. Pa naj gre za vrtce, osnovnošolce ali starejše mladostnike, tam do srednje š<ile je njihov vpliv zelo velik. Seveda plesno sceno gradijo tudi dijaki in študentje.«
Na vprašan^ie, ali lahko govorimo o tem, da so določeni predeli Shivenije plesno bolj razvili kot drugi, nam je povedaia: »Zagotovo. Močneje razvila jc scena lam. kjer so se zgodaj začeli ukvarjali s plesom. Naštejem lahko tri mesta; v Mariboru se scena razvija že 20 let in jc vednji močnejša. Druga scena je le nekoliko mlajša, govorim pa o Celju, kjer sla Gordana Slefanovič KijHvec in Igor Jelen naralila ve-
liko, omenim pa naj tudi Ano Vovk Pezdir. kije s prvo zasebno plesno šolo v Sloveniji priponuv gla k temu. da je Celje in celotna okolica plesno zelo razvita. Tu pa je še Velenje, ki ni daleč od Celja. Danes Plesni studio N in Plesni teater lepo delala, za kar je zaslužna Nina Mavec Krenker in že prej njena mama Dragica, ki jc začela plesno izobraževanje v Šaleški dolini. Nekaj se dogaja tudi v Murski Soboti, a ne veliko. V Ljubljani pa ne moremo govoriti o plesni sceni, govorimo lahko o profesionalnem centru, saj imamo tam tudi srednjo plesno šolo. Zauimivo pa je Zagorje, kjer im^o tudi nižjo baletno šolo z vehkim poiencialom otrok, Tudi tam je učitelj pripomogel, da je Zagorje mesto baleta.«
O (em, kako so izbirali plesne skupine, ki so se predstavile na tokratni plesni reviji nam je sogo vomica povedala: »Izbor poteka na treh stopnjah; prva je območna, na katero se prijavijo vsi, ki plešejo. Najboljše povabimo na medobmočne revije, kjer si vse točke ogledam tudi sama. Takih revij je v Sloveniji 6. P(Uem so tu še produkcije in posamezne predstave. ki jih pripravljajo različne plesne šole. Gledam, da vsaj eno do dve najboljši točki uvrstimo na Živine plesne dneve. Pri izbiri upoštevam kvaliteto, raznolikost, inovativnost in strukturo točke.«
V okviru prireditve je potekala tudi okrogla miza, ki so seje udeležili plesni pedagogi (er kritiki, fn kaj so ugotovili? Daliborka pravi:
»To, kar vedno ugotavljamo. Da hi bilo veliko več novega, če bi bili časi drugačni. Ne samo, da bi se otroci urili v kreativnosti, ampak da bi več prihajalo iz njihovega okolja. Vedeti moramo, da smo se mi kot otroci igrali današnji oiroci pa se ne znajo več, ker tii-majo možnosti. Žoga je nekaj, česar otroci ne poznajo samoumevno. Na vajah jih učimo iger z žago, skakanja s kolebnico. Cit v vek kar ne more veijeti, daje listo, kar je bilo nam dano na domačem dvorišču, danes učni program. Brez tega otroci sploh ne razvijajo več telesa.
Na Živinih dnevih se je zvrstilo več kot 150 plesalcev in plesalk. Z videnim so bili tisii, ki so dogode): spremljali, zelo zadovoljni. Tudi naša sogovornica. »Malo me je bilo sirah, kako bo. saj smo izbor naredili že spomladi, v novem š<ílskem letu pa v plesnih št> lah začnejo z novimi koreografijami. Vendar so se plesalci zelo potrudili in izpeljali programe. ÎX ena točka v dveh dneh ni bily takšna, kot sem želela.«
■ Bojana Špegei, fototbà in
Janez Eržen

ŤCOT^OrsT^
Do you feel love?
Nataša Tajnik
Pred kralkim je Jel slovenske Javfmíi razburila ix/íemika o n<mw í.l. HÍo^ami zupromtKiJo Shvenije, ki se ^lasi »Da \mt fed Polemika je hila knitka. saj so zanimanje slovenske javnosi zelo hiiro posrkale pof/mtihfiejše In Ih>(/aktualne ieme, kot so hile lokalne \x>li/ve. kseno/obićni izgn'di v Ambrusu, gospod Jankovic fn ry'egove pripefye, plačljivi abortusi in še kaj. Meni (tsehno pa je os-lal nekakšen dolg, da se omenjenega doiaknem, sicer na subjekn'-ven način, nepomemben, a vseeno Kis mogoCe vzpodbudim v Vakt lastno misel Danes, ob pisanju le kolumne se imbHtuJe sveumi dan otroka, celo Val 202Je spuslil v eter nežne olroike glasove, razmišljanje o nedolinem otroškem, najstni.^kem pa s sabo nosi tudi misli In refleksije na tisie malo manj lepe stvari, Do }úufeel fore? In sLOlŒntJa. Pretirana emixio/ialnost. ali Ijn-bežen zraku oli plačljiva pedofilska ljubezen, ali seks turizem ali markeiinška kapUallsticna i>ofeza h poilzavesinemu spodbida/fju pretirane emocialnosti brez Jasne di(fímrana'íti, kaj Je zdaj ta slo-ganska ljubezen. Lalíko bi bila na splošno Uubezeu v pravem menu besede. aH /)airiotska ljubezen do lastnega ograjenega vrtička. lahko bi bila plačljiva l/ubezen, kupljena v poceni prodanem fmlelu za angleške funste. aJi p<i ljubezen do narave, lei)oi domovine. ki Jo i>romoviramo. Ce je »Do you feel hmîf vprašanje, ki ga postavimo tmemu turistu v Skmniji zastavljeno resno, bi lahko mogoče tudi predvideli njegov odgomr. Le- tega si verjetno ome' njeni Uirist po enotedenskem bivanju v nasi prelepi domovini glede na dogajanja v tem tednu in glede na aktualne dogodke hitro ixistayi. In verjetno ne bi prenesli zgroženosti ob negativnem odgovoru. Kje je kraj v Sloveniji, kjer je ljubezen (takšna realna) v zraku, da bi jo lahko čutil turist, ki si ga tako telimo, da nas tudi še kdaj ponovit o obišče. Alije ta kriij kje l)lizu A m brusa, ali Vele-ttja aH Je ta kraj kje blizu Izole? Ali pa v /ajc/em l^gu? Mogoà^ Je tale *j)o xm feel love?* kot direkten isd^/alski nagowr ksettt^ih hićftih narodovih dejattj. Proimganda ljui)ezni in čuino^ii,fe zelo pomendma za prodajo in trtetije še taka nepomembnih stvari. Kupi si ljubezen in mogoče jo boš čutil. Predvidi korf.'^t fn ljubezen Je tu aH pa bo v kratketn prišla. Pot je preprosta, poceni letalska karta in l/ubezen v žepu.
Sama kol delavka v prosveti in še z ne preveč oddaljenimi najstniš-kitni in mladc.'^tniskimt jiogledf na svet in zagotovo s sindro-mounrešimo ia .mt vsega hudega" me oh na.šem novem promoci} sketu sloganu oblije skoraj srh. bfajstnlkiob posta vljartju vredno! v kimtek.uu Ijifbežni verjetno jtogosto za.ua vtjo isto vttfašanje. flh yxiujèel love?* ali do I feel love? Seveda v slovenščini. In isto vpro' šanje si postaji tudi gayta Drtava Kot glavno prtmiœijsko akcijo pravtie driavez neizčrpno pravico odločanja in postavljanja meri! o dobrem, pravtčttem. soi'Jalnem. prgeinetn. resničnem, enakopravnem. Na dru^. strani jta z dihanji politike in ifuelektualno. duhovno ter eniœionalno omejenost jo njenih driavljauov deluje nasprotno ometyetiemu.
'/godilo se Je ponovno, kot se Je te ničkollkokrat, da mladi (xlgovo-rijo s subkuhurnim delovanjem, ki ga njihovi starši, star^'ši in os-laH ne razitmemo. Akcija da )'edno reakcijo. In kako si lahko mladi oh zastavljenem promocijskem vprašanju »Do you J'eel love?ff natii oagovorijo? RekU hi (ugil)am): »Ne me basat, stara, težiš sto na uro.a Pa vseeno Je vredno, saj Je že tu. Naša nova itbí/al-ska (v pravetn potfrenu besede) subkuUura po imenu EMO. Izpeljanka iz emoiional in zapeljivo nagnjena h globalni depresiji, sa-ntomorilnosti in satnodestrukciji. S sabo pobere najsenzihllnejše. .Splošen in globaliziran, pretiratjo emocionalen duh časa. se pojavi s vfwtšaffjem jD<i you feel iove?f in />ateiič/iitn odgovorom, da Jo lahko občutimo t)ovsod^ tudi z novim pralnim praškom aH obiskom majcene sred/de evropske državice. In ...jez nami kaj narobe, če Je v sLOVIjrt/i ne začulitno res v zraku? fùta iztned možnosti Je zagotovo i>osi(Jti EMO.
Na reviji so se predstavili tudi plesalci Iz Vetenja. Plesni studio N je prikazal
Mesto, ki to ni.
107,8 MHz
R/UDOJQKU IDÛ i/I\S@POsOGl
Glasbene novičke
Zdravje - naše največje bogastvo
V	naših redakcijah sc dogaja marsikaj, vendar vse ni za javnost. Je pa /a javnost zanesljivo nf> vica. da boslc v današnji šlcvilki Našega časa zasledili nekaj sirani namenjenih naravi in zdravju.
Vodja propagande Nina Jug pravi, da je njo in njena sodelavca Sa^a Konečnika icr Jureta Senčnika k pripravi priloge spodbudilo dejstvo, da je zdravje naše največje bogastvo. »Vsaka informacija, kako ohranili zdravje, kako se i/.ogniti posameznim boleznim oziroma kako odpravili ne-všečntisci. pride ljudem prav. Dobro je vedeli, kaj dela kdo narobe in kaj je prav. In lo je namen priloge - informirali čim širši krog ljudi o zdravi prehrani, zdravem načinu življenja.«
V	prilogi je nekaj reklamnih oglasov in seveda tudi strokovnih prispevkov. Morda le nekaj naslovov: Piramida zdrave in uravnotežene prehrane, Zakaj jabolko?, Žila in
njihova ključna -N
vloga v naši prehrani, Alge - izvir zdravja iz morja. Sires. Osteoporoza. Koža pozimi, 1'br-mul» za zdrave noge ...
iVeijamcmo, da bodo bralci prilogo z zanimanjem prebirali, oglaševalci pa zadovoljni, ker je njihova Informacija padla na plodna tla,« jc 5c povedala Nina Jug.
Prvič pa se v Najdem času pojavlja mesečnik Rokometnega kluba Gorenje Devetka. Na 16 straneh bosle zvedeh veliko o dogajanju v leni najuspclnejšem klubu v dolini,
■tp
eáfo
••• na kraMco
LANGA
Ta teden je izšel drugi single Pridi kdaj z njihovega aktualnega albuma, ki ga bo pospremil tudi videospot v režiji Tadeja Čatra. Videospot je bil posnet v vasi Pušča, znani kot najboli urejeni romski vasi v Sloveniji, pesem v počasnejšem tempu pa nam prinaša nostalgičen patos, še kako značilen za cigansko glasbo.
TABU
Skupina Tabu bo za svoj novi projekt poiskala novo pevko. Nina, njihov zaščitni znak, se je zaradi resnih težav z glasom odločila za zdravlienje, ki pa bo dolgotrajno in zahteva pevsko abstinenco. Kljub temu Nina ostaja v skupini in bo sodelovala pri pisanju besedil, pa tudi pri Iskanju primerne pevke.
ATOMIK HARMONIK
Že v prvem tednu po izidu se je njihov najnovejši album Vris-kaaaaj zavihtel na prvo mesto uradne lestvice najbolje prodajanih plošč v Sloveniji Slo Top 30.
KONCERTNI MAX
Velenjski klub Max v času do konca leta ponuja bogat program glasbenih dogodkov. Že jutri, v petek, 24. novembra, bosta na večeru starega ročka nastopili skupini U-TRIP in TRIBUTE, 9. decembra bodo klub ponovno obiskali Italijanski mojstri zabave MONTEFIORI COCKTAIL, 29. decembra pa bodo na tradicionalnem koncertu ob koncu leta nastopili domači Res Nullius.
ANAVRIN
Del skladb za svoj drugi album bodo posneli v Londonu. Producent albuma bo Pet^ Penko« prvi single pa lahko pričakujemo januarja prihodnje leto.
Soga se nadaljuje
Sa^a o loćilvi Briîney Spears in Kevina Federllnea se nadaljuje, Oepravje slednji prek svojega odvetnika zahteval kar zajeten del približno 100 milijonov evrov vrednega premoženja svoje žene, se bo verjelno moral zadovoljili le z drobižem. Londonski časnik Daily Mail namreč poroča, da pripada nekdanjemu plesalcu, s katerim ima Spearsova dva oiroka. po predporc^čni pogtidbi le približno 235.000 evrov. Pred-poročna pogodba jc zapisana na 60 si rane h. po njej Federhnu ne pripada nili cen! denaija. ki ga je Spearsova prinesla v zakon. Za darila, ki no vredna več koi 8000 evrov, morala za vsako posebej doseči soglasje, ima pa mož pravico do polovice vile v Malibuju. ki jo Briiney Spcars prodaja za 11 milij(3ni>v evrov. Ob lem pa čaka pop zvezdo najvcrjeineje ležka bilka za skrbnišlvo nad otrokoma.
Hvoležni George
Brilanskl pi^p pevec George Michael ho pripravil poseben koncert za medicinske sestre, /apel jim ho v zahvalo, ker so pred desetimi leti skrbele za njegovo mamo. 43-leLni Michael se tako želi zahvalili sestram, ki so negovale njegovo mamo, ki je leta
1997 umrla za rakom. Poseben koncert za medicinske sestre bo 20, decembra v Round-houseu v Camdnu v severnem dciu Londona. Koncerlna dvorana lahko sprejme okoli 4800 ljudi, in čeprav za njegovo mamo vcijcino ni skrbelo toliko medicinskih sester. lahko pričakujemo, da bo dvorana polna.
Ujeti svet Tinkare Kovač
I mkara Kovač je po precej dolgem diskografskem premoru predstavila novo skladbo z nasIoví)m Ujeli svei. Ta predstavlja neke vrste vezno nit med dolgim nizom uspesnic s prejšnjega studijskega albuma O-rangc In novo p!o5C<t, Da bo nova plo^Ca res nekakšno
nadaljevanje prejšnje, ponovno dokazuje mešanica energičnega ročka in spevne pop senzibilnosti, začinjene z nepogrešljivo flavto. Polovica besedila je v slovenskem. polovica pa v angleškem jeziku, s Cimer želi Tinkara dokazali, daje slt>venščina lahko drugim jezikom enakovredna in da je prehajanje iz enega v drugi jezik tudi znotraj ene same pesmi lahko lekoce.
laura poje
v prihodnjih dneh bo na police glasbenih prodajaln prispel nov album italijanske pop pevke Laure Pausini.
Laura je album naslovila z naslovom lo Canto (P^^jt^ni) in posnela številne uspesnice znanih italijanskih avlo ne v. Med šesma> siimi skladbami bodo na primer uspešnice Erosa Ramazzotlija (Stella gemella). Pina Daniela (Quando) in /ucchera (Come il sole airimprowiso). Na albumu bn ludi nekaj skladb, ki jih je Laura posnela v duelu s Tizianom l errom, Juanesom in Johnnyjem HolJydayem. Album bo izšel tudi v angleški različici.
Rattle Snake gledajo naprej
Od i/jda albuma Razvoj vrste v maju leloi^njega leta je skupina Raille Snake objavila dva singla -Ogenj al' led m 11 val a. lok ral se skupina predstavlja z novim sin-glom Cilej naprej, ki za razliko od prejšnjih dveh skladb, ki sla bilj ljubezensko obarvani, nosi nekiv liko drugačn<í sporočilo. Cîlej naprej je močna skladba, ki človeku vrača voljo in ozdravi melanholično razpoloženje. Skupinaje posnela tudi videspol, ki je nastal pod režisersko lakiirko Tadeja Ćaira, enega najbolj produktivnih režiserjev videospotov v Sloveniji. Prvi del so posneli na železniški poslaji v Žalcu, drugega pa v Ljubljani. Videospot povzema sporočilo skladbe • slab dan sc pogosto prelevi v dobrega zaradi majhnega, nepomembnega dogodka, ki nam ponovno na usia nariše nasmeh.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
l2bor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko ú-Šrte v pmgramu Radia Velenja dvakrat dnevno: po pomčitih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1. GWEN STEFANI-Wind It Up
2-DEPECHE MODE-Manýr 3. SEAN PAUL-When You Gonna
Oboževalci pevke Qwen Stefani že težko pričakujejo njen drugi samostojni album, kt naj bi predvidoma izšel prihodnji mesec. Po uspešnem prvencu U)ve. Angei Music, Baby bo naslov njenega drugega albuma The Sweet Escape, teren zanj pa na obeh straneh Atlantika h pripravlja prvi single Wind It Up.
I---
. LESrViCA

Vrstni red V nedeljo. 19.11.2Û06:
1.	OJSTRICA: Ns kmete nobena ne mara
2.	NAVIHANKE: Življenje moje glasba je
3.	IGOR If^ZZ: Slovenska Micka
4.	ZARJA: Ma Kofcah
5.	SVETLIN: Domače pesmi in napevi
6.	POTEPUHI: Polka, valček. R'N'R 1 GORSKI CVET: Gora
8.	MARIJA AHAČIČ-POLIAK: Ena baba j djava
9.	ANDREJ BAJUK: Vince za prifateije
10.B0HPGMAGEJ:Moj§ofôr
...većna: www.radiovelenje.com
Wif Grabner
.J
Anka Rakun, županja Ljubnega ob Saviaji, ki je bila izvoljena it v četrto, Milanu Kopušaiju (LDS), do ponedeljka še županu občine Šoštanj: »Vidiš, ko me nisi posiusal! Zdaj pa imaš. Ibčno sem ti navedla, katere tri stvari $0 pomembne in katere tri lahko mirno spregledaš. Lahko bi mi verjel glede na to, da imam z volitvami že kar nekaj izkušenj. Volilci ne dajo nič na lepe oči. Tega bi se moral zavedati.«
Zdravnica Marija Hrastnik - Koren je možu, poslancu Dragu Korenu (NSi), vedno v veliko pomoč. Stoji mu ob strani v dobrem in slabem. Veliko je naredila zanj zlasti v času, ko se je odločil, da kandidira za župana občine Šoštanj. Enim je bilo kar zal, da se ni uvrstil v drugi krog. Sploh tistim, ki so radi posegli po izvrstnih piškotih.
Andrej Kuzman (NSi), matematik in fmk, profesor, ki v prostem času planinari, se je v Velenju pogumno podal v tekmo za županski prestol. A prave sreče v njej ni imel, čeprav bi poskrbel, da bi mlade družine to (srečo) našle v prijaznem okolju. Za to, da bi bile te čim večje in bi jih lahko čim bolj koristilo prijazno okolje, bi koristil tudi vladne ukrepe za višjo nataliteto. Je vedel, s kakšno zamislijo bo prišel na dan minister Drobnič? Tista o plačljivem splavu marsikomu ni všeč. Pa nataliteta gor ali dol.
frkanje
Eni in drugi
Rdeča dvorana išče novega direktorja. Rdeče Velenje ga že ima.
politike« A naj jo še tako popravlja, bistvo, ki izhaja iz njenega imena, ostaja. Še naprej nas bo davila!
Zategovanje ^^ ;
Minister Drobnič opozarja, da so za rodnost nevarne pretesne hlače v pasu. Obrne naj se kar na vlado, saj je ta najl>olj kriva za zategovanje pasov!
Za zmago izolske županje res lahko rečemo, da je zmagala za prsi. Čeprav za volilni boj nikakor ne moremo reči, da je bil prsi ob prsi. l^idi povolilni ne.
Zaskrbljenost	^^^
Varuhi ptic bi morali biti zaskrbljeni. Nekateri pri nas so se resno lotili KOSA in ČUKA.
Polidja
Policija se je pri nas res spravila na državljane. Uničiti jim želi vse veselje. Z vso resnostjo se je lotila veselega decembra.
Manj slavio
Slovenija se vse skromneje vključuje v svetovni dan otroka. Vsaj po številčnosti »subjektov«!
Davlcorija
Naša vlada se na razne načina loteva davčne
Dobro je, da se je Vin-skogorčan Franc Sever tako aktivno vključil v volitve za župana. Sam vseh obljub ne bo mogel uresničiti; upamo pa, da bodo obveljale tiste v dobro velenjske občine, ki so jih v nje* govo podporo izrekli vodilni IZ državne sttanke, ki so ga prišli podpret.
Po Starem in novem
Na Ljubnem, kjer že dolgo negujejo tradicijo splavarstva, želijo to še razširiti. V Ljubljani pa nekateri tudi v najvišjih državnih vrhovih splavom močno nasprotujejo.
IlSIUâ
V treh ietili in pol uporabil 123 identitet
Maski, ki na Novi Zelandiji vfr ija za najwčjcga slepaija. Jc priznal, da si je v ireli letih in pal s 12? lažnimi ideniilelHmi prisvojil kar 2.3 milijona ameriških dolarjev. 47-lelni Wayne Tliomas Palier-son je na sodi-SĆU prignal, da si je z la/nimi identitetami prilastil pokojnine in druge dohodke i/, naslova socialnega varstva. Po pisanju časnikov jc bil Paiturson /aradi podobnih dejanj že osetn let /apn v Avstraliji. potem ko je dohival nadomestilo za primer brezposelnosti pod več kot 50 lažnimi imeni. V Pai-tersonovem stanovanju je policija našla 102 rojsina lista, polne škatle krediLnlb kartic, vozniških dovoljenj in polnih listov ter iS zlatih palic, skritih pod tušem, v vrtu pa je imel zakopanih 700 ti-soC novozelandskih dolarjev.
Po letu zaljubljenca pričakali pripodniki FBI
Decembra bodo sodili Carlu Persingu in Dawn Sewel). ki ju bremeiii tožba ogrožanja vam(fsij v zračnem prometu, za kar je zagrožena kazen do 20 lei zapora.
per sing In Scwellova sta letošnjega septembra na letalu pod vplivom alkohola izzvala inci-deni. zaradi katerega ju bremeni obtožnica. (îlavna akterja sia sprva sedela na ločenih sedežih.
kasneje pa sla se že sliskala in začela srkati alkohol. Po navedbah očividca na sosednjem sedežu sla se »zaljubljenca« začela poljub-
Ijati in objemati, kasneje pa izkazovali naklonjenost se bolj intenzivno. Persirig je svojo izvoljen ko poljubljal po vratu in prsih, malo kasneje pa je bil z obrazom že naslorijeiî aa njeiîo vagino. Ta prizor jc pomike zelo razburil, zato je stevardesa parček prosila, da prekine z vmčimi objemi. Sprva sta jo upoštevala, vendar je bil mir le kratek čas. Na drugi opomin pa je Persing stevardesi že zagmzil, naj ju ne moti ter da bodo resne posledico, če ne preneha. Sewellova je celo rekla, da dela v odvetniški linni ter da naj bi morale sievardese po zakonu streči pijačo in nič drugega. Ko je lelalo pristalo v Raleigh, so zaljubljenca pričakali pripadniki I'Bl.
Pa IL septembru 2001 se namreč grožnja članu posadke smalra za kazujvo dejanje, za katerega je zagrožena visi>ka kazen. Persingov odvetnik trdi, da je 5lo za nesp^v-ra/urn. ter pravi, da se njegov klient ni dobro počutil, koje njegova glava ležala v njenem naročju. Grožnjo stevardesi pa zagovarja z dejsivom, da se je hotel priložiti njenim nadrejenim.
Strogi redarji v Indoneiiji
Med največjo prometno konico je v delu indonezijske prestolnice promet dovoljen le vozilom, ki prevažajo več potnikov. Na pločniku ob glavni prometnici zato običajno stoji veliko ljudi, ki v zameno za manjše plačilo posia-nejo tako imenovani «dodatni potniki«, da bi vozniki lahko v(v žili po glavnih prometnicah. Takšni potniki pa mestnemu re-daiju Hendru Amirullahu očitno niso po godu. Žensko, ki je ob cesti čakala na svojo vožnjo, je re-
dar enostavno potegnil na stran in ji obril glavo. V indonezijski družbi to pomeru veliko osramo-litev in ponižanje. A to $e ni vsa Redar je bil tako razjarjen, da je žensko nekajkrat celo udaril, njeno triletno hčerko pa je za nekaj ur zadržal. Indonezijska policija je proti redarju že sprožila preiskavo.
Nenavadne poročne prakse
Na Madagaskarju ni nič nenavadnega, če se moški i>elje s taksijem, sedi poleg z^peliive temnopolte dame in jo začne osvajati. Tako se je zgodilo llansu, ki je pred kratkim lepotico povabil na svojo barko, a se je takoj oglasil njen mož. kije sedel za njo: »Kar tako pa to ne gre! Najprej mora domov pod prho in se lepo uredili ..." Pa se je oglasila še ona: ^Oh. jaz sem pri dvaintridcsciih že malo prestara. Tu je moja šestnajstletna hčerka, ta je primer-ncj5>a. Pa šc nekaj lake Soie ji bo prišlo kar prav.« Na Madagaskarju je namreč mož ponosen» če se kdo zanima za njegovo ženo. Podobno nenavadna za nas je njihova praksa, ko se lahko kmalu
po poroki ženska odloči, da ne bo več imela spolnih odnosov s svojim možem, ia ima od takrat, čeprav je pcmKCna z njim, otroke z drugimi moškimi do konca svojih plodnih dni. Vseeno pa vsi ti
otroci štejejo za zakonske kakor moževi. Mož in njegova družjna sla dolžna, da jih vzdržujeta, hranita. oblačita in zanje sklepala poročne dogovore.
Planet
MKO^NAlOZm VStBINO?
Vmtrine n«leKt« U ko, «rS
1919
p«>ljet« SMS > ustrezn» kodo
(r^P'. «M ceuui M ^	• K»
Za več vsebin pošljite SMS z vsebino P KRNEKI na 1919.
TEME & OZADJA
Opremite svoj mobilnik! Brez članstva v SMS-klubu!
1
C2A(ME: BO PARADIŽI
t
TEHA:riuZAl OUW: «O (UZAl
TÎMA; T «»fVlHTAl OZACUE;BO NEVIKTAI
TEMA: r «laoail
TÎMA: T LÉOPAÍOJ OZAIM& N UOFAJni

T Pft^T/O OZAUb BO RASTAI
sHn H A:
TtwA: r OZUQE: BO
rSHA: r HLTO'JRJi*
OIilUE: BO NFTOBOUI]
MELODIJE & UVERTURE
Tuto Af<9M • s t<6« oren v
KOOA: PM GtWnOl
Sfajtor-Em f*ne Mra K<»A: PM MIST£1
Trti-Vdo(fnT tIM mtc P« OOUNI1
JuMH • K dot It pfde KOOA: PM A01051
P«rii HUton • stm Ar» 6IIM mtc PM CTAftS!
Amtk H«nanft> -nawss^
KMA: PMZAVUSIbUS
PIrii • U Ur K«fid KUA: PM KANOI
W«mer ' Htli je óiU KOfiA: PM OAU^I
V
BrtgTt« SuUf - Unru fCOOA: OH KAMKAl
Lun« - $f<«fvi KO0A: Oft síasui
O* Ph«nMMt« • Pejdsp KODA: OH PDOAfI
DMe • L«pt OM KM	tMn
KOOA: OH RAK(JA3
AyiênDri • Né^eltH KOOA: OH COLiai
Pf nk - C«t The P«Ry SUrM KOOA: OH PAltm
ShiHre • Oofl'1 Bother KOOA:dHBđTH{|)
filbOAAl • Anđeo v trbf KODA: OH n Sil
Hadofina • Got TogtUier KOOA: OH GETI
V_✓
(«•sjiWHn
Je	ne?
UHA: U OMMG
bH-TiZMt IĐ[>A:UGPHll[m
Tur^ AivQeli • Jâx tetu t» KO&A: U CPNWHC
lefri Oau • Lep( 0«« KOM: (J Cm/AÙ
CK« - >Cuk«rieo KOM: U C^ADCO
SIddhvtA- PlMtfk« KO&A: U CPNPn
ûMrb B«rt(Uy • Cray OM; U CPNWT?
The Deen • Ltflit Ny Hr« KDM: U GPPOAT
B1)eLo Dugme • Me »pw^ malj nofe OOA: U JOWOU \_
UUDJE
Dobrota se mi vseskozi po malem obrestuje
Srečanje z Marijo Žerjav - varuško, negovalko, taboriščnico, skrbno mamo, šiviljo kostumov za domače gledališče, dobrodelnico ...
Tatjana Podgori^k
Pri /crjavovili v Šnianncm oh Paki pogoslo zvani leïefon. Naj-vcCkrai zaradi Mije. Oojgoleine tajnice v soli. kiilturnice. svetnice. Običajno nje ni dama. Sc pa oglasi njena mama Marija: Halo. Mije pa ni doma. Kdt) jo pa klice. A ja.« Tako nekako navezeš stik z majhno, drobno ženico, ki biji ležko prisodil 92 let. Nič nenavadnega ni, če jo vidiš na polju, ludi s kakšno samokolnico. Na ugoio-viicv, da sc /elo dobro dr/i in skriva svoja leta. se namu/ne in pravi: »Ne vem, kaj naj rečein. Vseskozi sem bila in sem se aktivna. Će drugače ne. preganjam druge, kaj morajo naredili. Seveda poprimem tudi sama, sicer pa bolj skrbim /a gospodinjstvo. 'ludi na sobno kolo sedem vsak dan. Pred tremi leil sem se vo/ila se po cesti, danes pa je preveč promela.« Po krajšem odmoru je sc povedala, da 'je vse od kraja', da pa pazi. da niv obroku preveč maščobe, sladkorja. pa ludi kro/niki ne tako polni, da bi »gledalo čez rt)b«.
Tiha, neopazna ženica, je ženska, ki jI težko najdeš enako, žena in mali, kakršno bi si želel marsikdo. Njeno mladost je zaznamovala vojna in še posebej taborišče smrti Ravensbruck. ^ Rada bi se izučila za trgovko, a so me določili, da bom doma. V mlinu je bilo treba delati. Ce bi se ozrla na svcyo prehojeno živ-
ljenjsko piH. potem mi je bilo zanesljivo najliuje v taborišču in ko sem i/gubila moža. V lakih ležkih trenutkih čl<wek spozna, kaj pomeni dobrota, ki se kaže na različne načine. V taborišču je bil to droben neolupljen kuhan krompir, drobtinica trdega
92'letna Marija Žerjav/e sKromna in Uha žanskaf ki ima srce polno ljuboznir (loi}rote in prijaznosti.
kruha, po smrti moža pomoč pri obnovi oziroma izgradnji novega doina. Zato pa rada pomagam vsakemu, če le lahko,« Razdajala se je svojima dvema otrokoma, vrata nienega doma so vselej i>dprla vsem pomoči potrebnim. Pri njej sc vedno najde dovolj hrane w vse in tudi prenočišče, če je ptUrebno. Bila je varuška majhnih otrok, krajši čas je delala v trafiki, negovala je domače in tuje na smrt bolne ljudi, pripravljala malice za gostujoče kultunie skupine, šivala kostume za domače g le da liš č-
nike. Vednt) je na voljo učencem, dijakom in študentom za najrazličnejša poizvedovanja, saj je neizčrpen vir podatkov o zgodovini kraja in o tukajšnjih ljudeh. »Ravno letos je 50 let od lega, ko sem iz Penka prišla v Šmartno ob Paki. Kar težko sem se nar\i navadila.«
Na vprašanje, ali seji je njena dobrota v življenju že obrestovala, je odgovorila. "Vseskozi se mi kaj malega obrestuje- Nisem sama. nikoli mi ni dolgčas.« Odprtih rok je v svojo hiSo sprejela dva mlada pi)ljska zdravnika, k: sta ju njena dobrota in radoživost tako prevzela, da sta si za svoj drugi dom izbrala prav Šmartno ob Paki.
Običajno tako aktivni ljudje, kot je go-spa Marija, nimajo prostega časa. >»A si ga vzamem- Moj prosti čas je. ko sedeni dol. Saj ne morem kar najprej delat.« je dejala pomenljivo in pt^gledala po strani hčerko Mijo. ki jo je dopolnila: "Saj ne sedi dolgo- Včasih se tudi ob devetih zvečer »spomni«, da bi bilo treba kaj speči." Tudi prebere še kaj rada, se odpravi na kakšen izlet.
Sicer pa se v javnt^sii pojavi še največkrat, ko gre v cerkev ali na kulturno prireditev, Sledi njene dobrotljivosti pa so tolikšne, da si zaslužijo javno priznanje- D<»čakala gaje na letošnji svečani seji občinskega sveta.
Prijetno srečanje starejših krajanov
Pesje - Članice odbora Krajevne organizacije Rdečega križa Pesje smo pred nedavnim v domu krajanov v Pesju pripravile srečanje krajanov, siarih sedemdeset lei ali več. V j^aši krajevni skupnosti je takšnih krajanov 129. Najstarejša med njimi je Marija Hladin, stara % let.
/brane je pozdravila predsednica KO RK Pesje Milka Tamše in v nekaj stavkih opisala pi)tek
celoletnega dela. Prijetno počutje in veliko ZAlravja so krajanom zaželeli vsi vabljeni gostje. Predsednik Območnega združenja RK Velenje Jože Medved, podžupa-nja Mestne občine Velen^ie Ana Roza Hribar, predsednik KS Pesje Anion Košir, predsednica DU Pesje Darinka Mravljak in predsednik /.73 Pesje Ludvik Hribar.
Lep kuliurni program so pripra-
vili otroci Osnovne šole Pesje in kvartet Kvarlič, Za /abavo pa je poskrbel humorist in hannonikaš gospod Fišer.
Na srečanju smo posebnt> pt> zornost namenili zlaioporočen-cema Ani in Francu Blagotinšek.
Po skromni zakuski in prijetnem klepetu smo se razšli z obljubo, da sc naslednje leto zopet snidemo.
■ S. M.
Filmski večer Toma Čonkaša
V Knjižnici Velenje predstavili zbirko digitaliziranega filmskega in video gradiva - Čonkaš je dokumentarist časa in odličen filmar
Velenje • Knjižnica Velenje je v sodelovanju z Regionalnim mulii-medijskim centrom Kunigunda letos izvedla projekt digitaîi/iîcije domoznanskih filmskih in video /.apisov, ki sla ga pt)dpriH Ministrstvo za kuhuro RS in Mesina občina Velenje- / i/.vedbo tega pr{> jekta je velenjska knjižnica pridtv bila bogato zbirko digitalnih vide-oposneikov, ki dokumentirajo življenje in delo prebivalcev Šaleške doline ter predstavljajo ustvarjalnost številnih domačih avtorjev filma in vldea. V peiekje v študijski čitalnici potekal filmski večer, na katerem je Veienjčan Tomo Conkaš predstavil izbor
takne se nas tako s približevanjem narave kol socialnim čutom, zalo njegova dela niso zgolj nimsk: zapis naše polpretekle zgodwine in sedanjosti.
^V vseh mojih nimskih delili se čutijo in izražajo tudi vsi. ki so bili del mojega dela. Vplivali so name, soustvarjali z ment>j in mi pomagali. Jaz sem bil samo tisti, ki sem to sprejemal in seveda po svoje oblikoval 1er filmsko izdelal. Vesel sem. da je bilo na projekciji toliko soustvarjalcev. To je bil tudi njihovvečer. In vesel sem, da so iH naša dela kot verodostojen dokument danes na razpolago vsem. To, da je gradivo na
sivo, medtem ko je z eksperimentalnim filmom Samo jaz kot o sem naj stel nik pretresljivo pokazal na sebičnost In egoizem. Film Kletka Orwelovsko doživelo zrcali naše leio 1984 in <»dseva življenje posameznika v »industrijskem« času, ujetem in ograjenem v laslno »kletko« dela in boja za življenje. V naslednjem lllmskem zapisu Ekoloških demonstracij v Velenju se ta ujetost globali/ira v vsesplošno in enotno gibanje množice i/ »kletke« izstopaj o (;ih posame-znikov, zaokroži pa se v vrhun-skem filmu Basist in nje-gtiva zgodba o potopljeni vasi, ki Sla ga realizirala s soavtorjem in
Predstavitev izbora dei Toma ČonkaŠd iz domoznanske zbirke velenjske knjižnice
del iz svojega aviorskega opusa, prvi iz cikla filmskih večerov, namenjenih predstavitvi gradiva iz domoznanske zbirke, pa je bil odlično obiskan.
Tomo Conkai je eden vidnejših domačih ustvarjalcev na področju filmske umetnosti. Svoje življenje je posvetil lilmu, v njegovem filmskem opusu pa Velenje in Šaleška dolina zasedata zelo pomembno mesio. Vsi njegovi filmi in sporočila nas tankočutno, pronicljivo, včasih tudi provokativno soř)čaja s svetom, katerega sestavili del smo vsi. Do-
razpolago javnosti, je tJdlična ideja, zahvala za lo pa gre knjižnici. Jaz pa se zahvaljujem kolegom, prijateljem, družini in prav vsem čudovitim ljudem, s katerimi sem se spt^znal med svojim delom in z njimi sestavljal in sestavil mozaik podob iz našega skupnega bivanja in hotenja« je povedal avtor-
V prvem filmskem večeru smo tako videli film Prijatelji, s katerim je Tomo Conkas kot peinajs-I letni fant, ki gaje spodbujal mentor Vilo Koprive, pokazal, kaj je resnično in nesebično prijalelj-
pobudnikom Damijanom Kljaji-čem. S tem nimom sta ustvarila eno najlepših filmskih /^jodb naše doline. Film je zasedel prvo niesto na Festivalu neodvisnega filma in Vldea Shwetiije leta 1997, nekajkrat pa so ga predvajali tudi na nacionalni televiziji. Sledil je fiJm Šaleška dolina, ki je leta 1995 nastal v produkciji Našega časa, za zaključek pa so si <3bisko-vaici prcmienio ogledali še film /avrtajmo v prihodnost, ki predstavlja poslovni sistem Premogovnik Velenje.
Po Vorančevi poti
/ velikim navdušenjem smo se pohodniki Kluba upokojencev Gorenja po prehojenih postajah, ki predstavljajo Vorančevo življenjsko pot, postavili pred siolelno lipo in cerkvijo sv. Mohoria in Fonu-nata, ki stoji na »^turj^kih šancah« (obrambni okopi) pri gradu Srainek. Čudovit sončen dan in naravne lepote Ilotuljske
kotline, združene s kultunmzgodovinskimi znamenitostmi te pokrajine, so nas očarale in osrečile. Obudili smo spimin na dela pisatelja Pre/ihi>vcga Voranca od Boja na Požiravniku do mladinske povesti Solzice-
■ 0. R.
^te kđaj v zadregi, kaj pokloniti mjim najbližjim u praznik? Poklonite jim čestitko v tiaiem iam.
?0 HRIBIH m T>01.m^H
z lepim čeveljcem na Smohorju
Mladi planinci šestih osnovnih šol so se minulo soboto znova podali po poteh Lepega čeveljca, akcije Planinskega Društva Velenje -Tokratni cilj je bil Šmohor nad Laškim
Slaba vremenska napoved sredi îcdna je že dodobra zamajala sicer že dolgo načflovaui i/Jel. Vendar pa smo bili ob povratku v Velenje v$i enotni č« bi osiali doma. bi zamudili prečudovit dan. v Kačerem je manjkalo le malo sonca^ Da se otroci in družine še vedno rade podajo v hribe, pňčři udeležba na izletu» kije bila znova rekordna, tokrat sejo na i/let podalo nalanko 202 otrok, siaráev. menioijev in plaaiiiskiJi vodnikov. Marsikdo je po izleiu priznal, da nI vedel, kje jc Snmhor, a smo se kasneje strinjali, da se bomo ïja še vrnili s prijaielji, dru/ino, znanci ali pa kar sami, ko se nam ho zahotelo malo rekreacije In miru v naravi. Ko smo se poslovili, nam jc bilo vsem po malem žal, saj smo vedeli, da se v decembru ne bomo srečali na izletu za I.epi cevcijc. Vidimo se nan:reč znova v novem letu 2007, ko nas čaka še pet izletov, najprej pa bomo IK. januaija spoznavali našo Šaleško planinsko pol.
■ Uroš Hvzman
miADt DOPISfim! POltO^MO
VMa alt římjfma.
.(^im/ja^ía a!i pe/iasía. lahka ali ie:tka,.. mkoli seje ne ncn'eliàjnui!
Seveda, to jo žoga.
Vsi po vrsii, otroci in odrasli, se radi igramo z žogami. O njih se da veliko govoriti in napisarl.
/aradi nje in zaradi /ogice Ma-rogice smo v mesecu novembru izvedli projekt z naslovom: žoga pripoveduje. I-ulkarji t^ulkovnega gledališča Ljubljana so zaigrali več kol tisoč predstav /ogicc Ma-nîgice, edine igre, ki se po sv^yl prilfubljenosti lahko kosa s Sapra-miško. Kn5(no upri//)riicv je doživela davnega Icia 1951 in obdržala svoj čar in svojo moč blizu pol sto-lelja. Predstavo dt)bro poznamo tudi učenci 2. razreda OS Šalek. Vsak učenec je prinesel vsaj eno žogo. I.aliko je bila njegova prva. uiviljubsa, nenavadna, čudežna ... Nekaj žog sem prinesla tudi jaz. Učilnica je bila polna ra/ličnih žog. /elo dobm so opazovali, opisovali žoge. jih primerjali. iskaJi razlike ... Veliko smo se igrali, veliko tudi naučili- nekaj idej uresničili. veliko jih ie bomo. Vsak učenec je predstavil tudi svoio žogo.
■ UcHeijica Marjana Seiko
Še nekaj opisov učencev 2. a, z naslovom "Moja žoga":
7.0^0 sem dobil od atlja in mamice za 5. mjstni dan,
Z njo igram košarko. Večkrat sam mečem na kos. velikokrat pa igramo košarko aîi, moj bral Jure in jaz. Rad jo Imam, ker se ob igranju z njo zabavam. Moja žaga ima modra, bela in rdeča polja.
Crte med polji so črne barve. Na žoji je več zjiakov in napisov. Velika je kol srednje velika lubenica, le Ja je pravilne oknîgle <iblike. Moja žoga jc izdelana iz gume. Je močno napihnjena in zato zelo trda. I.epo se odbija od lal. Cc udarjati! ob njo, se oglaša kol boben.
■ tuka Mravljah
Tole žogico sem dobil od mame pred enim letom. 'Ib jc žogica za badmintim. Zelo mi je všeč, ker Ziiradi peres, ki jo krasijo. Izgicda ïi'iX indijanček. K<î jo udariš z l<v paijem. lepo jadra po zraku. To je majhna žogica, v katero so zapičena iri peresa: rumeno, zeleno in rdeče, v dolžiiu) tneri petnajst cen-lim.eirov in pol. Narejena je iz trše gobe. okoli nje p:i je niadra čna.
■ BorHranjec
Moja žoga je siara pet let. Dobila sem jo za svoj drugi rojslni dan. / njo se zelo rada igram. Na
njej so naslikani telebajski. Je iz gume. v njej je zrak. je trda. odbija se visoko, tudi v koš. Jo ludi brcam, včasih se mi školali po bregu in moram po njo. Tudi naš kuža $c igra z njo.
■ Karmen Kovač
^ogo sem dobila od aiija. si ara sem bila dve leti Z njo se igram. Najraje jo brcam na gol. Zoga ni lako velika, je mehka in plsaiia, je iz gume.
■ Maja Majerič Hepič
Zogo sem dobila na morju od staršev. / njt^ se rada igrani, ker se dobro odbiia od lal. ie majhna in iz gume. V žogi jc pisan rakec in kamenček.
■ Veronika Arcan
leto sem na moiju dobil najljubšo žogo. Kupila sta mi j{) ali in mamica. Z njo se igram no-gomel in ostale igre z žogo. Najraje jo imam zalo, ker so na njej
ninja želve. Narejena je iz plastičnih materialov. Na njej so narisane moje najdražje želve. Je rdeče, zelene, modre, oranžne, vi-joline. črne in rjave barve.
■	NenadŠkoinik
To žogo sem dobila od starejšega brata, ko sem bila siara pet let. Prinesel mi jo je iz Avstrije, To je moja druga žoga. Je zlde. rdeče. črne. ijave in bele barve. Na njej piše adidas. liila je uradna žííga sMiKívncga prvenstva v iK)g(> metu M mi)škc leta 2002. Vendar je mojaž(5ga manjša različica le le. Z njo se z bratom veliko Igrava.
I Ursa Savčnikar
Žtígo sem dobil lani. ko setn začel igrali košarko. Ker rad igram košarko, je to moja najljubša žoga. Nareiena je iz gume. Je rumene in modre barve. Tn je otroška žoga, saj je manjšH od prave.
■	Urban Kramer
Banka Koper tudi v Velenju razgibala bančno ponudbo IC Banka Koper
V pritličju Erine upravne stavbe, zia Prešernovi 10 v Velenju, je pred dobrijn mesecem odprla svojo poslovalnico Banka Koper. Gre za banle:o z dolgoletno tradicijo, ki je T večinski lasti italijanske bančne skupine San Pao^o IMI, 30 odstotni lastniki pa so slovenska podjetja. Enoto v Velenju vodi Velenjčan Igor Meh, prekaljen gospodarstvenik. Doslej si je izkuânje nabiral na velenjski občini (vodil je selaetariat za proračun in gospodarstvo), vodil je Gorenjevo in Petrolovo podjetje v Zagrebu in bil direktor tukajšnje območne gospoderske zbornice. »Z bankami sem torej veliko delal, zdaj pa jih spoznavam z druge strani bančnega okenca. Pri tem mi pomagajo tri i2kuSene bančnice, tako da smo dober tim, pripravljen na vse izzive» Id nam jih ponuja tukajšnje območje.« pravi vodja poslovalnice Igoi Meh, In 8 kakšno poslovno usmeritvijo so piavz^rav prišli na nase območje, ki je
bančno že dokaj zasičen trg? »Prepričan sem, da smo v Banki Koper dobro prepoznali možnosti Velenja in kompletne Savinjsko-âaleâke regije. Tu je velik razvojni potencial vezan na velike sisteme s katerimi že delamo, ob njih pa se porajajo številni uspešni srednje veliki in mali gospcdarski sistemi. Ravno rqim se želimo se posebej približati Nasa prednost pa je predvsem izjemno velika fle^ibilnost. Tukaj v Velenju imamo možnost, da v sodelovanju z naâo poslovno enoto v Celju odobravamo kredite do 100 milijonovtdaijev, kar mislim, daje obseg, ki lahko pokrije potrebe marsikaterega koraintentâ.« pravi Meh in optimistično dodaja, da so bili prvi tedni uspešni, zato je prepnčan, da bodo naslednji še bolj. Svojo ponudbo bodo zato naredili še bolj prilagodljivo. Podpisali so posebno pogodbo z obrtno zbornico Slovenije, rezultat katere bo tudi nova kartica
»Obrtnik«, ki jo uvajajo z novim letom. Z r^jo bodo zamenjali sedanje identiHkacijske kartice. Z njo bo mogoče tudi plačevati. Že v tem času pa so pripravili za obrtnike posebno pomidbo kreditov za obratna sredstva. Odobravajo jih do višine petih inil^onov z ugodnimi obrestnimi merami od 4,5 do 5,1 odstotka, odvisno od ročnosti Obremenitev je fiksna, tako da si lahko vsakdo natančno izračuna svojo prihodnjo obremenitev.
Za dobre bančne usluge skrbijo Eva Vetrih, Renata Oštir. Simona Krauthaker.
Banka Koper d.d.. Poslovna enota Celje, Stanetova ulica 31, Celje, Agencija Velenje» Prešernova 10» Velenje www.banka'koper.si
Za wmm opravijo vm Iwnâiie storitve
Poslovalnica Banke Koper v Velenju je odprta vsak delovni dan (od ponedeljka do petka) med 6. m 16 uro. pri njih pa lahko opravite čisto vse bančne storitve, vse vrste kreditiranja podje^em, obrtnikon in občanom. Kupite lahko lote slovenskiti in tujih vzajemnih skladov. Opravljajo tudi storitve nacionalne varčevalne stanovanjske sheme, posredujejo posle na slovenskem in mednarodnem bančnem trgu in vam seveda vodijo vase osebne račune. Banka Koper opravlja tudi vse vrste ostalih bančnih storitev za občane, kratkoročne, dolgoročne, potrošniške in stanovanjske kredite, vodenje transakcijskih računov, internet bančništvo (i-net), posebni krediti za študente, posebne ugodnosti za druzine(dnizinski paket), i2daja plačilnih kartic, posreduje pri nakupih slovenskih vzajemnih skladov in tujih vzajemnih skladov Sanpaolo International Fund, ter še vreto storitev povezanih s sodobnim bančništvom
Vodja agencije Igor Meh
Kolektiv nove agencije Banke Koper v Velenju skupaj z vodstvom banke
SPORT IN REKREACIJA
Požun čez prvo težjo oviro
Rokometaši Gorenja šeel v drugem počasu štrli odpor Preventa
Rokometaši Cituenja so prestali prvo ziihlcvno preizkušnjo, odkar se je 11H njihovo trenersko klop vrnil Miro Požun. V koroški vsa lesk cm derbiju so pred polno Uvorauo v Skwenj Gradcu premagali doniači Prevent z 32 ;
29. Za /.niago pa so se morali /eio poirudill. izbojevali sojo iia-nircć štílc v drugem polčasu.
V dneh pred tekmo je velenjski trener napovedoval: »Moramo zmagati. Morebiten pora/ hi nas zelo oddalji) od letošnjega cilja, osvojitve enega od mest. ki bi (jo-renie vrnilo v ligo prvakov. V Slovenj Cîradec odhajamo ko\ favoriti, ta vloga pa je v sedanjem trenutku nehvaležna. Prav /ato bodo domači v psihični predno sti. saj nimajo kaj i/gubiti.«
Začetek tekme je bil povsem takšen, kot jc napovedal velenjski tre-
ner. V njihovi igri v prvem polčasu ni bilo prave sproščenosti, igrali si) i^ivčno» posledica tega pa so bile številne napake. Na nasprolni strani pa je domači trener Ivan VajdI svoje igralce zelo tnotiviral. 'ti so v uvodnih minutali nareko vali silovit ritem in sredi prvega dela Si) imeli že pet /adetkt>v prednosti. Prcseiiedjivo. a povsem za« služcno. (eprav je bila igra Cîorc-nja daleč od želene, je bilo na dlani, da domači ne morejo v takšnem zaletu igrati vseh šestdeset minut, (ïorenje pa nc tako nezbrano. Gostje so sc počasi le
<Hresli pritiska in ob odh<^du na odmor so zaostajali le še /a gol. Takqi v nadaljevanju so z zadetkoma Branka Bedekoviča in Boštjana Kavaša i/cnačiii hi povedli. Ko so v 54. minuti z zadetkom Baškina s 7 m pt)večali svoje vodstvo na pel golov (32: 27). je bila tekma odločena. Naio so spet zaigrali nezbrano. pa tudi netidg(5Vf)rno, saj niso dosegli n občen ega zadetka več, na srečo pa so domači le dva.
V soboto bodo Miro Požun in njegovi igralci na novi preizkušnji. Gostovali bodo v Celju.
■ vos
RCKLI 5CI .
Vfiro Po/un. trener («orcnja: via tekma je bila za nas velikega pomena; seveda bo šc več takšnih, u>da če bi že iia začetku klec-nili. bi bil naš optimizem za visoko uvrstitev zelo omajan. Po enomesečnem skupnem delu je bila za nas lo prva tcžJca tekma, po razmeroma dveh lažjih doma, Obenem, je bila pokazatelj, kaj smo naredili. Izpad Iz Evrope, pora/ v Ormožu, Ziimenjava trenerja so slabíí vplivali na razpoloženje igralcev. Pritiski, ki so bili na njih in tudi na meni. so seveda slabo vplivali na vse. Odra/iiliso se šc na nasi igri v prvem polčasu. ko smo bili preplašeni v obrambi, igra nam nikakor ni ste-
kla. Prevent, ki pod vodstvom Ivana Vajdla igra zelo hiter in doher rokomet in jc gotovo trenutno presenečenje v ligi, nam je povzročal veliko preglavic.
Na srečo nam je v drugem polčasu igra le stekla.
/maga nam veliko p<nncni in je velika spodbuda ya naprej. Tudi za soboto, ko bomo gostovali v Celju. Tudi ta tekma ho pokazala, kje smo v tem trenutku. Šele na pravih tekmah se namreč pokaže, koliko je ekipa sposobna. V Celju nimamo kaj izgubili in vse, razen domače zmage, bi bilo veliko presenečenje. Motiv Clorenja je bil v (*elju vedno velik in verjamem, da bo tudi v soboto. Ko igraš proti boljšemu, daš vcč od sobo.»
Matjaž M lakat aúsega za de tek^fy tpj^oň )
Elektra boljša od Triglava
Razpoložen Nedeljkovič - Sinoči doma s Slovanom -Tekmo sta si ogledala dva ameriška 'skavta'
Košarka/ji Elektre Esotecha so v soboto gostovali v Kranju in kJjub nekaj slabši igri uspeli zmagati s 70 :76. Triglav v letošnji sezoni še ni zmagal, /^to je bila ta tekma za Sošianjčane zelo pomembna, saj so želeli dokazjiti, da ne sodijo na sam rep lesivice, S to zmago, drugo v letošnjem prvenstvu, pa so se žc povzpeli na 8. mesto.
V Krani so se košarkarji Elektre
Fsotecha odpravili sicer nekoliko zaskrbljeni, saj sta z lažjima poškodbama nastopila .Srboljub Nedeljkovič In Boris Jeršin. Da sta kljub poškodbam stisnila zobe. sta dokazala na igrišču, saj sla bila najboljša strelca sošianjske ekipe. Nedeljkovič je dosegel kar 25 točk, Jeršin jih je dodal 15. oba pa sta zdržala na igrišča približno minut. Dobro sla zaigrala še Miha Cmer, kije dosegel l.'i točk in dobro ra/Jgraval soigralce, 1er Blaz Ručigaj.
Sošlanjčani se sicer v tekmi s Triglavonî niso prikazali v najboljši luči, a 50 kljub temu uspeli zmagali. V prvem delu je bilo srečanje izenačeno, ekipi sla se izmenjavali v vodstvu, vendar Tri-gJavani niso vodili za več kot štiri
točke. V drugem polčasu pa jc Sošianjčanom uspelo vidnejšo razliko ustvariti po delnem izidu 14 : 0. ko so povedli s 67 : 52.
Bojan Lazič. ircner tleklrc l:So-lecha. kije že pred srečanjem napovedoval težko tekmo, je bil po tekmi z zmago zadovoljen, tiekaj manj pa s samo igro: »Naptivedi st> se izkazale kot pravilno, saj nas je čakala težka tekma. Košarkarjem Triglava laliko le čestitam za srčno in borbeno igro. Šc zdaleč niso tako slabi, kot kaže njihov položaj na lestvici, in v nadaljevanju lige UPC Telemach se bo v Kranju opekla še marsikatera ekipa. Mi smo tokrat Igrali slabo, na trenutke tudi kataslrofalno, a svojim košar-kaijem lahko kljub temu čestitani, saj so zmagaD s slabo igro.«
Sošlanjski košarkarji so tekmo 7. kroga odigrali že sinoči, ko so se v domači dvorani pomerili z Cicoplinom Slovanom, f.jubljan-čani so trenutno na mestu lestvice in imajo štiri zmage in dva poraza. V prvem krogu jih je lignai domžalski Helios, v drugem pa nekoliko presenetljivo še ekipa Zagoria. V nadaljevanju si varovanci Aleša Pipana niso več privoščili napak, zato je šoštanj-ske košarkaše sinoči čakalo težko delo. Tekma jc bila i>digrana sredi ledna, ker Slovan nastopa tudi v NIJ ligi. lilcktra Hsotech je tako v soboto pn^sta.
Sinočnjo tekmo sta si med drugim ogledala tudi dva iskalca talentov (skavta) iz lige NBA. na koga sta se osredotočila in kaj menita o igralciJi Elektre. pa več v prihodnji številki,
■ JJaša Růhar
w
Poraz s Šempetrom po ostrem boju
Odbojkarice Kajuha Šoštanja so v soboto v domači dvorani go stile ekipo Alianse Šempetra, seji izvrstno upirale, a ji ob koncu morale priznali premoč z 1 : 3.0 izenačenosti samega srečanja g(v vori že rezultat po nizih. Najbolj napelo je bilo v prvem, vkaicrem so imele gostje iz Šempetra ob koucu tudi kanček sreče in ga dobile šele na razliko - 2X : 26, To
domačih odb<ijkaric ni potrio, v drugem nizu so zaigrale še bolje in ga dobile s 25:22. v tretjem in četrtem pa so bile znova nekoliko uspešnejše gostje, ki so se tako veselile zmage in vseh treh točk. Odbojkaricam Kajuha Šoštanja je lahko v tolažbo, da se ludi v drugi ligi enakovredno bodejo s tekmicami, kar so v letošnji sezoni žc nekajkrat dokazale. Z ne-
kaj več drugoligaškimi izkušnjami pa bodo pričele zjitagovali tudi na tako izenačenih srečanjih, kol je bilo sobotno. Šc naprej pa Šošlanjčanke držijo odlično X. mesto na prvenstveni lestvici.
V soboto pa se v Mariboru obeta pravi derbi dveh ekip, ki sta še lani nastopali v 3. ligi. Odbojkarice Kajuha Šoštanja se bodo namreč pomerile z ekipo Nove
KBM Branik 11. Mariborčanke imajo tako kot Šošlanjčanke do sedaj dve zmagi in pet porazov, vendar imajo odbojkarice Kajuha Šoštanja kar iri točke več.
■ f/aéa Rehar
Boljša od druge ekipe Fužinarja
Trčijo zmagi) v letošnjem prveti-stvu so v soboto dosegli odbojka rji Šoštanja Ibpolšice. V domači dv<v rani so se pomerili z drugo ekipo ravenskega Fužinarja ' Metal 11. Po suverenih zmagah v prvem in drugem nizu so se šoštanjski odbojkaši nekoliko sprostili in preveč sproščeno zaigrali v tretjem.
To so gostje znali izkoristiti in tretji niz celo dobili, vendar so se v četrtem, ki jc bil hkrati tudi z> duji, domači odhojkarji uspeli po-tKTvno zbrali in dokaj gladko in zasluženo zmagali s 3: 1.
Šoštanjski odbojkarji so trenutno s tremi zmagami in prav toliko porazi na 4, mestu lestvice
3. odbojkarske lige-vzhtxl.za vo dilno Turbino iz Ruš pa zaostajajo za kar sedem točk. V soboto Šoštanjčani gostujejo v Ljuto nieru, kije irenutno na 9., predzadnjem meslu, tako da šošlan> ski odbojkarji z njimi ne bi smeli imeli preveč težav.
Tjaša ftehar
VABILO
UUBITEUEM GORA:
- sobota, 25. 11. 06: Potopisno predavanje Vikija CrROŠI.JA: »10x 8.000«. kamor Vas prisrčno vabi PD Vinska Gora. Pričetck bo ob 18 h v Krstnikovcm domu (pri cerkvi) v Vinski (ion. Po predavanju bomo z našim vrhunskim alpinistom poklepeiali v prijetni družici.
Planinci in pohodniki IINI 3 Velenje se ob 16 h dobimo pri Kavčiču v Šaleku. od koder bomo peš <idšli v Vinsko Goro. Pridružile se cani!
s
NA KRATKO
Derbi brez zmagovaUo
v 8. krogu 2. kegljaške lige - vzhod sla se v derbiju pomerili ekipi Šoštanja in .Šmiklavža ter se razšli z neodločenim izidom 4 : 4 (3329:3350).
v naslednjem kolu se bodo igralci Šoštanja pomerili na stezah dvť)rai^e Golovec s kegljači Pivovarne l^ško
Šoštanj: Sečki - 57U1 ). Jakop 589 (0), Fidej 57l( 1 ). Jug • 511 (0), Arnuš - 563 ( 1 ), Petrovič - 524( 1 ).
Mrož prevzel vodstvo
Na Ptuju jc bil 18. in 19. novembra 2, krog državnih lig v streljanju z zračno puškt> in pištolo. Velenjčani so v 1. ligi v streljanju z zračno pištolo v postavi Dimec. Porš in Šicrman zasedli le 10, mesio.
Bt>lje koi s pištolo so 'mrožcvci* streljali s pušk<í v 2. slovenski ligi. / zmago so Velenjčani prevzeli tudi vodstvo v skupnem seštevku. Posamczjio je drugo mesto osvojil Luka Avberšek.
Se bolje koi v absolutni konkurenci so velenjski mladinci streljali v mladinskih ligah, V konkurenci mladink jc s pištolo zmagala Mojca Porš. v konkurenci kadeiinj pa je bila v isti disciplini Katarina Kelherprav druga.
Tigri najboljši v Sevnid
Na mednarodnem lurniiju v športnem karateju v soboto. 18. novembra. v Sevnici nastopilo 516 tekmovalcev in tekmovalk iz 61 klubov iz sedmih držav iz Italije, Avstrije. Belgije, Bosne in I Icrcc-govine, Srbije, llrvaške in Slovenije. Turniija so se udeležili tudi ieknu>VHld iz Velenja,
KK Tiger jc bil zjiova najbtïijsi klub, največ zlatili medalj sla osvojili Nina Nedić (Iri) in Azra Golać (dve), Bega Tabakoviča pa so razglasili za najboljšega ireneija.
S prvima mestoma sla se izkazala tudi Klemen Plazar (starejši dečki) in Ermin Mujdžič (mlajši dečki) iz KK Shotokan.
Čokojoc na sneg
Skakalci SSK Velenje, ki so člani različnih selekcij, se žc pospešeno pripravljajo na prve tekme. Robi Hrgota, Anže Obreza, ^iga Uricb. Gašper Bcrloi. Klemen Omladič in Marjan Jelenko opravili prve priprave na sni^u v avstrijskem Ratuzau. .Srednja in mlajša skupina pa je do konca prejšnjega tedna opravljala zadnje skoke na plastiki, sedaj pa že vsi nestrpno pričakujemo sneg v bližini, kamor se bo večina članov odpravila na ireninge.
V Podpeči pri Ljubljani so v petek podelili priznanja najboljšim v pokaJu <'ockta. Med dobitniki so bili pt^ntïvno ludi skakalci SSK Velenje. Ilrgota je dobiJ srebrno plaketo v kategoriji mladincev do 19 let v solo skokih, i^.iga IJricb srebrno v kategoriji mladincev do 19 let v nordijski kombinaciji (NK) ler Berloi srebrno in Klemen Omladič bronasto v kategoriji mladincev do 17 let vNK
SSK Velenje vabi vse mlajše dečke in deklice, da se včlanijo v klub. več o klubu pa si lahko ogledajo na spletni strani skijuinp-ve-lenje.si/ssk.
Tako so Igrali
1.	A DRL za moške, 9. krog
Prevent • Gorenje 29:32(18:17}
Provenu Jeîcn ( 10 obranih), Ui-inšcek (3 obrambe), Mnjanovic, Duimovic 4, Vidic. HarUnan 5. Diiniančic 4, NikoUč 4, Štusaj, Ciams 2 (2), Kleč 9, Pcierlin, Ši-itnč. Korošec; irener: Ivan VajdI,
Oorcruc: Prošt {10 obramb), Skok(7obramb).Tamšc,i. DoheV šek 2(1), Kavaš 6. Bcdckovič VukoNic 4, Ošlir. Siik, !.. Oi^hclick
2,	Mlakar 5, BaSkin 7(2), Řezníček 1(1): trener: Miro Požun.
Vrstni red : I. Celje Pivovarna Iraško U, 2. Cimos Koper 15, .3. Gold Club 14 (tekma manj), 4. Gorenje 13 (tekjoa maaj), 5. Jeruzalem Omiož 9, 6. Prevcnl 7. Triníří Trebnje 6, S. Riular EVJ fi, 9. Slovan 5, 10, Ribnica Riko hiše 5, ll.SVrS4,12. Velika Nedelja .r lekma 10. kroga: Celje PK -<jo-rcoje (25. novembra ob 18..30).
Elektrine mlade selekcije
Mladinci, 2. SKl^t^.kixig): Rogaška - FUektra 82:87: naj strclci: Ma-lijevič M. 1(5. Maiyeviè D. 14, /a-
pušek 13: kadeti. 1. SKl. (7. krog): r lektca A - Domžale A 89:55: na| sU'eIci: /apii.sek 31. Bujan 17. Div-ko\ič 16: kadeti, 2. sk(. {7. kmg): Keleja • lÂlokica B 44 :41: pioniri, 1. SKI. (I0.krog): Tlektra - Donv žale 62:91
1.	A SKL -UPC Telemach
6.	krog
Triglov Kronj* Elektra Eso* te<h 70:76 (44:50,31:31, 15:18)
Elektra Esotcch: Dobovićnik, RuCigaj 10 (.M). Nedtflfković 25 (5-9), Jcrân 15 (.U), Vidović 4 (2-2), Gorlek 4, Cmer 13 (2-2). Pcýa-lina. MihaliC- 5 (34)
2.	DOL, ženske
7.	krog
Ka ju h Šostoní • Ali ansa Sem* peter 1 :3 (-26,22, .23^20)
5. DOL - vzhod, moški
Šoštanj Topolšiia • Fužinor Metalll3:1 |18,16,.19, 22)
M fi. 1.» «., Morie«»« 14. VttHgi
16
MODROIBIEILA KRONIKA
23. novembra 2006
Umora se ne spominja^ spominja pa se nasilnega očeta
Na okrožnem sodišču v Celju začetke glaviie obravnave zoper 23-letnega Boruta Vrenčurja, ki je s kuhinjskim nožem do smrti zabodel svojega 53-letnega očeta Borisa Vrenčurja
Prej velikim senalom okrož-negH sodišča v Celju seje niijiuli leden pričela glavna obravnava proli 2.Vlelnemu Borutu Vren-iurju. ki ga obtožnica bremeni, da je 23. junija v vcccrnili urah preJ domačo hiso v Skalali 164 pri Velenju s kuhinjskim nožem do smrli v predel srca /abodcl sv<^jeí2a S-Vleincga očcia Borisa VrencurjH, V obtožnici je zapisano, da je obtoženi umor st5>ril v stanju blstven<] /manjSane pri-Mcvm>sti. Pa dejanju je pobegnil, vendar jc kasneje sam poklical policijo in sc predal. Od ledaj je v priporu, grn/.i pa mu do 15 let zaporne ka/ni.
Obto/eni Borul Vrenčur je svf)-jem zagovoru pojasnil, da se samega dejanja ne spominja. Povedal je, da je pogosto ^njeni oèe njega in njegovt) mamo celo mladost pretepal in poniževal. Obtoženec je pomanjkanje i>četove ljubezni skušal nadomcsilti z alko-liolom in drogami. Bilje depresiven. imel je shizofrenijo, zalo je bil tudi na zdravljenju v Psihiatrični bolnii^nici v Vojniku. Povoda za tragični dogodek se ne spomni, saj seje usodnega večera vmll domovvinjen. Spomni sele, da je mama zakričala, da ga jc ubil. Obtožencu so se psihične težave poslabšale po pretepu pred I remi leti, ko je dobil v glavo več brc. „Nikoli nisem mislil, da bom kaj takega lahko storil, dcjajýe pa globoko obžalujem," je med dru-
gim še dodal obtoženec.
V nadaljevanju je pričala oblo-ženčeva mati Maijana Vrcnčur» ki je potrdila sinove besede, da je njen mož in Borutov oče sina vse-ski)zi zaničeval in pretepal in da
godka le verbalno, fi/ično pa ne. Običajno se ga je izognil in se umaknil v svojo sobo. Se je pa spremenil po poškodbi glave in ledaj, ko je bil mjen. Na vprašanje predsednice senata Ingrid Lešnik, ali mu verjame, da se sam dogodka ne spomni, pa je dejala, da verjame sinovim trditvam. Po jasnila je. da se je sinu Borutu usodnega večera na očeh videlo, da je vinjen. „Ko pa je bil vinjen, je bil odsoten in se dogodkov lega dne ni spomnil," je pojasnila. Ob
Obtoženi Borut Vrencur skupaj s svojo zagovornico Ireno Nemočen trdi, da se tragičnega dogodiia ne spominja.
je prelepa! (udi njo. To je počel predvsem tedaj, ko je bil vinjen. Spfjr med očetom in sinom je vselej sprožil oče, tudi usodnega večera. Pojasnila je, da je bil sin do očeta nasilen do usodnega do
lem pa je se dodala, da je sin Borul večkral dejal, da se bo oceiu maščeval, ko bo velik.
Sojenje se naj bi nadaljevalo včeraj,
■ Gordana Possnig
Iz policistove beležite
Pijani razgrajajo, trezni plačujejo
v torek, 14. novembra, ponoči, so policisti §11 v stolpnico na Kersnikovi, kjer je doma razgrajal pijan odrasel sin. Napisali so niu plačilni nalog v visini 150.000 tolarjev. Enak znesek (iz enakega razh^ga). le da na drugem kraju, so napisali noč kasneje. 15. novembra, v stanovanju na Vojkovi, kjer je ra/^rajal pijan moški. Novega so napisali se enemu od odraslih in pijanili sinov. Ta je razgrajal na Linhartovi v petek, 17. novembra, lega dne so imeli policisti precej dela s pijanim in agresivnim občanom tudi v Šoštanju. Plačilni nalog, ki so ga napisali, je znašal kar 240.000 tolarjev. V večstanovanjski hiši na cesti heroja Cíašperja v Šoštanju se jc možak, sicer povratnik, spri s so-
scd<5m in mu grozil s pretepom. Policisti so ga, ker se pri posredovanju nI pomiril, do izirez-nitve namesiili v prostor za pridržanje. Tu pa so mu morali radi razbjíanja na mke in noge nadeti lisice.
V nedeljo, 19. novembra, popoldan so policisti dvakrat piv sredovali zaradi sporov v družini. Najprej v stanovanju na Kardeljevem trgu, kjcrjc doma razgrajal starejši moi^ki, V stanovanju v Saleku pa je moški zlorabil zaupanje svoje bivše žene, ki ga je povabila v svoje stanovanje. Pred njuno hčerkico jo je pretepal. Kršiielju bodo izdali odločbo o prekršku, o nasiiju v dru/Jni pa bodo obvestili Center za socialno delo.
Marihuano (tudi) zaplenijo
v sredo. 15. novembra, popol-
dan so na Stantetovi mlajšemu moškemu zasegli alu zavitek marihuane, zvečer pa na Celjski cesti hladno orožje boksar. Naslednji dan, v četrlek, pa so na Kontv vem pri poaopku z mlajšim m<'-škim temu zasegJi zavitek mariu-huane in kokaina. 7. marihuano so se srečali tudi v petek. 17, novembra, na Ljubljanski cesti. Brez nje sta ostala mlajše dekle in mlajši fanl, V soboto, 18. novembra,/večer pajebilobiriza^tke marihuane mlajši moški, s katerim so se srečali na Jenkovi
Preglasna glasba moti
v petek, 17, novembra, sd policisti zaradi predvajanja glasne glasbe posredovali v pikado klubu Bonaca na Komški cesti v Velenju. Natakarica si je zaradi lega prislužila plačilni nalog v višini 25.000 tolarjev. ■
Varno na poti v šolo in iz nje
C^lje, 16. novembra • Ob začetku nt)vega šolskega leta so policisti v ok^ru akcije Varno na poti v šolo in iz nje pripravili preventivne aktivnosti za prvošolce. Med njijni so bile tudi pobarvanke, ki so najmlajšo šolsko populacijo cnosiavcon in zabavno seznanjale z osnovnimi pravili obnašanja v prometu. Sestavni del sta bili dve nagradni vprašanji, na kateri je bilo ireba odgoviîriti.
Odziv je bil i/jemen. Od prvošolcevso prejeli L098 pobarvank z izpolnjenimi nagradnimi kupončki. Zaradi velikega oda va so se odločili, da bodo podelili več nagrad, kol so sprva računali. Tako bo 20 izžrebanih (žrebanje je bilo 16, novembra) prejelo kolesarske čelade, 12 pa jili bodo razveselili s preventivnim materialom (kresničkami, trakovi in obeski za kliuče, baloni in zloženkami). Izžrebani prvošolci bodo nagrade prejeli v to h dneh. kojih bodo na njihovih šolah obiskali vodje policijskih okolišev.
■ mkp
Domača orožarna
Pri 58-Ietniku iz okolice Gornjega Grada policisti našli več kosov orožja in streliva
Moziije, 13. novembra - Policisti Policijsko postaje Moziijc so prejšnji ponedeljek v hišni preiskavi pri Si^-letnem občanu iz okolice Gornjega Grada izvedli hišno preiskavo in zasegli več kosov orožja in streliva. Osumljerd je večino orožja nelegalno pridobil iz republik bivše Jugoslavije. Pri hišni preiskavi so mu piv licisti zascg:li puško Stcyr M95 in tri pištole (dve od teh neznane znamke z nabojnikom, in eno l'Xercitiu Luger kalibra 9 mm, z napolnjenim nabojnikom) ter 752 nabojev razJičnih znamk in kalibrov.
/oper osumljenega bodo policisti podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje In prometa z orožjem ali eksplozivom po ?10/1 členu kazenskega zakonika. ■
Poziv lastnikom in najemnikom poslovnih prostorov
Velenje - Policisti so v ziidnjenj času pri opravljanju ogledov vlo mov v poslovne prostore, podjetja in javne ustanove, kjer tu fizičnega varovanja ali varovanja z alarmnim sistemom zunaj delovnega časa, naleteli na problem obveščanja odgoviîme osebe. To jim je zelo otežilo izvedbo prvih ukrepov za odkritje storilcev, obenem pa so izgubljali dragocen čas s p(3izvedovanjem o lastniku prostora in odgovorni osebi.
r.dcn od pogojev za kakoviîstno opravljen ogled kaznivega dejanja je namreč tudi prisotnost oškodovanca. Zato policisti pi>zi-vajo odgovorne osebe ustanov ali podjetij, lastnike in najemnike pcv slovnih prostorov v centru mesta, da pošljejo seznam odgovornih oseb na Policijsk<» postajo Velenje. Lahko po posli, lahko pa tudi po faksu številka S9X 61. podatke pa lahko sporočijo še p<ï telefonu
m 61 00,
Zadel ga je kos lesa
Topotsica. 16. novembra • Na
gradbišču novogradnje v Topol-šici je v četrick popoldne prišlo do delovne nesreče, koje delavcu pri čiščenju v glavo priletel kos lesa. tiudo poškodovanega so z reševalnim vozilom odpeli a h v celjsko bi>lnišnico. Do nezgode je prišlo, koje drug delavec s prvega nadstropja na dvorišče metal kose lesa.
Zanimiv baker
Velenje, 14. no>embra • Z Galerije Velenje na Titovem trguje neznanec v torek ukradel 27 metrov bakrenih odločnih cevi. V ponedeljek. 20. novembra, pa je z Mercal.orjeve trgovine Tehnika na Kidričevi cesti neznanec ukradel 8 metrov bakrenega žleba, preostalih 40 melrov mu ni uspelo demontirati.
Se mrtvi niso varni
Velenje» 16. novembra - V četrtek popoldne so policisti obravnavali tatvino na pokopališču v Podkraju. Neznani siorilec je
ukradel marmorno ploščo, dve sveči in rože.
Vlak v oviro
Velenje, 15. novembra - Pri železniškem uvoznem signalu na odseku pmge Velenje-Pesje je v sredo ob 19,40 potniški vlak naletel na oviro tia progi. Ta mu je po škodovala rezervoar za gorivo in hladilno tekočino. Iz rezervoarja je v dolžini dvajsetih metrov na progi izteklo okoli 120 liirov goriva in okoli deset litn)v hladilne tekočine. K sreči izlitje ni povzročilo onesnaženja okolja, na podvozju vlaka pa je nastalo za okoli l.noO.OOO tolarjev škodo.
Policisti so ugotovili, da je neznanec na progo nastavil pralni stroj in televizijski sprejemnik. Gre za kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom, /a neznancem poizvedujejo.
Kje je clio?
âetn^ter v Savinjski dolini. 15. novembra • V noči na sredo je bil v Šempetru v Sa^njski dolini od-lujen osebni avto renault clio, srve barve, regisirskll) oznak CE FO - 440. vreden približno 1.400,000 lolaijev.
Ukradejo, kar vidijo
Velenje-Vsredo. 15. novembra, opoldan je občanu v lokalu Vene-zia na Rudarski cesii iz žepa jakne padla denarnica. Nekdo jo je očitno našel in jo zadržal. Oškodovane jc imel v njej okoli 100,000 tolarjev, 300 hrvaških kun In tîsebne dokumente. Dan kasneje, v četrtek, je neznanec Iz garderobne omare v podjetju Gorenje vzei denarnico z denaijem, bančno kartico in osebno izJcaz-nico. V petek, 17. novembra, je ncznanec pred avtomehanično delavnico na Koroški cesti ople-nil osebni avlo clio. Odnesel je avtoradit^ zadnjih polico z zvočnikoma. vse sedeže In akumulator, '/. dclovišča prenove notranjih prosK^rovv objektu na Trgu bratov Mravijakov v Šostan.iu pa je ncznanec odpeljal več vodovodnega materiala, vrednega 200.000 tolarjev. Pri Orka baru v Šoštanju je noge dobila neregi-
strirano kolo z motorjem Tomos APN-6, rdeče barve, V ponedeljek, 20, novembra, so policisti obravnavali krajo pred vikendom vPlešivcu. Neznani storilec jc odnesel kotel za žganjekuho in plinsko jeklenko.
Pla<al
s ponarejenim Cankarjem
Topoislca, 18. novembra - V lo kalu Bell de jour v Topolsici je večerni zapitek s ponarejenim bankovcem za 10,000 tolarjev neznani gosi.
Raiunalnik je sel
Latkova vas, 17. november-Neznani nepridiprav jc v noči na petek vlomil v poslovno siavbo v Laikovi vasi in odnesel torbo in računalnik v skupni vrednosti .^60,000 tolarjev.
Odnesel veliko denarja
Vele!\je, 17, novembra • V petek popoldan je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo na Trgu bratov Mravijakov v Velenju. Lastnik pogreša 1,000,000 tolarjev, 10,000 evrov in dve zlati zapestnici.
V soboto dijpoldne pa so policisti obravnavali šc eno krajo iz stanovanjske hiše, V hiši na Cesti vn je siorilec izkoristil nepa^Jjl-vosl stanovalca in iz odklenjene hiše odnesel manjšo vsoto evrov iji hrvaških kun.
Gorelo gospodarsko poslopje
Ločica ob Savinji. 19. novembra
• V nedeljo, nekaj pred 18. uro, je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju v Ločici ob Savinji. Na objeklu, velikem deset krat enajst melrov je zgorelo celotno ostrešje z večjo količino krme. Po prvih ugirtoviivah znaša gmotna šktída okoli pet milijcmov tolarjev.
Preiskava je pokazala, da naj bi do požara prišlo zaradi samovžiga koruznice in sena, ki je bilo shranjeno v gospodarskem poslopju. Požar jc gasilo 51 gasilcev iz okoliških gasilskih društev, ki so na kraj prihiteli s sedmimi vozili.

ZDRAVJE
Narava in zdravje
Namtl
Jejte íím manj maščob, posebej nasičenih, kot so maslo, smetana in majoneza. Maščot» so v hrani tudi nevidne; sicivajo se na primer v mesu, sirih In lešnikih. Uporabljajte maščobe z velilco vsebiras^o nenasičenih maščobnih lóslin, na prlm^ olivno ali sončnično ol|e. Zapomnite si: maščobe, id vsebujejo nenasičene maščobne kisline, so na sobri temperaturi v tekočem staniu.
Ntmt 2.
Jejte čim več sadja in zelenjave, ker vsebujeta veliko vitaminov» mineralov in vlaknin ter imata malo kalorij.
Nuv8t3.
Jejte izdeike^ki so bogati z ogljikovimi hidrati: testenine, riž, kaše. teompif, črni kruh. izbirajte poinozrnate Izdelke!
Nasvtf 6.
Jejte ribe In meso 2-3 krat tedensko. Zelo pomembno: izbirajte nemastno meso in perutnino brez kože. S pomočjo prehranske piramide si sestavljajte dnevne obroke. Delež hrane v dnevnih obrokoh.
Nami S.
Pifte dovoli. Priporočljivi so voda, nesladkani čaji in nizkokalorične pijače. Omejite količino alkohola in sadnih sokov, ki vsebujejo nepotrebne kalorije.
Nasvet 4.
Jejte manjše obroke In večkratna dan. Uživajte v hrani, jejte počasi )n samo takrat, kadar ste lačni.
Ê
KMETIJSKA ZADRUGA $A1£SKADOUNA2.04).
I
Soitanj. Trg svobode 12 JlllJ.II Telefon: 89B 49 70 (tapiiitvD)
Kmetijska zadruga Šaleška dolina vas vabi na	na ugodne nakupe
ozimnih jabolk, od ponedeljka do petka»
med 12.00 in 16.00 uro. Ob sobotah prodajamo jabolka tudi pred IkS^ílíDŮipto Velenju in
naCnnSlSOSiflfi
Prijazno vabljeni!	Info: 03/ 898 49 90
Kmětfskšiédfttga Sêtêsàâ dotînà 2 ^t'kižs ws
íá
i9r s;

Poskrbimo za svoje zdravje
Nasa današnja priloga je namenjena zdravju. J^vijenjc nas namreč z vsemi svojimi ra-dosimi in paí?itiii ud, daje Lo ú-Sla dobrina, ki je najpomembnejša. H ji vse prepogosto name-îîjamn premalo pozoniosti. Pa je prav, da pravočasno naredimo več /a^e. /ja svt)j lastni mir m uraviiotcženosi. Da usirezjio razvajnnio dušo in iclo. Morda boste kakšen ustrezni namig na* šli na naslednjili straneh.
AV umreš tut íe^a W cesar si hole fin h II m res od iisíeso od česar si ziivl.
(MicM /•y</uem tfe Mo/truifitiej
Nad pljučnega raka s CT
t
V.
i
CP
C9
INJ
možnosi popolne ozdravitve.
Nc samo pri plučneni raku, tudi pri drugih oblikah bolc/iii strokovnjaki že vrsto let iScejo idealno obliki) zgodnje diagntîstikc, ki mora biti hitra, poceni, občutljiva, brez lažnih pozitivnih rezulisiov. za bohiika pa neškodljiva in neb(v ieča.
Za ugotavljanje zgodnjih oblik pljučnega raka st) uporabljali šte-viliîe diagnostične metode: od na-vadnej^a rentgen J^kega slikanja, do pregleda celic v izpjjunku. pozi-rronske emisijsks: tomografije, niz-kodozne ali većdetekti^rske računalniške tomografije.
Občutljivost reiigeniskega slikanja v odkrivanju pljučnega raka v
Rjućni rak je ze nekaj lei najpogostejši rak v svetu! Med vzroki smrti bt>lnikov z rakavimi boleznimi zaseda prvo mesto. V Sloveniji je bil leta 2001 med rakavimi boleznimi pri moških na prvem in pri ženskah na petem mestu. Vsako leto se na svetu pojavi 1,2 milijonov novih primerov, zaradi njega pa umre 1.1 milijonov bolnikov. V Sloveniji umre zaradi pljučnega raka vsako leto okoli 900 ljudi. Relativno 5-leiru) preživetje v Lvropi zoaša pri zenskaii 10%in Primožih9%, v /DA pa je nekoliko večje (14 %). Od leta 1983 do leta 1997 je bilo v Sloveniji 5-lelno relativno preavetje moških 8,7 % in /enskah 9,5 %.
Najvažnejši dejavnik tveganja za nastanek pljučnega raka je kajenje cigťiret. Med bolniki s pljučnijn rakom je kar 85 % kadilcev: 90 % moiikilu 78 % žensk. Oe v Sloveniji liihčc ne bi kadil, bi zaradi pljučnega raka unuio letno le 135 ljudi, ZaLo je zelo pomembna preventiva - opustitev kajenja in sprememba življenjskili navad.
Podobno kot v svetu tudi v Slove-niji slabo polovico vseh bolnikov s pljučnim rakom odkrijejo v stadiju. ko so že prisotni oddaljeni za-sevki ozin)ma metastaze. M<rzno-sti zdravljenje so takrat največkrat slabe, v veliki meri pa so odvisne od položaja rumotja, razširjenosti zasevkov, lipa pljučnega raka in spl<isnega zdravstvenega stanja prizadetega. Prav zato je zcl.> pomembna in pogosto oditv čuji>Ca zgodnja diagnostika začetnih oblik raka. Pravočasno od-kritje bolezni daje bolniku tudi	ff 100-6030279166 SMictOO830004 wam<Kacr
1. stadgu bolezni je slaba in znaša največ 16 %. Sano 50 % okroglih bolezenskih sprememb premera 6-10 mm odkrijemo z običajnim rentgen t skim slikanjem. Računalniška tomografija (CT) jc veliko bolj občutljiva m lahko odkrije pljučnega raka, ki še ne povzjcjča kluiičnili simptomov in ga na običajnem rentgenskem posnetku po gt.^sto sploh ni videli. S CT tako odkrijemo številne majhne nekal-cillrane okrogle spremembe. Potrebno jih je zasledovali, saj je med njimi v ireiiuiku odkritja le 1-2 % rakastih sprememb.
S sitemaiično uporabo komhina-ciie <T in citoioškega pregleda iz-pijunka. ki teče že vr^to let, so na Japtmskeni pimiembno zmanji^h smrtnost zaradi pljučnega raka. Izsledki 13-leine raziskave, objavljene konac oktobra 2006 v New l:ngland .lournal oť Medicine, kažejo, da je možno s CT presejalno metodo kar pri K5 % bt>lnikov odkrili pljučni rak v zgodnji fazi in takif doseči 8X-odsiotno lO-lcluo preživetje. Pri bolnikih, kjer so se odločili za takojšnjo kirurško odstranitev ugííi ovije ne spremembe, pa je biio pre^Jvelje celo večje in je doseglo 92%.
Zgodtije preventivno odkrivanje pljučnega raka s C T je zalo smiselno pri ogroženih skupinah prebivalcev:
-	kadilci cigaret v starosti nad 40 let.
-	bolniki po prebolelem pljučnem raku ali raku zgornjega dela dihal
-	bolniki po prebolelem raku prebavil,
-	delavci, izpostavljeni karciiK^ge-nim dejavnikom okolja. Izkoristiti moramo možnosti, ki
nam jih trenutna omogoča tehnologija. tako bomo lahko v zgodnji fazi ugotovili in < odstranil i rakasti) razrast ter ohranili številna življenja.
Zato prispevajmo io s skupnimi mi)čini nabavimo C'Taparat, I« bo še kako d<ibrodošel in učinkovit pri zgodnjem odkrivanju pljučnega raka, pri Že ugotovljeni bolezni pa dragocen pripimioček zj (odločanje in sledenje učinkovitosti zdravljenja.
■ Prim. Janez Pol^ dr, m^.-int^rnist
M
H H I V ( t 2 « HCMimSU m»
uft^nuousu (Ktfirrmocicn UmiE TdElJI T E L ( I I I
Za moje zdravje gre
e
Zakaj jabolko?
Jab<îlko je okusno, dostopno skozi celo leto. enostavno za uporabo in pripravo ter sodi med najbolj priljubljeno sadie. Jabolka je laliko pridelati, so dobra in so del evropske kulturne zgodovine, lJž)vamojihžciist>čletja in že Hipokrat, oče medicine in zagovc^r-nik zdravljetija s prebrano, je zdravje najpogosteje predpiwval jabolka. Tudi sodobna medicina potrjuje zdravilne učinke rednega uživanja jabolk. Jabolko imenujemo tudi varuh zdravja. Kaj je v jabolku lako dragocenega, da pregovor pravi: "Hno jabolko na dan odžene zd'a vnik a stran?" V jabolku je več kot 250 sestavin, ki dajejo sadežu prijeten sladkokisel okus in zdravilni učinek. Jabolko je okusen, zdrav prigrizek med obroki. Je "prenosno" sadje, damo ga v lorbíí aJi žep in ga pt^iemo kadarkoli in kjerkoli. Privoščimo si sadni dan in telo nam bo hvaležno. Najboljša jabolka so sveža, saj je v lupini tiajveč koristnih sestavin (sadne kisline, pektin, vitamin C. kalij, sladkorji). Slovenska jabolka so pridelana v skladu z visokimi cvropskinu standardi in so pod stalnim nadzorom.
Nekatere sorte jabolk:
elsiar (.icsensko • zimska soria), gala (jesensko - zimska soria). zlati delišcs (ziniska sorta), jonagold (zimska soria), braeburn (zjmska soria)...
Nakup in shranjevanje jabolk
Zrel sadež ima značilen vonj in če jc pravilno skladiščen, nitna drugih v<jjijev: Pri nakupu bodite pozorni, da sadje ne bo poškodovano. Jabolka lahko hranimo pri sobni temperaturi le nekaj dni. za dalj^ shranjevanje pa je primerna kletna tempcralura: hranjenje v hladilniku ni priporočljivo.
Še nasvet!
/a zajtrk si pripravimo kozarec jabolčnega soka iz svežih jabolk, ki smo mu dodali sok polovice limone. Ko nas pofwde želja po sladkem, zaužijmo Jabolčne krhlje.
Žita in njihova ključna vloga v naši prehrani
v človeški prehrani žitno zrnje ni pomembno le zaradi vsebnosti ogljikovih hidratov, ampak vsebuje tudi beljakovine, maščobe. minerale, vitamine in balastne snovi. Pomembne snovi pa v žilnem zrnju niso razporejene enakomerno. V ovojnici tako najdemo predvsem hidrate in beljakovine, V kalčku pa najdemo pomembne vitamine, mhieralne snovi in dragoceno kal-čkovo olje. Pri pridobivanju moke odstranimo vrhnji sloj in kal-ček. s tem pa izgubimo 30 različnih snovi. Izgube lahko znašajo tudi do 90 najwsč pri vitaminu BI. E in balastnih snoveh, ki spodbujajo črevesno dejavnost in taso pmprečujejo zaprtost in s lem povezane različne črevesne bolezni vse do črevesnega raka. Šele v zadnjem času je bila spoznana pomembnost balastnih s:\avi v prehrani, pri čemer lahko trdimo, da vsi pozitivni vplivi še zdaleč niso znani.
Zaradi tega strokovnjaki tako poudarjajo uživanje polnovrednih peciv, kruha in svežih ki>smičev, to vse si lahko pripravite tudi sami doma ob pomoči mlina za mletje žit in kosmičoika.
Ce se zanimale za nakup lesenih ali kovinskilî mlinov za mletje žit. semen in začimb ali pa iščete odličen sokovnik za pripravo svežih sokov, nam pišite ali nas pokličite na:
feL/fax: 03 81711 77, teL:03 81711 70;
Email: inedia<or.<elje@$»ol.net
Za tiste, ki daste nekaj nase
rn ste pozorni kaj daste vase!
i h iL^,'

m ■

V V.'

Vm na enem mestu
ZDR.WO
Trgovina z zdnve In b^oMko pfW0fc»r>o hnno
Aškerčeva 14 3000 Celja Tef.:D3-5441460
Od kvalitetnih mlinov» kosmlčnlkov, sokovnikov In kailinikov. pa do semen, žit. stročnic, oreičkov, suhega sadja» hladno pre&anih olj, 100% sokov brez dodanega sladkorja, polnovredna peciva, paStet, namazov in marmelad, naravnih sladil.začimbinbrezgrutenskihlzdalkovtMdlv BIO kvaliteti.
Ne zamudite pritožnoeti, ki Jo Nnate same pd nasi
Vsak dan dsgustaclja izdelkov Biotop In novth Blo Izdatkov, predstavitve gospodinjskih aparatov In svetovanje v trgovini ZDRAVO Aikorčeva 14 v Celeiapark Celje nasproti avtobusne postaje.
Kupce, ki bodo v ćasu od 20.11.2006 do 20.12.2006 kupili izdelke v vrednosti nad 1.500.00 SIT, Čaka koSara zdrave hrar>e, Iz katere el boste lahko brezplačno tibrall en Izdatek po laetni izbiri v vrednosti od 160,00 dO 850,00 Srr.
Prihaja čas obdarovanja.
Bodite izvirni in podarite svojim najdražjim nekaj vrednega in uporabnega. ZavassmopripraviNenkraten Izbor daril.
www.zdrdvahrana«biotop.sl
medlaeorcalje@siol.nat
ZDRAVJE

23. novembra 2006
Alge,
hrana la tra^a tlao^^alja* pomaga
•	pri zmanjšani imuniteti, telesni in psihični izčrpanosti
•	depresijah, apatijah. nespečnosti, revmatičnih težavah
•	migrenah, senilnosti, nervozah
-	dviguje telesno odpornost in razstruplja organizem
-	pri težavah z želodcem In jetri, ureja prebavo
•	pri osteoporozi, arteriosklerozi, povišanem holesterolu ' uravanava krvni pritisk, prekrvavi celo telo
•	obnavlja kožo, lase, nohte,
-	odpravlja ekceme In mozolje
•	odpravlja motnje v očesnih kapilarah
-	odpravlja probleme s sinusi, bronhitsom in astmo
•	pri klimakteričnih težavah in težavah s ščitnico
Alge priporo^mo kot Svilo, saj zaradi s|»sobr)osti čiSčonja izrodno dobro vplivajo na odpravo kfcevAIga Imajo lastnost da kol goba vsrka itrupa iz hrane, zdravil, pljuč, nepravilne prehrane in jih z vodo in blatom aloča iz telesa, v vsake called dovajajo potretina snovi za calibo obnovo, zatoi^oljSujeja koncentracijo, pomagaio pri utrujenosti, upoiasnjujejo staranje in pomagajo pri pomladitvi kofa.

rNATRAO€do.o.
ŠulnaSa, )241 Kamnik TeL:04V876764.016319266
(m6.500Srr(35.4aEURJ /250 tablet za 3 meseca/
S kuponom 5 % papusla,
Za 2 ali več Škatlic 10 % popusta
O stresu
Sires jc stanje naSega iclesa in energije, v katerem pospešeno i/guhljamu viiaJnosi, Najpf>gosieje je posledica cíhremeniive v 55lu/.bi ali družini. Ko smo v siresu. smo napeti, nervozni, raz-dra/ijivl. občutljivi. Pojrosto se od/ivaino čustveno z jezo, s stra-boni, s skrbmi. Slrcî? pov/roíi pomanjkanje koncetracije. nespeč-nosi. noiric more. u ir uje no si, izčrpa ni)su brezvoljnost, obup, pomanjkanje motivacije in usilianje idej. Kaj se pri stresu dogiija z uaSn enctiiyo? Sires zategne naše telo. To povzroči, Ja mericiiani niso dovolj mebki in elastični, zato je moten pretok nase energije. Postedica lega je, da je dotok energije v nak organe zmani-san. (^JSlvcna odzivanja pa blokiraji) dotok sveže energije v nase telo. Ib pa pomeni, Ja nali organi ne dobijo kvaliieine energi> ske brane, Ohsiaja več bolj ali manj uspešnih načinov zaščite pred stresi: fizicne aktivnosti, dihalne in zvočne lehnike, masaže, spro§čaiui. energijska terapija mcridianov Novita. Najbolj učinkovit pa jc nouanjintir,
■ led Zgonik, svetovalka za življenje Centra za kvaliteto zivHenfa SPIRALA,
Alge - izvir zdravja iz morja
Alge so najstareji^i izvir življenja, ki se je pričel v morju. Naj-kvaliieinejše so i/ Cîrenladnije. ki jih nabirajo z ledolomilci. Ajgc so naniVTii vir mineralov in viiaminov Kol antioksidanti zavirajo proces staranja in hitro obnavljajo celice in odprte rane, tudi notranje.Vsrkiuo strupe iz telesa in jih izločijo po naravni poti (stnog, kajenie, pesticidi iz hrane, zdravila „,), Vsakemu priporočajo čistihio kuro telet^a, kar se vam <ibresiuje z dobrijn počui.iem. Alge pripomorejo pri zdravljenju fizičnih in psihičnih težav (depresije, melanholije, kronične utrujenosd, apatije... lahko izginejo že po enem tednu).
Algin PLUS vsebuje 120 elementov, vse. kar človeško telo potrebuje za ravnovesje in dobro počut;e. Ker diýe veliko energije, je zelo primeren dodatek vegciarijanc<jm, veganom. oslabelim in siarcjšini, rekonvalescentom, otrokom v dobi rasti in športnikom. Algin PLUS stimulira cirkulacijo in spodbuja mikn^cirku-lacijo. Vsebuje minerale, vitamine, aminn kisline, koencime. nu-kleinsko kislino, encime in omego ."^/i.
/a optimalmi deU>v3njc je potrebrn» redno jemanje, posebej v stresnih situacijah in pri dolgotrajnih boleznih, saj organizem laku dobi potrebno telesno moč in energijo. Algin se uživa redno, in sicer 3 x dnevno z najmanj 2 dl v(ide, pol ure pred obn)kom. Prva alga zjutraj na teSče je balzam za telo, saj spodbudi in akilvira organizem, zadnje pa ne vzemite tik pred spanjem. saj po/Jvljajt) krvni obtok. Zelo priporočljivo je redno jemanje ono leto. saj se v tem času telo okrepi in optimalno i)či-sli po naravni poti.
.logurt. je nedvomno ena najbolj zdravih jedi. Vsebuje beljakovini;, ugljiki>yc hidrate, mlečno maščobo, minerale, viumine in mlečno kislino, ki mu daje značilen osvežujoč okus. K<n vir zdravja ima ludi skrilo waduie^, ki se j;h v današnjem času, prepolnem obvezn<ïsli. premaJii zavedatno:
-jc učinkovit preganjalec sladkosnednosti (sadni jogurt učinkcv
vito nadomešča druge sladke lekmece), -je nenadomestljiv pri dielah in
• lahko ga dodamo k vsem vrsiam hrane (sadju, zelenja«, žitaricam, ribam, mesu, siru...),
Razgibana narava slovenskega odkupnega območja in velika p<v zornost kvalitetnim Izdelkom zagotavljala najvišjo stopnjo m leč* nih izdelkov domačih proizvajalcev. Pri tem jih vodi vodilo: »Po nudili polminiku visoko kvalitetne mlečne izdelke«.
Počasi, a vzirajno se bliža čas božičnih praznikov in novega leta. Potihoma se v mislih porajajo novi upi in pričakovanja. Ko boste skup^ z družino ali družř)o, ste lahkih »drugačni« in jili presenetite z jogu rt ovim desertom ali na pit ku m. Lc4i so polnega, osvežilnega ter prijetnega okusa, ki razvajajo taktJ zahtevne ljubitelje dobrega, hkrati pa nikoli ne prezrejo majhnih sladkih razvad.
Trg mladosti 6/11, Velenje
Dopolnilno aJcernatívno zdravljenje po metodi Zdenka Domančiča za:
vse vrste bole<ln v sklepih, išijasu, putiki, zvinih, i^oljšanje delovanja imunske9a sistema, diabetesa, krvnega pritiska, ženske bofezm, neplodnost krvno sliko, krčne žile...
Irtformacije na www,mojdharmonlja,com ali na telefon 041 759 392.
Uspešna terapija - moja harmonija.
SPIRfiLR
center za kvaliteto življenja
Rimska 24, UUÔUANA • hlarIborsKa 86. C€U£
Ključ do zdravega, srečnega in uspešnega življenja
Pri nas 88 h«ič416. hm pAzreiitt mm teživa (ziravsueie. tumm, iPiiieaia v maosaDoiRin ooBosin, zatuaianotu,,,, ) m NaKo te mullaia abdržad.
2A PRVI OBISK JE USIOP PROSTI
CD-JI Zd EflEROlJSKO SPROKAIIJE
prearoei. nereve« m učiaKoiHi inDenoček za oapravo tezau z nespećneeiio, oiaHboii. nemzo.
presHwa, suremi. dnreiiio, Mncamraeiia. eroii sireau la za eovajftHie eo uieflla.
Osteoporoza in kalcij
Osicoporoza jc ena od vseh bolezni, ki sc čedalje pogosteje pojavlja pri ljudeh v slarejsi dobi, /ato moramo že v rani mladosli poskrbeti /a dovolj kalcija v naSih k<^sidi, da bomo lahko kasneje preprečili zlom kosli že pri manjših padcih.
Kaj je osteoporoza?
Jc sistemska holc/en. ki prizadene ccîoîiio okostje. Njena značilnost je nlika ktisina gostota • kosti sčasoma postanejo porozne, krhke in lomljive. Običajno pri/.adene ljudi po 50. letu siamsli. ^xřnske so mno^o holj ogrožene kot moški. Većina ljudi ne ve, da imaosieoporo/.o, dokler se kosi ne zlomi. Takrat je bolezen že napredovala. Zdravljenje osteoporoze je mogoče z različnimi zdravili, najbolj uíinkíwita pa so tista, s katerimi hkrati zaužijemo d^v Viilj kalcija in vitamina D, ter redna telovadba!
Zakaj je pomemben kalcij?
Kalcij je najpomembnejša rudninska snov. ki se vgrajuje v kosi I in jim daje trdnosi. Če ga ni dovolj, postanejo kosii krhke in lomljive. Večina (P9 %) telesnega kalcija jc v kosteh. I % pa ima pomembno vlogo pri delovanju mišic, živcev, sa^a in pri itevilnih kemičnih procesih. Oe ga ne zaužijemo dovolj, se kalcij za te izjemno pomembne življenjske procese izrablja iz kosii, le pa se redčijo,
Najpomenihnejse obdobje, ko našelelo potrebuje na^jvec kalcija» je di;ba rasti in zorenja, /aradi tega morajo otroci in mladostniki uživati veliko mleka in mlečnih izdelkov, da si izgradijo cini večjo kostno maso. /elo odločilen vpliv ima kalcij v zrelih letih, ko se /ačne kostna masa manjšati, s tem pa se povečuje stopnja nastanka osteoporoze. Resorpcija kalcija je po 70. letu starosti iz črevesja v kri slabsa. zato moramo zaužiti več kalcija, da ga dobimo dovolj v telo.
Ali imate krhke kosti?
Kalcij je eden od najpomembnejših mineralov za zdravti mlje-ujo, Telo kalcij potrebuje za tvorbo zdravih kosti in zob. Zato je nujno potrebno, da ga vsak dan vnaj^amo v telo s prehrano ali prehran ski m i dopolnili. Kalcij jc dober regulator kislusti organizma, uravnava pil vrednost in tako zmanjkuje vzroke mnogih bolezni. Naravno vsebuje kar 74 mineralov in elementov v sledeh.
Ali poznate vzroke za kisel organizem?
Da bi vsi organi normalno funkcionirali, obstaja ravnotežje med kislim in alkalnim. To ravnotežje je pogostokrat porušeno z jenu-rtjem mastne n konzervirane hrane, kave, alkohola, cigaret, tako postane telo preveč kislo. Posledice pa so vidne na vseh delih tř lesa:
•	metabollzem: diabetes, prevelika teža.
- kardio-vaskulami Iraki; povi^n krvni tlak, aieroskleroza,
-kosti: osteoporoza, artritis, revmailzem
•prebava: zaprtost, gastritis, žolč
•	koža - lasje • imhli: slaba trdnost, nohtov, slabo lasiščc.
Priporočamo jemanje vsem osebam z resnimi težavami s
kosími, športnikom, mladostnikom ali le preventivno. Vzemite 1 do 2 kapsuli ried jedjo z dovolj tekočine.
Cnclan
Koralni kalcij
z vitaminom D3
Kapsule so natnenjenc vsem, ki želijo na naraven način poskrbeti za trdnost zdravih kosti, zob, prenos živčnih imptilzov in krčenje mišic. Primeren za ljudi z osteoporozo-
M
đw
(lnfo:0l/75IKI-I28, fíitax d.o.^ Na voljo v lekarnah, specializiranih trgovinah in prodajalnah dm.

$OVENd.o.o.
PRO/ZVODNJA in IfPRAVA: Uêfibcnka 4S 2332 $B.N/CA 08 ORAV/ Tef: (02) S74-05-74 Fax.: (02) 974^5-73 G$M. 04ù/960-1$5
hKp//; www.6<3vsn.si
03/492-0-686 • 041/63Û-88Ô • Info® spi rala. org • www, spira la org
SOVEN d.o.o.
natural sheep^ s wool
SELNICA QB DRAVI Se je čas, da Izberete
I^RNO, UPORABNO IN NARAVNO
darilo za svoje nejbli^B ali poslovna partiarje: ročno pletene unikatne nogavica, rokavica, copata, sale, panča, plete, kape, dokolenka, gamaSe ali TOPLE VOUeiE PRESTE ODEJE. ZASČfTE ZA LEŽIŠČA AU VZGLAVNIKE Iz naravne slovensb ovi!je volna. Za babico, ki še vedno rada plete nogavice, pa prava domaća volna po 4320 sit/kg. Pošljemo tudi po povze^u. Tovamišk» pf^dajaliMs SALON v Selnici ob Dravi« GAtfRUA SOVEN v Meribofu na Koroni cestí 5. NATURA SOVEN v tjubllani na Ciril Metodovem irgu 5. Odprto od 9.00 do 17. ure. Droben aosvots ce želite obnovhi raMjeiw odejo iz gosjega aH račjega puha. seno mi pravi naslov. Regenerifali bomo polnilo in menjali zunanje blago (okvirna cena 9500 sřt).

ZDRAVJE
KAJ )E LIMFA? POMEMBNOST LIMFNE DRENAŽE
Limfa je posebna telesna tekočina, podpira transportno nalogo krvi. Nastaja tako, da izstopa iz krvnih kapilar kot del krvne plazme s hranljivimi snovmi in kisikom. Ker v limfi ni eritrocitov. Je brezbarvna. Limfne žleze so bezgavke. Naloga bezgavk je da prečisti limfo, ki teče skozi njo. Bezgavke so kot obrambni jezovt ki združujejo in uničujejo mikrobe. Torej limfa pobere v telesu mnoge Škodljive snovi in se more očistiti v bezgavkah preden vstopi v kri. Bezgavke zadržujejo mikrobe, zato delajo levkocite, ki skuSajo te mikrobe uničiti. Zdrav človek ima majhne bezgavke, ob različnih boleznih - ob vnetjih, angini... pa bezgavke otečejo, tako da jih lahko otipljemo. Z limfno drenažo pomagamo našemu telesu do boljše imunske odpornosti in s tem tudi do boljSega zdravja.
HERBAL
IíerdaL
:iDLANDA 5TM5A:
Masaže in terapija, Stantetova 19, Velenje, Csm: 041/ 545 888
Vljudno vabljeni na: # ročno limfno drenažo #terapevtsl(o masažo 9 švedsko masažo 9 Shiatsu masažo...
Delovni £a$: od ponedeljka do petka od 8.30
O kašlju
Kašelj jircdsiavlja naravni od/Jv organizma na dražljaje v dihalnih poteh, ki so laliko bodisi vnelri. mehanski, kemični, lopioini ali pa kombinirani.
Osnovne oblike kašlja
Kašelj se lahko pojavi v obliii suhega, dra^cčcga kašlja ali mokrega, t,L pnidukiivnega kaSlja, z i/kaSljevanjem sluzi. Suh kašelj lahko bodisi osiane ves čas kašlja-nia suh, ntprodu kiiven ali pa je predhodna la/a produkiivnejja kašlja, v katerega preide skozi prr> CCS okrevanja.
Suh kašelj, koi predhodnica produktivnega kašlja, nasiane ob povečanem izločanju gosle sluzi v pijučih, ki jo zaradi količine in gostote organizem t. lastnim očiščevalnim mehanizmom ni več sposoben transportirati iz pljuč. Posledično pride do zastajanja slu/i v pljučih, oviranejja dihanja iii občutka, da imamo pljuča polna sluzi. Organi/.em se odzove s kašljem. Ta je v takem primeru dobrodošel od/iv organizma, katerega ne smemo blokirati, temveč mu pomagamo pri olajšanju i/kaš-Ijevanja,
Ob kašljariju nastanejo veliki lia ki (do 30 Omni Hg), s pomočjo
katerih gosto sluz lahko izkaš-Ijamo. V začetni fazi obolenj je ta pregosta, da bi jo s kašljem lahko učinkovilo izločali in kašelj zato občutimo še kot suh, neproduktiven. V smislu hitrejšega prehoda v produktivni kašelj in lažjega izliv čanja sluzi, je smiselno pomagali orgitmzHiii pri njenem redčciiju. Poleg jentanja zdravil za izkašlje-vanje velja, da moramo phi ves čas Jovoij tople tekočine. Toplota bo pri tem še dodamo olajšala iz-kašljevanje in posredno izboljšala (sapnik in požiralnik sta v neposredni bližini) prekrvljcnosl in izločanje redkejše, lažje izločUive sluzi.	■
do 12. 30 In od 16. do 20, ure, ob sobotah v Hotelu Razgoiiek od 8.30-12:10 ure.
MožnósJ nakita darilnih bonov! UGODNE CENE, KAKOVOST ZAGOTOVLJENA!
Sistem AMS.AT Vam poda informacijo o funkcionalnem stanju vseh mehkih tkiv v vašem telesu ter morebiine nakazane patološke spremembe. Funkcionalne vrednosti odstopajo, še preden se pojavijo simptomi, zaio je sistem AMSAT idealen za preventivni pregled vašega telesa ter prvi pogoj za zgodnje odkrivanje bolezni. S tem sc lahko prepričate, ali in koliio ste zdravi. Osebe, ki se pritožujejo nad bolečinami neznanega i/.vora. splošnim slabim počut-
jem. utrujenostjo, občutkom nelagodnosti in nad drugimi nedoločenimi simptomi, imajo priložnost s pomočjo računalniške grafike sistema Amsat videti stanje vseh svojih vitalnih organov in dobiti sliko o delovanju vegetativnega, živčnega in drugih sistemov organizma.
S pomočjo barvnega spektra in hitre računalniške obdelave se na shemi človeškega telesa vidi stanje vsakega posameznega notranjega organa, stanje posameznih vretenc hrbtenice
in možne odklone od normalnega stanja organov.
Sistem Amsat se priporoča najširši populaciji kot preventivna diagnostika, ki omogoča odkrivanje morebitnih sprememb v organizmu tudi do dveh let pred pojavom simptomov. Se posebej je priporočljiv za skupine ljudi, ki so pri svojem delu podvrženi stresu.
S pregledom na sistemu Amsat boste privarčevali mučno hojo po ambulantah in labora-lorijih. čakanje izvidov in vse
Formula za zdrave noge
NAJNOVEJŠA GENERAQJA NEGE NOG
za suho in zelo suho kožo Callusan HYDRO + EXTRA / tudi za ijiabetike/ -zaintenzivno nego trde in razpokane kože Callusan FORTE - za občutljivo kožo in popolno nego telesa Callusan VITAL - za poteča se stopala in kožo, občutljivo na glivice Callusan FRESH - za utrujena, težka stopala in noge Callusan VINUM
Izdelki Callusan so prijetnega vonja, dermatološko preizkušeni, se hitro in popolno vpijejo, po uporabi ne naredijo mastnega »filma«, ne zamašijo kožnih por in zelo izdatni ter cenovno ugodni.
Callusan
Bigan & Co d.o.o., Žibertova ul. 1, Ljubljana, teL: 01434 77 11, http.//www.biqan-co.si
PRIVOS&TE SVOJIM NOGAM NAJBOUŠE, POIŠČITE CALLUSAN V PRODAJALNAH SANOLABORJA!
ostale poznane in nepoznane neprijetnosti. Postopek je popolnoma neboleč in neškodljiv, je primeren tako za otroke kot odraslein je v pomoč zdravniku pri določanju terapije.
Nagradna križanka
Inštitut za ekološke raziskave ERICo Velenje je strokovna in okoljska institucija, ki ima odliCne referenc« na področju okolj^ varstva v Šaleéki dolini. Slo\^niji in v tujiri ter je edina veSja znanstvenoraziskovalna organizacija v Savinjsko^ale^i regiji. Med našimi poslovnimi partnerji so komunalna psdje^a, termo in hidroelektrarne, lok^ne ski4}nQsti. ministrstva in drugi naročniki.. Inštitut ima dobro opremljen ekološki analtzni laboratorij in zaposluje strokovnjake različnih profilov, specialiste za različna tehnična, naravoslovna in druga znanja. Kakovost naših storitev smo potrdili s certifikatom po standardu kakovosti ISO 3001/2QOD in z laboratorijsko akreditaciio SIST EN ISO/IEC 17025.
Ustrezna gnojenje pripomore k bogatemu in zdravemu pridelku, zato je nagrada inštituta ERICo osnovna analiza tal (vrtnih ali kmetijskih) z gnojilnim nasvetom. Pred analizo se posvetujte z našim strokovnjakom kako odvzeti vzorec tal.
Z Vami delimo sicrb za (isto okolje!
Pokličite nas In skupaj bonu poiskali najucintovftejše okoljske resitvel
Rešeno geslo križanke izrežite in ga pošljite na na^ov: Naš čas. d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje. Izžrebali bomo tri nagrade: 1.: osnovna analiza tal zgnojilnim nasvetom in knjiga Šaleška jezera. 2.; osnovna analiza tal z gnojilnim nasvetom. 3.: knjiga Šaleška jezera

D
HÂinziseîim
STARIJA IN SPREMBMB V ORGARHZiWU
predpogoj za odkrivanje bolezni v najzgodnejši fazi za vse, ki jim je zdravje največje bogastvo
PJ. THADE. JAZBEC PAVL£ s.p.
KOZMETIČNI
Kozmetieni studio 1Mb Stari trg 3B, Velenje Vsa naročila in informacija na tel.: 031/289-997
Obiščite našo spletno stran: \
•	iwfl0 obrau,
-	aramatorapij«.
» antlcvlHlItnl program,
•	pedikúr««
-	Bč«n}e>
-	depila<Mje>
MOVO- INDIVIDUAl.NITaČAJI
i
Koža pozimi
Zima je do kože zelo neprijazna, saj so zunanje temperature piv glisto ludi piid O °C, kar upočasni delovanje žlez lojnic. Notranji prostori pa imajo suh zrak zaradi centralnega ogrevanja, kar še dodatno prispeva k suhi koži.
Zato uporabljajte bolj hranljive kreme, izogibajte se agresivnih čistilnih sredstev, cnkrai na teden si naitdiic piling in obrazno masko. Priptiročljivojeiudi. da si kožo šc dodatno zavarijeie s pudrom. Ne slinite in ne griziie si ustnic. Mazilo za ustnice je že vsakodnevna obvezna oprema. Ne pozabite pa tudi na telo. Izogibajte se prevročemu in predolgemu prhanju. Po njem pa si kožo vedno nahranite s kremo.
Dobro je tudi. Ce si vzamete čas zase in sc prepustite rokam izkušene kozmetičarke, ki vas bo razvajala s preparati ravno za vaš tip ki^že.	■
ČETRTEK, 23. novembra
SLOVENIJA 1
nino PomtUd
0/.06 Oahmiuirn t\m PoroĎla Û0.Q5 Oobfojuira
09.DD	Pwoùla
09.06 Male SIVU œlics.kv(2 Í)9.5D Risankíi 10.00 Borlin.BtírlinJ6/39
10.?b	Mfí/m
11.15	\nm
n.'IS	0(Tti/|B
13.00	Poroíila. Spníl, VTBiïiG Dru2inskr>/g(jdbB
14,15	íí)ijs
li.40	UilpoupRsmki
VM	Pofoôlà. prnmei
15,05	Mosiivi
15.4Í]	K[|ukacssirBhe.5/2C
16.05	Risanka
lom in Oskar, igrani íilffi
16^0	V^oířvalfh
V/.OU	Novicr, šport vtďirfi
1^.30	Jiisnij in glasnn
I9.?G	Ouhtjvni iiinp
16.40	Poli G3| Črt. rtsanka
19JIÛ	Dnsviuk, mm, ^on
2U.Q0	Isinik
';i.O[l	Prviindriifii
2U0	toi dan 2?.0n WniBvi. špori vTCfiii!
22.r)0	Kniigs mens brirjd
23.10	Clísbeni víieer GG.35 ^lasrlo in glasna
01.26	Oricvíuk.vrstjfii.^url
02.25	liilabnal
SLOVENUA 2
0G.30	liiloksnal
09.00	Zabavni inhkdnal
IG.00	Seta ikisvnerta ibors, prsfios
17.20	GIbs [vrops. ilnkuiri. nrirísia
1A5D	Kn§nikuva goi^uliia
18.55	l?lř3nG(;,5/l2
2G.ní) S[nvBnskiíjki£ivPasiQ|iiski
lanii. posoKiek konn^na 21.00 Va|asmrt, igrani íilm
22.26	G&g gospoda Monda. Ifanc. film
23.56	Paulincnaplaii, franc, [fini 01.26 Sgjd	^ora,
pnsrí^lek G3.30 Ininkanal

06.36 24 ur. ponovi IKV
07^6	Pii;kílBki;
00.25 Viharliubmiiad.
097Q CisLániHíriteLnatl.
10.10	IVprndaj«
1G.40	Níwapriln/nosi, nad.
11.40	Pfiřagnna, nad.
12,') O	Aniiiialia. ilnkufik senia
13.10	/ijotiho QCKanov. tlokiini.SMiia
13.40	IVprorlaia
M.lfl	Rirkilaks
15i)5	Peřsgnna. nad.
IGilG	Novaprilo^nosinad.
17.00	Cisla fiúiJrjlínDSL nad.
I/.55	24 lir
laOO	Vihsrliiibmnsrj.
19,00	24 ur
20.00	Irenis
21.45	QftR
22.16	Na kraiu vlučina. itan.
23.10	Oobaairi$a.3/4
00.16	Zahodno kriio.nar^.
Gl.líl	S^ks v mesiu. nan.
01.40	?4 ur. ponoviIBV
02.40	Noi^na panorama
©
SLOVENIJA 1
0;.00 PnrokMa 07.05 Dobro luirn 08D0 PomĎía
08.05	Dobro juuQ 09.00 Itola
09.06	Oah&r.nan.
09.30	lom (II Oskar, igrani hini
09.15	VsD0?iv3)ih
10.15	Resnica ry^ničnosi
10.46	Z vami
1135	Ininnsfu sisi»ni. Jrjkijni. íilni
12.20	Osniida;)
13.00	Poročila, ^porL vrsrne
13.15	Ub/orjaduba
13.46	Diihnvni iKnp
14.00	Wqx kraljsv^kciirne, d(^m.
meseca
15,00	IVoùla, pînni&i
15,06	Mostovi
IMO	Mall Mnm 8/26
18.06	I? pivoine loito: zgodovina
16.26	Si()VL'iiskivodjiikrTji}.8/10
17.00	Movice.vruiiie. §pori
17.35	HomosapiEîns.2/3
18.25	2rDban|e daielpce
18.36
18,40	Putsa Pepa. risanka
19.00	Dnavmk, s^eme. Špori
20.00	Dan RuduliaMamra. prenos
dr javoB proslavo
21.20	Turisiika
22.0D	Odmevi. §|]nrLvrLfmi!
22.60	Polnotmklub
0Di)5	llo)nosapiens.2/3
00.66	Dnmik, srernc.špori
01.55	Iniokanal
SLOVENIJA 2
06.30 Iniokarial 09.00 Zabřivnunlokana! 10.00 Seja državnega /bora. pranos 12.45 V piéèavi m goSůavf. poljsk; iilin
H.30 Jasno m glasno
15.26	Vjrtšpas,8/10 15.85 Prviindnjgi
16.15 PomayaiinosMvKopeí
16.15	Zda] !. odd 3| a 2a ra^g ibano
17.16	SPvsfiiuískokih.prRníB 19.06 lijim,9/10
20i)0 Zloiin V svfiUi umoinin. 6/6 20.60 Slovpr^ki n\^mn 21.15 CiiyFnlk:[jLibl|anfl 21.45 Oevslkířiljir^arganJiim 23.36 Nikiia. (rane (lim 01.30 S^iadr^Rvnega/bora,
posni^tek 0336 Ininkanal

0G.4 0	24 lii
07.40	Viharliiibezri.nad.
08.35	few nprioiJnnsi nad.
09.26	Tv prodaja
09.66	Nova prtlo^Ktiîl nad.
10.66	f^regniia. nad.
11.55	)m\z
13.10	Tvprodaia
11.10	RicbLaku
1^06	l^nigiida. nad.
16D0	Nova pnlci^riosL nad.
17.GG	Cisis nijfiotei. nsd.
17.55	24ijr vromo
18.00	Vfhaf1|ubí/ni.naíi.
19.00	21 ur
20.00	V^Rmi all pifiii
20.46	BAR
21.15	Hitri (ndr/ni.amar. film
23.10	Brez sledu, rian.
00.05	V posiel|i s sovra^nikoMi. aniur.
íilni
01.Ml	24ijí.píjnnviiev 02.50	Nofina panorama
09.00	Dobro jUtro, informativno •	
	r^/VBifnlna nrldaia	
10.00	Vabintoknriledu	1 091)0
10.06	Odprta teme, pogovor v studiu	
11.06	Naj spotdnsva	1 iu.on j 10.06
11.10	PtF corn, glasbena odrlaja.	
	gostie: Atomi k Harmonik	
11.00	Vidifosuem, obvestila	1 11.20 1 11.25
U.56	Vabimokoyledu	
18J10	Mrijca m medvedek,laka.	
	otroška odilaja n najmlajše. 3.	\ 14.00 i 17,55 1 18II0
18.40	IV rjirtícf Regionalne novice	
18.45	Resede riiiru m upaoja.	
19.16	i;ii]ra?evaloa nddaja í^jU rinm Na) spot dneva	1 18.40 Í 18.46
19.20	Viilrtostri^m. oiivi^tila	
19.55	Vabimo k ogledu	1 19.15
20.00	Skrbimo ia zdravje, koritakt;ia	: 19.20
	svatovalnoi/obrai^valna	1 19 55
	odilaja	j 20.00
21.15	Regionalne novii,^	
21.20	Naj spot dneva	I 2050
21.26	Vabimokogledu	
2130	Večsrs fiaio. koniáin^	
	nabavno glasila oddaja, 3.	1 21.30
	TV mreřa	
22.46	1; oddaje Oobrojiitm,	
	iníoniiBUvno nnirdrilird	1 22.20
	oddaja	
23.35	VabimokoylRdu	1 23.10
23.40	Naj spot dneva	1 23.15
23.45	Virleostram. obvi^stila	1 23.20

Dobro juirt, inlvmauvno ra/vcdnina oridaja Va til (no k oglerlu VeCersTiaiu, /ahavnn glsshinia oiid;3ja Ňai spoi dnnva
SkrbimD?fl /r1rav|° svelDvalnn-i^obra juvaína oddaja Vidcctstrani, obvestila Vabimo k ogleílu Mi^ma^. oiro^ksoddaja,3. IV irirela
Reginnalim nnvici? Rijsede riiiru in upania, i/obra^Kvalna Qddřiia Najd dom
Naj spol dnsva VrdoosiTBrii, obv^siila Vabimo k ogiKrlu Ra^glerloVfiiija. dokiinieniama
Od(id|8
l^dneipc^ka. oddaia/ naroiino;dbavo glasbo Ga^ijc: MladiDnianiLiinŠurj^kova^ KRAS: Kra§k^ hi§e in rlomafiji;. dokumsntama oddaja, 3. IV mreM
Dobro jUlíD, infofiïiaiivno r»;vednlri3 oddaja Vabimo k oglerhi Ni^j spol dnsva VtdiiosirHni, obvësula
SOBOTA, 25. novembra
SLOVENUA 1
07.00 Zgodbe I/SkoljkK 0/.30 MalRsrvecfîliue.kvi? 08.20 Cesarjeva nova nbW.
koprorliiki:. lilni 09.50 Umkn.:î/9 10.45 Pdnoùiiklub 12.00 lediifk
13.00 PoroCila, Spol. vreme 13.10 lj;ivajmov;drw[u.6/IQ 13,40 SlovenskMiinnki
14.05	Piramida
15.10 S[ji.dul8,sp], amer, iilm 1/00 Poroilia. Spori vrerm? 1?.1S G/are 1725 SoJiije. rv Manbor
18.06	Kuham rr/s/darni 18.10 PnhajaNndi. nsanka 19.00 Dnevnik, vremeJport 20.00 Vnikt3tol|i;7/13 2U.30 ílnbaf
21.40 Glava driárM,?/B 22.30 PoroCila, SpofLvromii 23.05 Tnjeobra/isuahu. liai, him 00.35 dnevnik. VI em s. ^p on 01.16 llntar
02.25	íníokanal
SLOVENUA 2
06.30 Iníokanal 08.00 Zabavni mfokanal 11.50 ta Cas 12.0G C]ty[nik'.Ljnbl|ana 12.30 ZdajI. oddaia 2a ra^yibano
/ivljenje 13.00 R^na glasba 16.10 ^^vsmuč. Mh, pmnos 1/.55 S'vaip,SJřiuí.,VS[.|Z|.l. voJnia
19.26	a^yalp.smue..smijkjM|. prenos
20.55 S'va(p.smuř.,VSl.j?|.2.
voínfa 21.45 (dim, 10/10 22.40 Nikoli ob ilm\U 23.40 Sobotna nnC Dl.IO Di;nkvkoiii,2/3 01.55 OnevntkAimeiskeiv 02.20 iníokanal
NEDEUA, 26. novembra
PONEDEUEK, 27. novembra
^jrv.
07.31)	IVpmdaia
08.0(]	/yiiiifv/vR/dnlandiji. ns,»<,rija
08.15	Vasuli avioh uski. ri;;. sen la 08,25 AriAtiack, i;ob.iidiia|3
08.50	Jaka na I uni, ns. serija
09.00	Ninia/elve.ns.scnja 09.25 B Daman. ris. seriia
09.50	Yi/giolil.ris.^sríia
10.20	MyScenROSvaialínlIvwood.
risani íiltii
1135	Solska košarkarska Itga
}?2b	Rakřia pod kwnlœrîi
13,35	l[iv2a pravico, arîier. film
16.15	Animalia.íiok^im.ssnia
15.60	Gfio-spo/najlBsveldot
oddaja
16.55	24ur.vreme
\im	Vák.am8r.íilm
19,00	21 ur
20.00	Wťmi étli pu^u 20.45 BAR
22.00	Misija na Mars. amiT.lilm 00.05 laina naloga, naii.
01.00	Ljudožerri. amer, film 02.45 21 ur. pfiimwtev 03,45 Nočna panorama

09.00 Mis mal oirn^ka oddaja,
pontrvriev 09.40 Vabimo k r^iedu 09.45 Bestidnmiruinupani^t. t/obn^} avail la orldaja, ponnviip.v Naiu dnni 10.15 Najspoldriuva 12D0 Videostranf, ubvr^siila 16.50 Vabiriin k oylsdii 16.55 Angleška Premier liya. neposredm pmno^ leknie Liverpool :Manr.bRSier Cíly 17.55 V^bímokogledij 18D0 Ra/glpdovanja. duki;meniama ndrlaia
18,40 MojirainmerívedukJaka. oiróška oddaja/a najmiBjš»^ Varttívanip 19.20 Najspoulneva 19.26 Vitlensiranr, obveslila 19.65 Vabimo k oglpdu 20,00 1508. VÍV niatja/in, regirinalm
• inirmnativni ^r^yrant 20.25 Kulliira, iníonnativnaotldsia 20.30 Zdaj. oddaja/a ra/gil)ano
^ivijei^e 21.00 Piancipoíkd. oddaja?
na(odnu;ahavo yÍB^bri GostjB: Mladí Dolenjci in Šon^ ^^^^ 22.00 Qdpru] isma, pogovor 23.00 Vabimo k ogledu 23,05 Najiipoidneva 23.10 Viiieustram, oljvesiila
SLOVENUA 1
O/.OO	?iviav 0905 Umko,4/9
1Q.I1Í]	Spori Spss. 3/10
10.30	V/ivataivrtu. 16/1/
10.50	Prisliihnimo lišiiii
11,20	Ozars
11,26	Ob;orieduh3
12.00	Ljudjein^emljâ
130D	PiimCila. Spori, vriîfiig
13.10	PnJo^oyjjjvNříWliio
14,30	îisiegaiepega popoldneva
14.35	Pelminuislava
14.10	ílovsSkifaktDT
14.46	UnigomnenjQ
14.60	Nedeljsko oko
16.0Í1	Glasbeni dvoboj
1S.20	jZlmsSani/akoni
16.35	Avfiii;ija2025
16.45	Spori^pas
15.50	SpoririiJ nnvii:a
15.55	AnglB^ka nogometna liga
15JI5	Predsedniki O predsednic«;
16.10	Gdprio
16.15	Gsmipoiriik 16-10	lorslfa
16.45	Živalski svBL anim. senia
17.00	Poroj'ila. Spon vrEsnc
17.16	Tistega iepoga popoldneva 183Í)	/rr^baniRlola
16.40	Kravica Katka, rnanka
16.45	/akal?. nsarAa
16.55	Vreme
19110	Dnevnik, vreme. Spon
2000	Spet doma
2)1^5	t ^pnriria otldaja
2200	Poijovon 22.55 PoroCiia, vrsme
2110	Sknvnosu dvomih prevratov, 5/6
00.55 Dnevnik, vrume. Spon
0140	InfokanRl
SLOVENUA 2
ilB^O Initikan^jl 1]8.00 Zabavm mlokanal 11,00 Sko^ieas 11.10 Miarii viriuo/i 11.10 Hribar
12.45 SInvfinski vodni krog: Sf.lSka
Sora 13.10 Film
14.65 Ljubljana: knšarka. Iiria rdb.
UoionOËmpija '^ilí/0.pronos 16.45 Spori
1765 STvaljumutSl {l].\. vožnja
19.25 SPvalp.smiii^..SVS( (M), pisnos
20.55 SPv3lp.smuř..Sl (M].2. voinja
21.45 Umeinnst glasbe in plesa 22.40 Anna Pihl. 10/10 23Í5 Zglavoiia/abavo.6.odd3|a 23,50 Spon
00.50 Onevmk/amgj^eîV 0120 hilokanal
k-^-rv—I
0/50	iVprodaja
08,00	Aiiair v Zve/dolanriiji. r». senja
06.16	VesuliavirAifiki, ris. serija 06.25 ArtAltack. ndi oddaja
06.50	Jaka naluiii.ns.sorija
09X0	Nmia^eivo.ns.scnja 09J?5 BOaman. ns.si^iia
D9.50	Yu-giflh!, ris. serija
10.15	Ra^H dogoàvâ^i ne. ns. serija 10.45	Power Rangera, nan.
11.10	Mumija, ns. sani a
II.40	Šolska košarkarska h3a 12.40	Oiayno/a umor, nan.
13.35	Rbsíh^n svet liokiim.addara
14.30	Zamaoiava ^a Oo^ii^ka, kaicad. (ilni
16.10	Painrnino.amer. Iilm
llhh	24 ur vrBiite
IB.OO	Raketa pod ko/olctim
19.00	24 lir
20110 ForrssiCump.aniBrlilfn 27.25 Sjiorina scena
23.10	Samo unie, amgr.riím
III.16	24 ur. ponovi itív
02.16	NoCna paniirama
©
PlJNOVIliVOOOAJTFOFNSKKiA
SPOREDA 0900 Mi^maš.oin^kaoildaja 09.40 16O7,VTVmag0mi inil5 Kiiliurâ, inlomistivna orldaja 10.10 SporlniLorGk.^iorina informativna oudaja 10.35 Sportnigosi.pogovorNK
Riic^r Velenja 11.10 ?upan / vami: Sreiko M[>h, ^upan MO Velenje, pogoviv 12.10 Vabimo k ogledu
12.15	Planet perika, oddaja z
nimrodfjozabâvo glasbo (iostjs: Mlarb Dnienjr] m ŠtiriHkovi^i^i
13.16	Zdaj. odilaja/a razgibano ?ivlj[:n|R
13.45	Videosirani. rjbve^ula 19.00 Vabimo k ogledu
1905 irnvrvmaganaragionalm
inlormaiivm program 1950 Kullurđ. miomiativna oddaja 1955 POP CORN, glasbena oddají.
gostje: Atomikllaromnik 20,30 Skrbimoza/dravjB.svelovalno Izobraževalna odriaia
21.46	Vabimo k ogledu 21.50 VidRosir<inL obvKUla
SLOVENIJA 1
07.011 Poroi^ila 07.06 Oobrojuira 08.00 l^oeila 06.05 Oobrojuim 03.00 Poroi^ila
09.05	Slovgnskj vodm krog: Fladovna, 6/10
09.30 Umkn.4/9 10.26 list^aldpG^apopoldneva 13,00 Porařila..^port. vreme 13.15 hsiaga leps^a popoldneva 14.25 liinstika 15.00 Poročila, promel
10.06	Ooberdan.Koro&ka 15.40 leisbajski. 29/45 16,06 An^in» nogiu^, risanka 16.15 IrHklorlom.nsHnka 16.25 Podsir«§ju.//10 16.46 Marunampui^jestr^ilo:
dogovor 17.00 Novii;c. §pori. vreme W.35 MitKIemeniaJijga.dokijm. odrlafa
16.25 ?rcbanjB3>;3pliJsG
16.35	Pa^e. nieCi lisia(ek. nsanka 18.40 .loko! /akaidoko! Into!, nsaiika 19.00 Onevnik, vreffm. ^pTiTt
20,00 Podëliiev Zoisovih nagrad.
prenos 21J10 Jijlif3,4/13 22.00 Odmevi, ^ort. vreme 22.60 llitietniBt igrfi 23.15 Oediši^jnaEvmpe:Hennkusmi. 2/2
00.60 MiiKlemeniaJijya.diikum. oddaia
01.40 Onovnik.vreiofi.šporl 02.40 Inirtel
SLOVENIJA 2
08.30 Iníokanal
09.00 Zabavni mtokanai
11.30 UtnSki iníokanal
12.30 Zabavm inlukaridt
14.50 Š Športna oddaja
15.10 Slovenski utrinki, iv Madžarska
15.36	Operna arija
15,36 Umetnost glasbe m plesa 15.15 Po poah slovKnske ripera, 1/8 16.46 lulafia, debatna oddaja 17.35 Z glavo na/abavo tO.lO 0okinr?ivago.l/2 20.06 Ljmorns/3siars,1/10 21.00 Studio city 22.00 Antmija
22,10 Malíka gledata malCie. 10/13 23.00 OranpRančdj/iaoáa 00.20 Dnevnik/amfljsketv 00.16 Iniiianal
06.50	24ijr,pi]novnDv
0;.5fl	RiiikiLakfl
06.40	Vihar Ijiibs/ni, nad,
0956	Čisla itedoUnosutid.
10.26	ivpiniiaja
10.55	Nova prilo^nmt. nad.
11.55	Pere gn na. nad.
12.55	Športna scRna
13.10	TVprodaja
14.10	IkkiUke
15.05	Perignna, oad
16.00	Nova fjnio/nusL nad.
17.00	Čistaivdolžnosinad.
17.55	24ijr vreme
16.00	Vihar Ijubenii, nad,
19.00	24 ur
20.00	Naáa r^ialUlinika
20.60	Ra/oCarari» grjsporlinjc
?1.1b	OAR
22.15	Skriwifisinioíok, nan.
23.10	Na kraju Mna. n^n, 00,06 Seks v miisiu, nan.
00.35	Alias, nan,
01.26	24 ur
02.26	NoCna panorama

03.nn Onbrojutfo, inhMmauvno
ra^adnlna oddaja 10.00 Vabimo k nglsdu 10,06 Anglt^ka Prenner liga. insnetek U3kmo liverpod : Maochsstsr City 12.36 Najspotdneva 14.00 Vidřostrani. obvesula 17.55 Vabimo k oylodo )6.00 Reginnalne novNï 16.05 Kcáaita (2). posnetek tekiiíe
MerkurCclje:CSKASolija 19.36 Na| spot rineva 19.10 Viduusuam. ubvcsula 1S.65 Vabrmo k ogledu 20.00 ^upan^vami,kontaktna
oddaja 21,00 Regionalne noviŒ 21,05 Rokomei pnsimtík tukom
L'elje Pivovarna Laiko (ínm\\p. 22.35 I? oddaje Dobro lutro, mtomiauvno ra/vednlna oddđja 23.26 Vabimo k ogledu 23.30 Naj spot drievći 23J35 Vidt)(fê(raiii. obviKiila
TOREK, 28. novembra
SLOVENIJA 1
O/.OO PofnCila 0/.05 Dobrcijuiro 08.00 Pofoi^la 08.06 Oobrojuiro 119,00 Pmo^ila 09,06 Radovedni 09,20 Risanka
09.30 Martina m ptičju strai^iln 09,40 Podsire§jt^//lD 10.00 Zgoribftt/èkoljke 10.30 SnMja.tv Maribor 11.05 Kuliam mu^dami 11.40 PriJo^ovctj^Naialijo 13.00 PořoCila, Sport vrane 13.25 Hnbar
14.30 V/ivdlskemvrtu. 16/17 15.00 Poni Na. promel 15,05 Mnsinvi
15.10 Marian,ktini,kl pÍH^estep,
10/13 16.05 Potepanja. 9/10 16,30 Knjiga mene briga 17.00 Novioj
1750 PoLovarija rai>diii. dokiim.
18.00	Modm
1856	AnÛns nogice. nsanka
19.00	Gnt!vnik. vmiiie, ^cirl
20.00	l%amida
21.00	iovao^.dokum, leljion
22,00	Odoirrvi. $pori, vreme
22.60	AiklIwii/ nacfsu in
dokoni^na odločitev 6/6
23,40	Potovanja ras Um. dokům,
oddaja
00.10	Modro
00.15	Onwvnik, vreme, .^ort
01.45	Iniokaoal
SLOVENUA 2
06.30 Iniokaoal 09.00 Zabavm iníokanal 1150 DiroSki infnkanat 12.30 Zabavni iníokanal 15.30 Antmija 16.10 Siudiuatv 17.05 Slovenski maga/1 o 1750 Mostnvi 18,05 labirini 19.00 Mali oglasi, 6/13 20.00 ... tvoi lek je /iv m |e legak.... ob 100 leintu smrti Simnna Gr'.jijorâ<ïa 21.00 Najboljša podjetniika idfíja 21.30 Sen krRsne noti, ivgNališče 23.36 Kontrola, madžarski IIIm 01.26 Gnevriik/amejske Iv
01.46	Iníokanal
06.30	24 ur.ponoviusv
0?.30	RidiLake
08.20	Viliar ljubezni
09.15	Cista neik]1;nnsL narl.
10,05	Iv prodaja
10.36	Nnva pnlo)nosi, nad.
1155	ParKgnna, nad,
1256	Najdr/rifiiša spœinosu svoia.
dokum. oddaja
13.40	ÎV prodaja
14,10	RirJiileke
15,05	Psreynna, nad.
16.00	Nrjva pnln^nnsL nad.
17.00	l^ista nedoItal. nad.
17.55	24 ur vreme
18.00	Viíiarljubfí^ni.nad.
19.00	24 ur
20.00	PrevBnfiíiD
21,05	/firavnikova vest, nan.
21,65	BAR
22,26 Newyorská policija, nan.
23J^0	Na kraiu ^oC^ma. am, nan,
00,15	Seksvmestu.nan.
00.15	Alias, nan.
0155	24 ur. poiiovjisv 0255 Noćnih panorama
©
09.00 Dobro juiro, iniormauvno
ra?vedriliia ndda|a 10,00 2iipan ; vami. poll OVI biv
prigovora v sujdin 11.05 Najspoldncve 11.10 Košarka (2), posnetek lekmu
Mflrkur Celje :CSKASnli|a 1256 VabimokoQledu 12.40 Rokome L posnetek mkmc
Pivovarna laiku Gorenje 14.00 Vidcrisirani. cibv«!sula 17.55 Vabiniokoglsdu 18.00 MlBdt 2a mlaik mladinska
oddaja, 3. IVmre^a 18.10 Najspoidnava 18,15 Nejatrakuvoet^i doyodki
angie^k» Premier lige 19.30 VideQSirani. obvestila 19.55 Vâbimukoyledu 20.00 1509. VTV maga/in, regionalni
íofonnaiivni program 20.25 Kultura, íniomiativnaoddafa 20.30 Sporjmtorek.špwina inlomiaiivna o^ daja 20.50 Sporini gnsi, kontaktna oddaja
RK Prevent ^oveiij Gr^dui; 21,30 Asova gibann:a.iiiíom>ativna
oddaja.3. IVmrela 22.00 Suklkam ?a soncem, oddaja o
>ivlj«oju Romov. 3. IV \m}s 22.30 I? oddaje Oohroiutro, inlormativruj ra^ednlna oddaja 23.20 Vabímukogledu 23.25 Naj^radndva 23.30 VidoQsirani. obv&stila
SREDA, 29. novembra
SLOVENIJA 1
07.00	f^oroi'jla
07.06	Oobrojuiro 08.00 Porobila 08,05 Dobro juim
09.00	Poročila
09.05	Špfrtšpas.9/10 0355 Potepanja. 8/10 10,00	Kryigamenebnga
10.25	HomosapitiiB,7/3 11.15	Spe i doma
13.00	Poročila, šport, vre ma
13.26	Nekaj minut ra domain gla^o 1355	ljud[em/}^rrilja,lvManbor 14.25 Ml se mamo radi, 7/13 15,00	PoruCila, promel
15.06	Musiovi
15.40	Šria prvakov. 26/26
15.00	Pod klobukom
1655	Oddaja/a otroke
17.00	Novice. ^ por t, vreme
17,35	/ vami
10,25	/robanje Asua m lota
18.40	Krifik, risanka
19.00	Dimik, vreme, Šport 20.00 Kill dnbroie, prt^os 22110 Odmevi, ^port. vreme 22.55 Omizje
00,10	/vami
01.00	Dnevnik, VTE!me. šport 02.00 Iníokanal
SLOVENIJA 2
0650 Iníokanal 09.00 /abavni iníokanal
12.15	Najboljša podjetniška ideja 12.46 Nikoli ob deseub
13.45	Sdjot/iarvič
15.16	labiont
16.06	lekma.debatn?} oddaja
16.55	Z glavo na 2abavo
17.20	Dober dan, Koroška
17.60	Mostovi
10,25	U?ivajmov?draviu, 7/10
19.00	Praksa. 15/22 20110 Spurt
22.50 Slovenska j az^ scena 2355 Kanuii, i/raelski film
01.20	Dnevnik 2artiejsketv
01.45	Inlnkanai

0650	24 ur, ponovitev
0750	Ridilake
03.20	Viliarljube;ni.nad.
03,15	Cisia nfldolinosL nad,
10.05	IVprodaia
1055	Nova pnlrilnost. nad.
11.35	Pi^regnna. nad.
12-35	Prsvarjenc
13.40	ÎVprodaia
14,10	Riiiilake
15.06	Poregnna. nad. 18.00	Nova pnio^nosl, ni^d. 17,00	Ciste nedolžnost, narl. 17.55	24 ur, vreme
18.00	ViNdrliijbR/ni.riad.
19.00	24 ur
20.00	Umorniigrica, ami?, iilm
21.46	DAR
22.15	Monk, nan.
25.10	Nakraju/ločina,am,nan,
00J15	Scksvmesiu.nan.
0055	Alias, nan.
01,25	Z4 ur, ponovitev
02Í5	Nočna pa DOTam a
©
09.00 Dobro juiro. ininrmauvno-
r^/vedrilna oddata 10,00 Vabimokoyledu 10.05 Sfwtni torek, Športna inlormativna oddai^RK Prevani Sloven] Oradsi: 10.25 Naj spot dneva 1050 Športni gnsi, pogovor 11.05 Naj a uakiivnciši dogodki anglické hermsr íiye. ponovitev 14.00 Videosiraoi, obvestila 17.55 Valumokoglerki 18.00 Maja m drobna sknoja.
otroška oddaja, IV mrpJa 16,40 Regionalnu riovii;it 10.45 íairpfay.ponoviiev [Pv
baiinaniu Rpk^ 2006 19.15 Najspotdneva 19.20 Videosirani. obvest;la 19.55 Vabi010 k ogledu 70110 POP nora kontaktna glasbena
oddaia. gcstie: Kingston 20.55 Ríiyionaíne novice 21.00 Ddprta tRoia, kontaktna oddaja, 3, TV mreJa: Vpíiv méji c^remena varnost v prooietu 22.00 l^oddafeOobrojuiro, intorniatrvno • rči/viidnlna oddaja 22.50 Vabimo k ugledu 22.55 Naj spot dneva 23.00 Videostrani, obvL^stila
PRIREDITVE

Oven od 21*3. do 21.4
^^^^^ Lahkosicenllate.ltoalosebo.dajebilolo, dasieseodpiittiidinav-^^^^tf^ zven in svoje defo pokazali vsem. kisogdželeli videti, zelo dobro. N> ^ ^ enkrat se vam bodo poskusali približati tudi tisti, ki so vam do ssdaj metali le polena pod noge. Godilo vam bo. zato boste le bolj u?tvar ^^^^^^ jalni. Edina stvar, ki vam nebošlanaioko. boćas. Tega boste imeli se vedno premalo za vse tisto, kar a telite uresničrti. Če boste v naslednjih tednih doma već kot sicer, ga najdhe vsaj nekaj samo zasel Sploh, k&i bodo dnevi zelo kratki.
Bik od do 20.5.
Prisluhnite svojim željam in se jim prepustite, saj sploh niso tako za-
VIrtevne, da ne bi bife uresničljive. Ce bosie le većkral šli od doma. boste zagotovo spoznali nekoga, ki vam bo v prihodnosti se veliko pomenil. Lahko da bo povezan : valim hobijem ali službo, vsekakor bosta ^^^^^^^ imela veliko skupnega. Ob novici, ki bo prišla dovas v teh dneh. se boste zelo raznežili. Uspeh pri delu pa lahko pričakujet« zelo v kratkem. Morda ze v ponedeljek ali torek.
Dvoicko od 21«5. do 21.6«
^^^^^^ Cepiav vam denar ne pomeni prav dosti, bo zal v prihodnjih dneh prav ^^	vase (mancno stanje tisto. ^ vam bo žrlo živce, saj si boste naenkrat
^mLSSr želeli privoščiti zelo velik zalogai ki ga trenutno niste sposobni izpe* Ijati. Žal si ne boste dali kaj veliko rea in boste spet nniliz glavo skozi ^^^^^^ zid. Partner vam bo povedal nekaj krepkih in pametnih, zato bi bilo do* bro, če bi mu vsaj malce priduhniH. Če boste Š£ naprej vztrajali pri svojem, se ne čudite, če se boste naenkrat počutili .?elo osamljeno. Včasih je bezanje v svoj svet napačno.
Rak od 22.6. do 22.7.
čepiav se vamzdi. da sevam je podrl svet se bo vse obrnilo diuQače. Teden, ki je pred vami bo lep. Morda vas bo kakšnega koraka, za kate-rega se boste odločili Zr^vestno. strah. Vendet pa lahko računate, da ^^^T vas bo kmalu preplavilo neizmerno zadovoljstvu, lu bo na vaše nestabilno čustveno poôrt je vplivalo naravnost blagodejno. Kar veliko stvari vam bo uspelo izpeljati, nekatere le mačeti, druge tudi dokončati. Meko srečanje bo povzročilo veliko spremembo v vašem razmišljanju in početju, saj vam bo končno odprlo oći.
Lev od 23.7. do 23.8
■	^ Novembra od nekdaj niste marala in tudi letos vam ni po godu. še
©vedno se boste bolj kot s sabo ukvarjali z drugimi, pri tem pa sploh ne boste spregledali, da vam to prej Škodi kot koristi, šele. ko sevam ho zdravje precej poslabšalo.boste verjeli opozorilom Topa se zna zgoditi kar kmalu, če se ne boste vzeli v roke in pričeli živeti tako. kot od vas pričakujejo ludi vali najbližji. Nekdo vas bo zelo razočaral a poskusajte pozabiti nanj, saj imate dovolj dela z bolj pametnimi zadevami,
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Letošnja jesen vas pravzaprav razvaja, zato še nimate piavega ob-
?čutka, da se leto res poslavlja. Teden bo mineval brez večjih pretresov, kakšen dan bo lep, naslednji pa morda malce zagrenjen zaradi rahlih zdravstvenihtežsv. Crzite se navodil zdravnika m se izogibajte vsega. ^^^^^ kar vam Škodi. Ga se izplača, boste ugotovili že po nekaj dneh. Novo piijateljstvovambopomenilovsakdanveč.zatoga boste znalitudi negovati. Pazite le. da pri tem ne boste preveč vsiljivi.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
čeprav boste zelo zaposleni, utrtjenostl ne boste čutili. Sploh, ker se vam bodo dobre poti odpirale ena za di ugo. Doletela vas bo neiznrerna sreča, ki ste si jodolgo želeli in po malem že izgubili upanje, da se vam bo kdaj nasmehnila. Vase življenje se bo precej spremenilo. Into na bo* l|e. Q tem še ne boste govorili na glas. saj se zavedate, da se lahko še
	
	i ^
	
	
kaj spremeni. Dolgo pa tudi ne boste mogli molčati, saj je prelepo, da bizadrzali le zase.
Škorpijon od 24.10 do 22.T1.
Dobro veste, kaj je jesenska utrujenost letos pa vas še ni doletela. Pa ^	čeprav jo kar s strahom čakate, saj veste, da ji tudi letos verjetno ne
my^ boste ušli, Čepiav zdravje še m cakšno. kot si zelrte. se vse preveč za-^^yÊS držujete doma. Tega tisti, ki vas dobio poznajo, niso vajeni. Manjka M^H^/ vam rekreacija, skrb zase. In nikar ne recite, da za to nimate Časa.
Imate ga dovolj, le razporejati ga ne znate. Večjih naJog pa si še nikar ne nalagajte, saj ste uenutno precej brez energije.
Streiec od 23.11. do 22.12.
^^^^^ Zal se vam vaše sanje niso v celoti uresničile, a bodo težavice, s kate-
? rimi se trenutno ubadate, prehotlne narave. Spoznali boste nekoga, ki bo več kot simpatičen, zato se boste vse pogosteje zalotili pri misîi, kako vseć vamje Ntkar pri tem ne razmišljajte o primernosti zveze in o tem. kaj bodo rekli drugi. Kadarkoli ste topočeli. se je slabo končalo. Po drugi strani pa dobro veste, da vam v življenju prav nične manjka. In da lahko lezeno nespametno potezo vse spremenite na slabše.
Kozorog od 23.12. do 20.1«
še nekaj časa vam bodo zvezde tako naklonjene, da boste u speti ures-ničiti prav vse. česar se boste l&ttli. Nekdo bo sicer zavisten in bo po-skušal nagajati, a mu ne bo uspelo. Sploh, ker bodo vsi na vaši strani, saj boste sejali dobro vdjo in nesebično ljubezen, Tudi počutje se vam bo močno izboljšalo, paze skorajnistevelveijeli v to. Včasihzaležejo že dobri nasveti in iskreni pogovori. Ko se umiii duša. je tudi telo bolj poslušno. Vi pa bo ste spet čutili notranji mir,
Vodnar od 21.1. do 19.2.
^^^^^^^ Vsak dan bolj se zavedate, kako malo časa je Še ostalo do konca leta.
J% Včasih se vam že zdi, da so se letos vs zarotili proti vam. In dogajalo se ^ vam bo. da se bostevsepogostejezalotili pri maščevalnih mislih. To ne * bo prineslo čisto nič dobrega, zato bo bolje, če se za nekaj časa potuh-' nete in molčite. Čas bo prinesel svoje In spet bo vse tako kot s želite.
Nekaj pcostihdni bi vam naravnost godilo, če le gre, si jih privoščite, saj se bo nezadovoljstvo še naprej nabiralo. Tudi piehladi bodo v teh dneh pogostejši. Ne pozabite na vitaminel
Ribi od 20. 2. do 20.3.
Skrivnost uspevati zadilevati le zase. kar je res velik uspeh. Ponavadi namreč ne morete Nti tiho. sploh, če se vam dogaja kaj lepega In sedaj sevam. Uspešni boste kotle dolgone. le da tega tisti za katerega vi najbolj želite, sploh ne bo opazil. Če lepih stvari nimaš s kom delili, pa kmalu izgubijo svoj čar. Dobili boste dobro ponudbo. Ne boste je ta koj sprejeli, saj veste, da rab^ čas za premislek. Ne vzemite si ga preveč, da vas ne pre-hibjo. Sobota bo odličen dan. zakaj, pa boste vedeli leie v nedeljo.
Velenje
Četrtek^ 23. novembra
1919 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
PotopisFto predavanja - Franci Horvat; Masajl in Samburuji
19.30 Glasbena sola, orgelska dvorana Recital-Tina Zerdrn (harfa)
Petek^ 24« novembra
19 00 Galerija Velenje Odprtje razstave IX. mednaroiina likovna kolonija
21.00 Me* klub
Koncert: Utrip
Sobota, 25. novembra
6 00 03.00 Atrij KSC Kmečka trinica
9 00-13,00
Knjižnica Velenje, preddverje Sejem rabljenih knjig
9.00 Telovadnica ŠCVVelenje
Kdaj - kje - kaj
Kolarkai^ tekma-2. SKL, 8. krog. kadeti- KK V^nje : KK Laško 10.DG Dvorana centra Nova
Lulkovna predstava - Mini leater Ljubljana-Wiihelm Hdu»; Kalif Šlrk gd11.DD naprti
^8kupovalni oenter Velenje Otroška delavnica
Nedelja^ 26. novembra
16_0Q Telovadnica Šolskega centra Velenje
Košarkarska tekma • 2. SKL. 9. krog, mladinci, vzhod II • KK Velenje : KK Rogaška 98
Torek; 28. novembra
19.30 Dom kulture Velenje
Mestno gledališče ljubljansko: Jeklene magnolije
17.00 Interspar Velenje
Miklavževa ustvarjalna delavnica; Izdelovanje angelčkov in hudičkov
19.00 Knjigarna Kultu mica
Predstavitev knjiga • Bogdan
Novak: Pasja grofica
Sreda, 29* novembra
17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek
Špeline pravljične ure 19 3D Glasbena šola. velika dvorana Koncert Lovorka Nemel Dular (klavir) 17.00 Interspar Velenje
Miklavževa ustvarjalna delavnica: Izdelovanja Miklavževe vrečice Za dodatna informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično* intormaoijski in promocijski oenter Mestne občine Velenje {03/895 18 80).
Koncert za jubilej
Šmartno ob Paki-Mladinski cerkveni pevski zbor Seraphica iz Šmartna ob Paki bo ob 10. obletnici delcvan|a piitadil koncert, ki bo bo v nedeljo. 26. Novembra, ob 19, uri v cerkvi sv, Mar* tina v Šmartnam ob Paki. Njihov gost bo mladinski cerkveni pevski zbor Upanja iz Šenilja pod Turjakom.
Zgodilo se je
Q od 24. do 30. novembra
# # #
' 24. iMA-ujnbra 1961 jc v Man-horn uinrl nas rojak, slovenski pisatelj in	Gi«i«v Ši-
lih; Šilih so je vse živJjcnjc rad vračal v Velenje oziroma v Šaleško dolino, ki ji jc s svojo mladinsko povesijo Nokoć jc bilo jezero in romanom Beli dvor zapuslil dragoceno popf)-inico vse naslednje rodove; Velenje se je rojhku Gusuivu Šilihu vsiij deloma oddolžilo leta 196.Î, ka so pt> njeni po-irtîenovali osnovno šolo itT s poiiovno izdajo obeh njegovih leposlovnih del -ieta 1997 BeU dvor in leta 199y Nekoć je bilo jezero, v izdaji velenjske^ za-ložnjátVH Pozoj in v jezikovni posodobitvi Iva Stropnika;
•	24. Illrtxinbw leta 1985 so odprli prcmwjjcno in skoraj v celoti av laliiraiio ccsto do BeliJi Vod:
•	24. rin^uiMbra 2000 jc Ministrstvo za šolstvo in spon Republike Slovenije osnovno SoIo Šidck uvrstilo med 71 izhraiiili šol. ki so se Uihkíí vključile v
posku>sno i/vajanjc devetletne osnovne sole;
•	25. n(»>'cmbrd 1955 so prvič v zgodovini velenjskega preme v govnika dosegli lelno proizvodnjo milijon ion premoga; do konca leta 1955 so rudarji nakopali 1.116.500 ton lign iia;
•	26. nmctnbra 1976. ko so v okviru »Petkovih kulturnih večerov« v velenjski knjí^iíci svečano odprli »Količek miirksi-sdcae in družboslovne literature«. so odprli ludi 9.6 kilcv metra dolg vročevodni cevovod od Š(«ianja do Velenja, ki jevlciu 1976 poitalo najlepši kraj celjske lurislične regije;
•	velenjska občinska skupščina je na svoji seji 27. rnívcmbra 1967 skupno / upravnim odborom Svobode sprejela odločbo o ustanovitvi zavoda Dom kulture Velenje, kj so mu predali
v uporabo velenjski dom kulture in kin od vo rano;
•	2«. nmcmbm 1918 je bil v Velenju ustanovljen Narodni svet.
Sv. Hrti v Belih Vodah (Arhfv Muzeja Velenje)
ki je prevzel vřjdenje občinske uprave;
• 28. novembra leta 1974. ko so
se vse osnovne šole v Velenju združile v Vzgojntvizobraže-valni zavod, so v naselju Cîore-nje odprli Cîorenjevtî twarno keramičnih ploščic;
-	29. m»vtrnbra 195."^ je bil v vili I lerberstein v Velenju odprt Di>m pííčitka za 50 oskrbovancev;
-	29. novembra I960 so v novem mestneiîî središču Veletija tiad-vse svečano odprli doni kulture.
■ Damijan HIJaJIč
ODPIAKNJENI GIZDALIN
t7i00 SR
OBWfvtfe^ imHIM>S M»«««!«!.
SUUA Otl>f«*'<i MMiBit)»
CASINO ROTiUE i^mim.
(Casino Ro^lc)	g—
12:00 SO. NE 13tOO so. MC 15:90 lé:30 16:30 19t90 21:10 22:90
KQiedar imen
N ove m be r/li sto pad
23	• Četrtek* Klemen,
Lukrecija, Ctta dan Rudolfa Maistra
24	• petek* Janez
(Ivan), Anzej, Cvetka, Flora
25	• sobota • Katarina,
Erazem
mednarodni dan proti nasilju nad ženskami
26	• nedelja • Konrad,
Silva, Silvester
27. ponedeljek'Virgilij,
Bernarda, Leonard
28	• torek-Jakob
29	e sreda-Radivoj,
Blanka, Nino
Lunine mene
28 • novembra ob7:29 prvo krajec
Pregovori
Kakršno vreme je na Ivana dan, tako pozimi, posebno sveiSana.
Katarina ali kres, če je mrzlo, neti les.
Katarine dan ne laže, (e po sebi prosincu vreme kaže. Vreme Katarine tudi prosinca ne mine.
SrSoilt,
I OtttV Wi^lftt« OpxtrW&ifKlril,
MAFUM
SMiV <3*9 Munjei«^
SmU ZA BOŽIČ

20:40
29:MI ^E.so
SdmÇm (S^nilidi»,
OiAtfnMgftBiA, «ViBcWfu,
MMHtMt. SDWtC^MW MscwMr
mmtsuCENIÍO
AHUUIKA KUaUVAZA nUSHA UROO KAZAHSmiSKI
{Be>wr CidBMl U4flil«a il MtAei fr
fmtfk »odBU lifMul tf XKULMUVÚ

MMlM<l>mi«w CUncrkovn,
13:30 SO. NE 16:20 18:30
JOHHTUCKBt^MPrrEV»
OohnTucfcen Muudi«) WfmíB.
10:30 SP.« I6i50
čuMvrroifro
<A6oodT«w)
II«
11:00 so.ffi
13:40
10:10
I ( i t i <
^iMtf fill I.
M^tonteSM.
M*«»»««««!,
iHMWCaAMtHU,
/WMftiSll»
I t » <
ftcB. SlwwSmf». MpaMe^Mn, WwSewelk tfMPMnc j.wamv.
ODmil SVOJE SANJE ^
CStip Ufd	19» iMk
i§
o » a o 5 o.
yxr-« o
^(•nnUu
21:10
23:30 p&so
hiiwlAf bSan. WmatoflB«, OmInitMdBT. (MwSICn. XtMISrtW«. miiHM«*neii
nikoli
sami2Q7 o.
^ Informacije O programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 09093 98 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 In 03/42 41722
Klrwnatsgnfl ti prKlrfujejo pnvicodo<pn*m«n)t)e jvo^mii	WW^.pUnet-tu&.COm
Engrotui daci^ Cesta « Ti«ariji loa. Ce^je; RE. Kincmatognfu^anet TUŠ Celje, IÉ*iborskyfî8

f^HlAS 23. novembra 2006
GOTOVINSKI BanKREDITI do 8 let
tUdI za PLAČO ali POKOJNINO pod 70.000 SIT
EUROSIMAf^dAA
M 01/4M 13 M. fitt: 040/216 m 031/06 SO 40

Oglašujte na
t: TVKAI1AI
Vaš oglas bo lahko videlo 17.000 gospodinjstev.
Pokličite 03/ 898 17 SO
Financiranje vozil, opreme in nepremičnin.
Informacije: 03 899 53 13, 899 53 12
NLB ® Leasing Velenje
d.o.o., Vútenjů
Ce želite kupiti, oddsti. mer^atl aU n^eti stanovanje, hišo, poslovni prostor, se oglasite v nasi nepremičninski agençai na Šaleški 18 d v Velenju ali obiščite našo spie(no stran
——	www,hQbit.ti
iSOmiJiM	^	■
Prodamo
•	Garsoryera, velikosti cca 19 ml. ÎV. naclsiropjc. Aškerčeva cesta Šoštanj. leU> i/^radnje 1962. vsi priključki vseljivo takoj... CENA: 4,2 mio SIT/ 17.526,29 ,
•	3 S stanovanje, velikosli cca S7 ni2. !V, Qadslropjç. Zadrečka c-c-sia Na/arjc, Icio izgradnje 1984. vsi priključki, lepa lokacija, vredno nglcda.
(ENA: 16 mio SIT/66.766,82 ,
•	Poslovni prostor-skladišče, velikosli cca 519 ni2, klel, Kidričeva cesla Velenje, kio i/gradnje oz. obn<5Ve 1996, dobra lokacija, ure-jen dosiop /a dosiavna vozila. (ENA:41.820.800S1T/174.5!5,10 ,
•	Poslovni proslor- pisarne, velikosli cca 76 n\2. prilličje. Kersnikova cesla Velenje, leto izgradnje oz. obuove 1991, dobra lokacija, namenjeni mirni pisarniški dejavnosti ter opremljeni z vsíj potrebno iiîfrastrukturo.
CENA: 11.272.000S1T/47.040,56 ,
-	Poslovni prostor - irgovina, velikosii cca 74 m2. prilličje, Kidričeva cesta Velenje, lelo izgradnje oz. obnove 1996, dobra lokacija, na.menjena irgo^nski ali pisarniški dejavnosti,...
CENA: 11.939.200SIT/49.821,39 ,
-	Veliki VTh nad Šmartnom ob Paki - slanovanjska hi§a. velikosli 230 ra2. siarosi 2003, hiša na lepi sončni in mirni lokaciji, poirebua finalizacija fasade, kleli in <ila>lice, vseljiva lakoj, možriosl financiranj... CENA: 30 MIO SIT/125.187,78 oi. po dogovoru
•	Bočna - stanovanjska liiša, velikosti 120 m2, slarosi - obnovljena 1950 let, hiša v strnjenem naselju, zgrajena v si arem slogu - oboki, ob hiši gospodarsko poslopje in drvarnica, sire h a bob rovec zaitwj-njan pred S leti. obnovljena kopalnica, v hiši so šliri sobe {dve spodaj in dve zgorajkuhinja, wc/unanjl...
CENA: 18 MIO SiT/ 75.112,67 oz. po dogovoru
Smo strokovno usposobljeni z licenco nepremičninskih posrednikov v prometu z nepremičninami. Izvajamo tudi cenitve nepremičnin in poskrbimo za vpis v zemljiško knjigo. Prepričali se boste, da smo n^večji ponudnik storitev na področju posk>vaf\ja z nepremičninami V Šaleški in Zgori\ji Sanivski dolini.
Nagradna križanka tQcom^HOP

(ib
LG
■ood
PËPS
jĚsemu
SORODNA. OKUSNA RtBA
spocna
a.ežA.
eiMÀ. 8l«LA
KAU P
I4£D HIPOTEN. IN KATFTO
(tftlOON.)


KARfA
(KHIlj^.)
ponavul
BÍSEOE AUeSSED
TCMOJ, PODLAGA P006TAVA PRI KIPU
UEÏTO V •U(90W fA60
nekdanjt VRHOVNI K02AŠKI PÛVëUN.
NEKDANJA
tv- voot.
TIUICA-OLÛA
SPOCNO ZDRLr2g> VAHJE CCBEL
AKTON AdK£RC


OCL CEPCA ZA 8od«a HLATVV
KMSCKQ
voato
SOTOH SEVERNO*
ameriSK
INDIJANCEV
VPR£2NI droo KI«CK&QA
VCZA
peftSDŽI PODOBNA VRHNJA HAIJA UU$UMANK
Smma
TROPSKA FUVAN
AH10H PANOV
' ®OHj§TVO T
0C1OĆEN
JSL
&veoshi P4AT1U
{i wboh1
NEM, PlUU. PtSATEU-OEOftû
Rm, *\ TEČE SKOZI CELJË
R
6VR8T0ST, »«EPKOST. KLENOST
oa
VDJVCOi-ME
ftcvec m
BERILI» JEV AlUMOSI-UKAT
SLOVENS. PEVEC v SLOVENS. OKTHTl>-PETER
V
K
L
SÊonjEC. AONEC
MOORA BARV*
RUSKO ŽENSKO IM£
TONI innal£a
oomr* TELESNA poskooba
*KH*peK
»OdAN
KILINOV brat
B
èPANSKO
M. lUE
VLADAN 0Ë5NICA
N
POSiNI PREDAL
pfutrol-NICA
NAf>ftAVA
ZA Oe-GLAVL'
JAfifE OeSOJENC.
ANTON JANâA

SDMI IZVOD KAKEGA DELA
PAAâlC (UUfiK.)
STRAN,
DEL KNJIGE
ComsNopd.0.0.
PE Velenje, Kidričeva 2 b Nakupovalni center Velenje Tel/fax 03 8970 544 E-niail:ve@connron.si
Razkošje po dostopni <eni !
Računalniška trgovina CQMSHDP v pritličju ndkupovdfnegd centra vam nudi bogato izbiro računalnikov in računalniške opreme, digitalnih fotoaparatov, televizorjev, avtoakustike po konkurenčnih cenah. Mediji CD/DVD po stari cenil Ponujalo možnost obročnega odplačevanja do 24 mesecev preko trajnika'
Rešeno /izrezano/ geslo križanke pošljite najkasneje do 4. decembra na Naš Čas. d.o.o. Kidričeva 2a. 3320 Velenje, s pripisom «COMSHOP«. Izžrebali bomo tri praktične nagrade: av-toradio L6 model IM360QR. torbo za prenosnik In USB ključ 512 MB.
Nag raje m i nagrodne
križanko »Mlekarna
Cêleio«, ob|avljene v
tedniku Nos cosdne
9.11.2006, so:
Tanja Sijario, Tcpolàca 1Q7d. 33Z6
Topoišica,
Marta Hrovat Šmarška. 30.3320 Velenje.
Vinko Hudej, Šmarška 22, Velenje. Darilni bon Mlekarne Celeia prejmejo nagrajenci po posti. Čestita mol
IÍ A IM O V K I. il \ J I;
ČETRTEK, 23. novemben
6.00 Oobro jutro In veselo v nov dan: 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6 45 Na današnji dan; 7.Q0 Horoskop; 715 Cestne Informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročita; 7.45 Današnji kulturni utifp; B.OO Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8 45 Policijska kronika: 9.0D V srcu Ev I ope (ponovitev); 9.30 Poročila; Hekieadjski nasveti Olimpijskega komiteja Slov^ nije, 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj^kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Na srcuEvrope; 17.30 Zdravniâd nasveti; Erosov kotiček. 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje
PETIK, 24. november:
6 00 Pozdrav in veselo v nov dan: 6 30 Poročita if) Izsfca Evrope, 8.45 Na dana&iji dan; 700 Horoskop: 715 Poročilo Avlo moto zveze Slovenije: 730 Poročila: 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utiip: 8.30 Poročila: 9.00 Na srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; 10.0Û Na svidenje: 14.00 Podrav; 14,10Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz sica Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30Poročila: 15.45V srcuEvrope: 16.00Kdaj.kje.kaj; 16.30Poročila; 1700 Glasbene novosti; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 2S. november:
6 00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop: 7.15 Cestne informacije- poročilo Avto moto zveza Slovenije; 730 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utiip; 8.00 Polepšajmo si sobomo jutro; 8.30 Poročila; 8.00 V srcu Evrope; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna: 10.00 Na svrdenja; 14 00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; 14.30 Potočila in V srcu Evrope; 15,00 Aktualno: 16.30 Poročila: 16.00 Ktfaj, kje, kaj: 16.30 V imenu Sove; 1700 V srce Evrope; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA. 26. november:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infornia-cije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke.' 16.00 Glasbene novosti: 16.30 Poročila; 17.00 Minute z domaČimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEOEUEK, 27. november:
6.00 Dobro jutro In veselo vnov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop: 7.15 Cestne informacije- poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip; B.OO Gospodarski utrip: 8 30 Poroftla: 8.45 Pollcijsi(a kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov: 9.30 Porowla: 10.00 Na sviđanje: 14.00 Pozdrav: 14,10 Na današnji dan; 14.^ Poročila: 15,00 Aktualno; 15,30 Poiočila; 16.45 V srcu Evrope; 16.00 Kdaj. kje, kaj. 16.30 Poročila: 17.00 Ponedelikov spori; 18.00 Glasbena lestvica; 1B.30 Poročila, 19.00 Na svidenje.
TOREK. 28. novembec:
8.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope: 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije: 730 Poročila: 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila: 9,00 V srcu Evrope in VI tnarski nasveti; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Ma današnji dan: 14.30 Poročila in Iz srca Evrope: 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj. kje, kaj; 1700 Ma srcu Evrope: 18.30 Poročila: 19.00 Ma svidenje.
SREDA. 29. november:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan: 7.45 Današnji kulturni utrip: B.30 Poročila in (z srca Evrope; 7,00 Horoskop, 715Ceslne infor-nfâcije Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša; 8.30 Poročila: 9.00 l^a sicu Evrope Iponovitev): 9.30 Poiočila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno: 15.30 Špoit: 15.45 Na srcu Evrope; 16.00 Kdaj, kje. kaj: 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 13. novembra 2006 do 19. novembra 2006 niso povprečne dnevne koncentracije S02. izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na obmoQu mesme občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki. nikjer presegale mejne 24Hjme koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URADZAOKOUIE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02
od 13. novembra 2006 do 19. novembra 2006
(v mikro-g S02/m3 zraka) m^na vrednost: 350 mikrch^ S02/ni3 zraka

nnn mifm
I a
s 9
I S > <
s «
13. nov ■ 14. nov HiS. nov ttis. nov ■ 17. nov ■ >8. nov p 19. nov
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Olga Srdić. Kidričeva cesta 3, Veienje in Mlladin Gotijan. Log 2, Hrastnik; Irena Stropnik in Marjan Seškovnik, oba Šálek 83. Velenje,
Smrti:
Justina Eržen. roj. 1934. Bukovzlak
8: Ivan Pogačič. roj. 1945. Krfzevec 3 a; Zmagoslava Lavrenčič. roj. 1932. Ljubljana. Gorjančevd 2; Jožefa Venek, roj. 1923, Dol suha 1; Marija Ku-čiš, roj. 1935. Črni vrh 38; Franc Za-mernik, roj. 1925. Ljubno ob Savinji. Foršt 38: Janez Vučina, roj, 1934, Sv. Ema 22; Janez Meza. roj. 1938. Velenje, Tomšičeva C. 55.
OBVEŠČEVALEC
mali OGLASI
DEŽURSTVA
DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom 031/443.365,
STIKhPOZNANSTVA
ŽEMTNA posredovalnica ZAUPANJE la vse stafosn. brezplačno za mlade ženske. Gsm: 031/505435, GSM: 031/836-378. tei. in faks: 5726-319. DEKLE, ce re$ne zveze si želiš, po živ-lienju v dvoje hrepeniS, pokliiii na gsm; 031/836-378. SIMPATIČNA učiteljica, sdmska, 38-letna. si želi spoznati prijatelja starega do 53 let. Gsm: 041/248-647. www.superalan.s. SITUIRAN podjetnik. 47-letní. si želi spoznati urejeno žensko, nekadilko, staro od 30 do 48 let. lahko si tudi brez službe. Gsm: 041/248-647. www.superdlan.si.
PODARIM
POKVARJEN metalec za beton podarim. Telefon: 5855-935.
VOZILA
PEUGEOT 206,1.2003.30.000 km, zefo ugodno prodam. G^: 041/438-836.
RAZNO
NOV SUŠILNI stroj Gorenje prodam. Gsm: 031/344-180. MIZARSKO pan žago. višina reza 20 cm. 60 X 60. trofazni motor, prodam za 110.000,00 sit. Telefon: 5774451. DVAZGRABUALNIKAin dva tračna obrailalmka. §tiri redna, trosi-lec zâ hlevski gnoj in prikolico kiper 4 t prodam. Gsm: 041/227-336. ZAVESICE za vozila Opel Vectra 8. letnik 1995 do 2000, za limuzino. 4 kosi. originalne. Gsm: 041/692-995 PRODAMO rabljeno črno usnjeno sedežno gsmfturo: trosed, 2 fotelja in tabure. Cena po dogovora Tel.: 03/897-5446 ali 031/407-954
PRIDELKI
BUKOVA drva prodam. Gsm: 041/504-987.
ULEŽAN hlevski gnoj, jabolčnik in
žganje prodamo. Gsm: 041/344^83. DOMAČO slivovko. šnops češnec. garnituro ruskih kegljev, §tirinova 13 col platišča prodam ali menjam za 15 col in drejane stebre za stopniščno ograjo prodam. Gsm: 041/849474.
ilVAU
PRAŠIČE Švede, težke od 20 do 300 kg. za nadaljnjo rejo ali oĎščene prodam. Gsm: 041/239-651. TELIČKO limuzin. 120 kg težko in te-lico sivko, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon: 5883-255. gsm: 031/640-369.
VEČ TELET, težkih od 120 do 160 kg, prodamo. Gsm: 031/495-208. PUJSKE, težke od 25 do 3Qkg In prašiča, težkega 170 kg. prodam. Telefon: 5885-570, gsm: 031/868-931. PUJSKE prodam. Gsm: 031/606-147
NEPREMIČNINE
HIŠO v Velenju oddam v najem. Tele* fon: 5863-717.
OPREMLJENO garsonjero v Šoštanju oddam. Gsm: 031/268-306.
KOMUHJU.IIQ PODJETJE H VELEKiE d.0.0.
Pogrebno pokopališka dejavnost
Koroška cesta 37 b. Velenje

NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ÍM(AIE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
-	PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA
-	OREOITEV DOKUMENTACIJE
• MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
-	UREDITEV ZNIŽANJA STROlKOV NA ZZZS
Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390138; 031/379 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
Velika jesenska akcija do. 30 novembra
A
GflRAtV
Kuhinja Dana
polepša vaš dom
Pi^iitvm indurtrittf.d. Polal» ^ Po]»lt17ei m lfl<histhjiki prodejiiw: OV 70 37 130 03/ 70 37131 lftfO®QMintli www.gwfflLB
Popusti,
hitri
krediti,
nagradno
žrebanje!
PRODAMO STANOVMUSKE HIŠE V 6A6ERKAH PRI ŠOŠTANJU Uto izgradnja 2006, tlorisna velikost cca 105 velikost parcel: od 475 m2 do 537 m2. Cena fe od 34.300.000 sK'>-8.S%DDV (oz. 143.131,36 EUR)-Akcija do konca {anuaija 2007i INFO: tel. 041-624-775
ALSA - NEPREMIČNINE
Trg mladosti Z Velenje, www.alsd.sí Info: 041/299919
PRODAMO; BIVALřdl VIKEKD 60 m v Ukah - Paški kozjak, letnik 1980. paresis 936 m?, rana 12.000.000 SÍT GRADBENI PARCEU ^ na Izredno lepi lokadji Podkiaj - Tajna • 800 in 750 m2 -cena 28Eur/m2 LEPO dvodruzin^o hišo, 220tti2. letnik 1850 / 2000, s parcelo 317 m2. v Rbčící ob Raki. 30.SOO.ÛOO.OÛ SIT
ODDAMO: Poslovni prostor v bližini ZD Vslenjs. velikost 70 ni2 - pritli^e. primeren ?d ordinacijo, oisame. mirno dejavnost., Cçn8400Eur*stroSki
Smučarski sejem
Smučarski klub NOR-DK'A Velenje organizira v RdeCi dvorani v Velenju SlilliM RABUENE SMUČARSKE OPREVIE. Sejem bo odprl:-K 12. od 15. do 20. ure 2.12. od9.do17.ure 3.12. od 9. do 20. ure.
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci. obvsSlianio vas. dd je tel.: 112 rszen/iraria za službo nujne medicinske Domoiii. Na to tslefonsko Številko pokiifiite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in )e potrebno takojšnje ukrepanje ektpe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na te) številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo klil^ite na telefonsko številko 899S47B. dežurno službo pa na 8995445.
Lekorno v Velenfu:
Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na re-
cepte, predpisane istega dne Ob nedeljah in državnih prazni kiti |e organiziran odmor za kosilo od 13.0G do U.DO. telefon 898-1880.
Zoboidravnikh
25. in 28. november • Vlasta Štrbenk. dr. dent. med., (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti. ZD Velenje. Vodnikova 1)
Veterinarsko postajo $ešton|:
Dežurni veterir^ar-
gsm 031/688-600.
Delovni čas: ponedeliek - petek od 7
do 14. ure; Anitiulanta za male živali
in izdaja zdravi t-ponedeljek, sreda in
petek od 8. do 12. ure tenorekin i^e-
trte 0Û13. do 17 ure.
gorenje
GorenjeLP.C. (I.o.o.
išče sodelavca
mofstra za vodenje delovne skupine v serijski proizvodnji
Kandidati morajo izpolnjevati nasledi\je pogoje:
•	strokovna izobra/ba IV, ali V, stopnje tehnične smeri (eickiro ali sirojno),
•	5 let Oclovnih izkušenj, od tega najmanj 2 ieii na področju vo-dcr^a delovne skupine.
-	osnovna znanja s področja uporabe računalnika, -zaMeno je vsaj pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika,
-	imeli morajo interes in smisel /b delo z ljudmi.
Vloge z življenjepisom, doka/ili o izobrazbi, deUwnih izkušnjah 1er priporočila pošljite na naslov Kadrovska služba. Gorenje l.P.C, d. 0.0., Velenje. ParCizanska 12.
/a dodatne informacije lahko pokličete ga. Nevenko Meh, tel.
mmi
Rok za prijavo je 8 dni od objave.
Dve evromuhi na en mah!
Će do 22. decembra 2006 zamenjate tolarske prihranke v evre in vezete depozit, dvakrat prihranite. Z ugodnejšim menjalnim tečajem boste namreč pridobili, z odlično 3-odstotno letno obrestno mero pa po treh mesecih depozita prihranke se oplemenitili, Bi ju radi na en mah ujeli? Pohitite v najbližjo poslovalnico in preverite ponudbo.
Informacije; 080 38 00
isrik AusiMCi««umUll4cl Inib^sn«, SmaniMlui 1«0.1JIA<(«M
Banl^Vuslria Creditanstalt
Kako sta se spoznala, bo ostala skrivnost
Kako sta se spo/nala Rebeka (prej Bcvc) in Ronald Horvat, bo
na njuno željo ostala skrivnost. Spoznala pa sia se pa naključju. »Tako, da človek lega res nc bi prlčakovai. Temu se šc vedno smejeva. Vedno praviva, srečali sla se dve popolni nasproiji, ki pa zdru/cno delujeta popolno.« pripovedujeta.
Rona Id ovc korenine segajo v Šoštanja kjer je pri dedku in babici preživljal najlepše obdobje svojega /tvljenja. Rebeka prihaja i/ Celja, večino svojega življenja
pa je preživela v Šentjuiju.
Poročila Sla se v Vili Širokih v Šoštanju, /ato, ker Ronalda na Šoštanj vežejo lepi spomini in ker je bila Rebeki všeč vila in njena čudovita /elena okolica, idealna za poroko na prostem in /a trideset 5vaiov.
Trenutno si v Ljubljani urejala hiško. »Komaj že čakava selitve. Zgodila se bo v teh dneh. Za zdaj pa sva razpeta med Ccljeni in Ljubljano,« pravila prikupna /.a-konca.
■ mkp
Izbiramo naj osebnost 2006!
Drage bralke in dragi brale, zdaj gre pa zares. Očitno ste se na izbor naj osebnosti že dobro navadili, saj smo v naše uredništvo prejeli ^evllne va« kupone, na katerih predlagate kandidate za uvrstitev tia lestvico naj tjsebnosti leta 2006. Kot smo že napovedali, tokrat pravil ne bomo spreminjali: v zadnjih dveh številkah sle nam predlagali
Lesfica najosebnosfi za leto 2006:
1.	Frane Blaliiik. dr. veterinarske mcdicine (predan svojemu delu. vedno pripravljen pomagali, prijazen...)
2.	Mag. BoWnac. predsednik uprave Gorenja (odJjčen gospodarstvenik; dobro v(xli Ciorcnje, Id posiaja pomembna lîrma v svetovnem merilu; dobro v<xli deîixlajalce) Mal}ax Fjiicršic. ^asbeni pedagog in dirigent pihalne godne Premogovnika Vdraje (odličen in perepekliven ^sbení pedagog; odlično vodi godbo; prvi v Sloveniji razpisal In fudi razprodal abonma pihalnih godb...)
4.	Trška Raâîvnik. doktt)rica medicine (priljubljena krajanka» tabornica. spremljevalka predswlnika vlade...)
5.	Pa\d Gnišeli, lír. rncd,. prijazen in skrben zdravnik s posluhom...
Rolwrl (i<iter, (odličen glasbenik; zanar^xinozabavnoglasbf) iii harmoniko je uspel navdušili številne mlade; la pa zna zabavati ...)
7.	Dainyon K\\zjk, direktor muzeja Velenje {človek na pravem n^eslu; dober vodja; odličen zgodttvinar ,..)
8.	luni Kcliar, upokojeni pmlesor (odličen vodilelj; zabaven in zanimiv; sproscujoč..,)
9.	Mojca Kahič, vodja programa plesne šole Spin, sposobna učiteljica, odlična pevka, tekstopiska in avtorica i^Hsbe m otroke...
10.	Ana Drev, smučarka (preprosttx zelo uspesno dekle; odlična in perspektivna smučarka...)
11.	Nalalija Bali. šprjrtna profesorica (dolgdeina špcrtna delavka; odlična vz^oiiieijicji; zna prisluhniti oU'okom in mladim ...)
12.	Marjan Travncr. aktiven kraiaji (polten sokrajan; vedno pripravljen pomagati; v dra^lvili v Šmartnem ob Paki si dela bre7 njega ni mi)goČe predstavljali...)
kandidale. ki jih zdaj že uvrščamo na na»i lestvico najpt)pu]arnejših, Odslej lahko glasujete lo zanje. Glasujete lahko tudi na Radiu Velenje vsak dan pet minut pred 16. uro, med 9. in 10. uro pa lahko pošiljate svoje glasove |>o eleklmnski pošti ( radio.veknje<žsioLnel ali pa glasu-jele z sms na številko 031 26 26 26. Vsak leden bosta z lesivice izpadla dva kandidata, lista, ki bosta prejela najmanj glas(w.
Tudi letos bomo vaše sodel<wanje nagrajevali Podeljevali bomo tedenske nagrade pokroviteljev, ob zaključku akci^je pa se nagrado našega generalnega pokrovitelja - gospodinjski aparat (lorenja. Pohitite torej / izpolnjevanjem kuponov. Upoštevali bomo vse, ki bodo v naše uredništvo prispeli do torka, 2H. novembra, do 10. ure in predloge, ki jih boste ptjsredcwali na Ratlio Velenje prav tako do tega roka. Veliko veselja pri izbiranju n^ osebnosti in sreče pri podeljevanju nagrad vam želimo.
Med listiini, ki boste glasovali na kuponu številka bomo izžrebali tri nagrade pokrovilelja Picerije Picadily (.Vkral po dve piči) 1er tri darilne pakete Papirnice Pentlja.	■
P'2ZE IN RUAHOiZic
NAREZKI BirCBK SOLATE/ SLADICE
^^EAKi-T-fe
MODglMllCMMS/OOPS
Sprejemamo rezervacije za zakuučke ob ko
Stari trg 35, Velenje, telefon:o3 586 93 58
Cankarjeva id. Vele« je, tel.: 586 30 39
Velika izbira daril xa vse priložnosti tudi poslovnih đaiil. Skupaj bomo iibtali majhna in velika presenečenj al
Za veliko srečo so potrebne majlme pozornosti - mi jih imamol
NagrajeiKi prejšnjego ledno:
Prakličnc nagrade pokrovitelja prejšnjega tedna podjetja Treni Net prejmejo: Milena Grobelnik. Šaleška 18 c. Velenje; Silvo Pan, Mali Vrli, Šmartno oh Paki in Gregor Jaklič, Tomšičeva lř>, Í320 Velenje. Obvestila prejmejo nagrajenci po poi^ti.
Naj osebnost leta 2006
Predlagam:
Obrazložitev:
Moj naslov:
Zanimiv pogled na kulturo
Etno večer z naslovom Moj pogled na kulturo je do konca napolnil dvorano centra Nova - Navdušeni organizatorji, zadovoljni obiskovalci
Velenje • Bošnjaško mladinsko kulturno društvo Veleaje deluje S8m<5 leto in pol. pa so v leiTi času pripravili žc 12 odmevnih projektov, ki so vedno naleteli na lep odziv publike. Preji^nji torek /večer so v sodelovanju s Knji/jiico Velenje pripravili etno večer, ki so ga poimenovali ►>Moj pogled na kulturo«. Dvorana v centru Nova je bila nabilo polna, večer pa izredno lep. Tudi zalo, ker je bil po svoje
prika/ s(rpn(fsti med narodi, ki jo krepi prav kultura. Večera so se udeležili tudi velenjski župan Srečko Meh s si)pn)gtj Viko, ambasador Bosne itî Hercegovine Izmir Talic ter svetovalka za kulturo na ambasadi republike Srbije Aleksandra Stanki)vic-
Predsednica bošnjaškega društva Jasmina Imširović, dekle z neverjetno energijo, je v uvodu pozdravila res številne obiskovalce. Potem pa smo si lahko vse o nastopajočih prebrali sami, saj so poskrbeli za kratke predstavitev nastopajočih kar s pomočjo sodobne tehnike. Zanimiv pristop. kot so bili zanimivi tudi prav vsi nastopi sodelujočih. Vsak po svoje, predvsem pa skupaj. saj sem večer doživela kot splet različnih kultur in narodnosti, kot večer strpnosti in navdušenja nad svojo in kulturo drugih narodov. Ko človek od lepih bosanskih sevdalink v izvedbi mladih članov Bošnjaškega mladin-
skega kulturnega društva Velenje »preskoči« na slovensko Golico iu uživa ob glodanju mladih fol-kloristov Koledc, od tu pa k srb-ski folklori, najprej v izvedbi ljubljanskega KUD-a Sandžak in polem ob nastopu velenjskega Srbskega društva dr. Mladen Sto-janovič, na koncu pa z glasnim aplavzom pospremi še nastop dveh mladih plesalk Romskega društva Romano Vozo iz Velenja, so preskoki veliki. Lahko rečem, da sem bila več kot navdušena. Kurja poli me je oblila kar nekajkrat, kar je vsaj pri meni znak, da se me nekaj dotakne. Dotaknila se
Mladi predstavnici romskega društva Romano vozo ohranfata romsko kulturo z zanimivim plesom.
meje tudi narodnostno zelo pisana publika. V dvorani smo bili ta večer vsi enaki in vsi navdušeni! Predvsem pa so znali obiskovalci navdušenje nad nastopi glasno in jasno pokazati in izraziti. Čeprav sem redna obis-
kovalka kulturnih dogodkov, to doživim zelo redko.
Pa še to.Jasmina Imširovič mije dan po prireditvi povedala, da so imeb za izvedbo na voljti le 7 tisoč lolarjev. »Zahvaljujem se vsem, ki nam ne pomagaj<i. /ato, ker prav zaradi njih delamo še bolj trdo in
še bolj navdušeno, /ame in za vse nastopajoče jc bil lep od/iv publike in zadovoljstvo po končanem večeru tista prava nagrada.« Ob tem pa ostajam brez komentaija. Iu si mislim svoje.
■ Bojana Špegel