Za Ameriko 8 dolar. 4 dol.trje 2 dolatja celoletno polletno Četrtletno Nov! oarocniln ca nosijajO naročnino >e nakaznici. Za inozemstvo: celo leto ... K 480' pol eta...............2<0' <“lr' leta . . „ 120 ta mesce . . ..40 ‘acunani po j in sieet 55 mm inma ‘l K nonos!. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirajo. — rZS Rokopisi se ne vračajo. II—- Izhaja vsak dan zjutraj Fcsemezna številka velja 160 K Uredništvo je v Ljubljani, F rer.čitkanska ulica štev. 6/1. Tele Ion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu ——-TT~~Z: štev. 8. Tclcion štev. 44. —: 34. štev. V Ljubljani, sreda 9.februarja 1921. Pušt"i"a i"sC,“v s<,toral- IV. leto. Komunistična izvajanja v ustavnem odboru. Beograd, 8. febr. (Izvirno poročilo.) Današnji seji ustavnega odseka je predsedoval dr. Vesnič. Prvi le dobil besedo komunistični poslanec Filip Filipovič. Izvajal je, da se mora. ko se razpravlja o ustavi, misliti tudi na mednarodni politični položaj, ker so danes države odvisne druga od druge. Velika svetovna vojna, ki se je vodila radi kapitalističnih interesov med Anglijo in Nemčijo, je končala z zmago Anglije. Po tej vojni sta ostali še dve velesili, ki pripravljata bodoče konflikte: Amerika in Anglija. Zato zalitega čas, da se življenje držav in nart dov prilagodi sedanjemu položaju 111 težnjam narodov. Tej zahtevi morajo odgovarjati tudi nove ustave. Samo sovjetska ustava jamči narodom svobodo in neodvisnost. Buržoazni ustavi tvori temelj princip za- sebne lastnine. Ta pa ne more narodom zajamčiti svobodnega razvoja. Poslanec zaključuje svoj govor s slikanjem razmer v sedanjem buržoaznem kapitalističnem režimu, ki narodom ne more pomagati iz povojnih razmer. — Za Filipovičem dobi besedo posl. Sima Markovič (komunist), ki govori o istem predmetu s političnega stališča. Govornik kritizira naše notranje razmere in naglaša, da buržo-azija ni duševno pripravila narodnega edinstva. nego da je želja po csvobojenju iz robstva rodila željo po edinjenju in gospodarskem osvo-bojenju. Ali ker narod danes še nima popolne svobode, smo še zelo oddaljeni od edinstva in smo tam, kjer smo bili pred dvema letoma. — Seja je končala ob 12 in pol. Amerika nasprotuje sklepom pariške konference. Pospešenje posebnega miru z Nemčijo. z Nem- Berlin, 8. febr. (Izvirno poročilo.) D. Pariza poročajo: V tukajšnjih političnih krogih so zelo vznemirjeni zaradi včerajšnjega poseta ameriškega poslanika pri ministrskem predsedniku Briandu. Pogovarjala sta se precej časa. Domnevajo, da je ameriška vlada potom svojega poslanika oficialno zavzela stališče proti sklepom pariške konference. Berlin, 8. febr. (Izvirno poročilo.) )z l.ondona poročajo: Predsednik Zedinjenih držav Harding je pretekli teden naprosil predsednika Wilsona, naj skliče kongres že za 4. marec. Ta korak Hardingov je v nekaterih ameriških krogih zbudil precejšnjo pozornost, ker je to prvikrat, da je bodoči predsednik napresil odsto-pivšega kolego v taki zadevi. Po zasebni brzojavki je vzrok temu koraku Hardingova namera, kolikor mogoče kmalu doseči mir čijo. LDU. Haag, 7. febr. »Hollandsch Nieuws Bureau« javlja iz Washing-tona: Senator Farmoei je stavil v senatu predlog glede vprašanja iz-plačitve zavezniških dolgov. Obenem je stavil odškodninski predlog s temi točkami: 1. Znižarije nemške odškodnine na 15 milijard ali 28 anuitet po 1 milijardo dolarjev; v tej vsoti so vštete tudi obresti. 2. Nemčiji se dovoli kredit 5 milijard v zlatu za nemške vzhodno-afri-čanske kolonije in nemške kable, ki jih je ententa zaplenila za vojne. 3. Zedinjene države imajo prednost za nakup prej nemških kolonij in kablov. in sicer v skupnem znesku pet milijard dolarjev. Ta znesek se odpiše od vsote, ki jo dolgujejo zavezniki Zedinjenim državam. Razmerje Italije do Avstrije in Nemčije. Ekspoze grofa Sforze v italijanskem senatu. LDU. Rim, 7. februarja. V Senatu Je minister za zunanie posle z rol Sforza govoril o avstrijskem vprašanju. Izvajal le: Predlaga) sem, naj se avstrijski problem smatra za problem mednarodnega interesa, ki sc da rešiti s mednarodnimi sredstvi To načelo je bilo temelj za smernico v Parizu prlpravllcnega načrta. Izjavil som, naj se avstrijski vladi prepusti iniciativa v kar največjlh mejah, kakor tudi odgovornost za upravo. In da eventualno nadziranje ne sme ovirati delovanja vlado ter da se nobena finančna itervenelja ne sme dotikati sedanjega gospodarskega delovanja pod Avstrijo In Inozemstvom ter da ne sme zadoblti značaja monopola. Italijanski predlog stremi za tem. da se daje Avstriji nagla sredstva za reorganizacijo ter da se vzpostavi njena gospodarska neodvisnost. Govoril Je potem o načrtu, prijavljenem v Parizu ter dejal: Izjavil sem, *a se mora avstrijsko vprašauje rešiti 1. 'So nujnostjo. O načrtu se bo sklepalo na -rvem mestu na selah skupine za nameravano finančno organizacijo meseca le* ™arla- ”!n,8. da bodo Italijanske, angleške, francoske In ameriške bančne sknplne razumele veliki Interes, udeležiti se sel. Italiji bo na fast, da je predla- gala pomoč In podporo za Avstrijo brez zahrbtne misli na politično In gospodarsko supremacijo in pozablvši ves srd preteklosti. LDU. RIM, 7. februarja. V senatu le zunanji minister grof Sforza govoril o uspehih pariške konlerencc In izvajal, da se morata vpoštevatl znesek dolgov In plačila zmožnost Nemčije, da se določi vsota za reparacije. To plačilno zmožnost je težko ugotoviti, ker je Nemčija ne naznani. Konferenca |c hotela, da bi bila plačila v neposrednem razmerju z rastočim tispevanjcm Nemčije. Boutonjskl načrt je predvideval 269 milijard, pariški načrt pa 226 milijard In poleg tega prepustitev Yl% vrednosti izvoza. Ne gre za izvozne takse. Italijanska delegacija se je oprla tak! taksi, ker bi ovirala nemški izvoz in gospodarsko obnovo In zavlekla gospodarsko vzpostavitev Nemčile, ki jo Italija želL Konferenca le troške za zasedbo znižala na 240 milijonov zlatih mark, pri čemer sc po predlogu Italije vračunavajo troški za medzavezniške komisije. — Glede turškega vprašanja je minister priporočal nepo-srdne stike 2 vlado v Angorl, zakaj Italija želi hitro vzpostavitev miru na vzhodu. RAZPRAVA USTAVE V ZEM-LJORADNlCKEM KLUBU. Beograd, 8. febr. (Izvirno poro-' !o.) Zetnljoradnički klub je imel ’ -oraj od 16 do 20 sejo, na kaleri je razpravljal o svojem načrtu ustave. Dr. Milan Oavrilovič, ki sicer ni poslanec, a je član upravnega odbora stranke, je predložil poročilo o načelih ustavnega načrta, ki se opirajo odseka stranke so razvijali svoje nazore in pojasnjevali svoje stališče glede ustavnega načrta. Razprava o načrtu še ni končana. Ko zcmljorad-nički klub definitivno konča razpravo o ustavnem načrtu, ga izroči ustavnemu odseku konstituante LDU. Beograd, 8. febr. Zetnljo-radniški klub še ni končal svojih razprav o ustavi. Včeraj je v klubu VPRAŠANJE DRŽAVNIH PODTAJNIKOV. LDU. Beograd, 8. febr. Radikalni klub bo zahteval, da ni treba, da bi državni podtajniki bili parlamentarci. Demokratski klub stoji na stališču. da se morajo podtajniki voliti izmed poslancev. DR. BENEŠ O RAZMERJU ITALIJE DO MALE ANTANTE. LDU. Pariz. 8. febr. V pogovoru rimskim dopisnikom Usta »Petit Parisien« je izjavil dr. Beneš, da si je s podpisom rapallske pogodbe postavila Italija politične smernice, katere zasleduje mala ententa že od poletja dalje. To dejstvo bo dovedlo do zbližanja Italije in one skupine držav, ki pripadajo mali ententi. Če je kdaj padla kaka senca na odno-šaje med Italijo in Češkoslovaško, je po zagotovilu dr. Beneša sedaj položaj popolnoma razjasnjen. Njegov prihod v Rim ima namen, da se ure-de vprašanja, ki so v zvezi z vzpostavitvijo Osrednje Evrope, katero vprašanje namerava Češkoslovaška reševati sporazumno z Italijo, Francijo in Anglijo. Vloga male entente mora ostati ista, kakor doslej, biti mora namreč orožje za mir in konsolidacijo držav Srednje Evrope, vse to v skladu z. določili saintger-mainske in trianonske pogodbe. Avstrijsko vprašanje se bo razpravljalo na konferenci v Portorose, ko sc dr. Beneš s francosko in angleško vlado dogovori o problemih, ki so na programu. Prihod dr. Beneša v Pariz pričakujejo v potek ali soboto. LDU. Berlin, 8. februarja »Vossische Zeltung« poroča iz Rima: Češkoslovaški minister za zunanje posle dr. Beneš je izjavil poročevalcem časopisov: Politika Češkoslovaške stremi po vzpostavitvi In okrepitvi Srednie Evrope, da se preprečilo volne v prlhodnlostl. Češkoslovaška se je že uprla oboroženemu napadu proti Rusiji In spopadu z Madžarsko. Minister dr. Beneš le potrdil vest, da namerava doseči z Italijansko vlado sporazum glede vprašanj, ki se bodo razpravljala na konferenci v Portoroso glede obnove avstrijske republike. PRED NOVIMI BOJI V MALI AZIJI. LDU. Rim, 7. februarja. Agenzia Ste-lani poroča Iz Carigrada: Po poročilih *i Smirne pripravljalo Grki, k| razpolagajo z več kakor 70.000 možmi, novo ofenzivo v Mali Azili. Turki pa se tudi prlpravllajo za odpor proti Grkonk CIČF.R1N DEMENTIRA. LDU. Moskva, 7. febr. Ljudski poverjenik zunanjih poslov Čičertn je javil v neki noti na LIoyd Georga, da ni res, da bi poslala Rusija svoje čete v Perzijo. Tudi ni res, da bi bile ruske čete prešle v Malo Azijo. Čičerin je protestiral proti očitkom, da je Rusija povzročila ljudski upor v Buhari, da namerava stopiti v zvezo z Afganistanom in da povzroča nemire v Indiji. Končno se Cičc-rin pritožuje, da ententa podpira bele gardiste in da je bila municija za Poljsko angleškega izvora. RUSKO-ROMUNSKA POGAJANJA Moskva, 8. febr. (Izvirno poročilo.) Ljudski poverjenik za zunanje stvari Čičerin je romunskemu ministru Jonescu poslal noto, kjer obžaluje da jc predkonferenca zopet za-: vlekla vzpostavitev mirovnega stanja med obema državama. Pač pa se Čičerin strinja s tem, da se odpošlje zastopnik sovjetske vlade na konferenco v nevtralno državo, in je zato določil ruskega zastopnika v Revalu, Litvinova. Naše državno ime. na program zcmljoradničke stranke. | poročal dr. Milan Oavrilovič, eden On in nekateri drugi člani ustavnega iniugkdneišiU članov stranke Med prvimi odločitvami, ki morajo pasti glede ustave, bo tudi odločitev o uradnem nazivu naše države. Naša politična borba za osvobojenje se ie vodMa med vojno pod jugoslovanskim imenom. Naziva »Jugoslavija« in »Jugoslovanski« sta sc splošno obdržala med našim narodom in v zunanjem svetu fudl potem, ko nas je naša vlada krstila s »kraljevstvom SHS«, a pozneje prekrstila v »Kraljevino SHS«. Nerodnost in neokretnost obeh nazivov je bila poleg tradicije in Idejnega momenta glavni vzrok, da nista mogla prod uti, kljub uradnemu lorslranju. Večina dosedaj izdelanih ustavnih načrtov pridržuje obliko »kraljevina SHS«, pojavljajo pa se tudi odločni glasov), ki zahtevajo dosedanje neolicijelne, a splošno razširjeno Ime »Jugoslavija« tudi v uradno. Za resnega in stvarnega človeka je hne le formalnost, več ali manj postranska stvar. Kljub temu pa ne smemo podcenjevati učinkovitosti, ki io Ima ta zunanjost na na-zlranje ta čnvstvovanje velikih množic. Zato je vprašanje v današnjem stanju dokaj delikatno. Spominjamo samo na deloma sentimentalno, deloma šovinistično stališče gotovih velesrbskih in velehrvat-škili krogovih, ki smatrajo, da M se z Imenom »Jugoslavija« zadel srbstvu, oziroma hrvatstvu neodpustljiv zahrbtni udarec. Postopati bo treba s primerno rahločutnostjo: vkljub temu pa mislimo, da bi bilo treba sprejeti Ime »Jugoslavija« tudi kot uradni naziv. Poleg razlogov Idejnega značaja hi poleg ozira na praktičnost govore za to tudi razlogi oportunlteto v državnem ta narod- nem interesu. MI Imamo v državi mnogoštevilne skupine, ki so sicer jugoslovanske, a nočejo biti ne srbske, ne hrvatske, ne slovenske. Najmočnejšo skupino tvorijo na. šl muslimani, ki v ogromni večini niso opredeljeni ne na srbsko, nc na hrvntsko stran. Zato v našem državnem imenu danes niso vključeni, a vendar so vsi Jugoslovani, naši sonarodniki po krvi hi jeziku. Bilo bi nespametno In skrajno škodljivo, če bi pripuščali da sc med muslimani začne borba med hrvatstvom hi srbstvom. Izhod je naraven ta najboljši: jugoslovanska skupnost. Ako se mnsllman zaveda, da ]e Jngoslovan, mu ne bo treba študirati, ail bo Srb ali Hrvat. Sličen je položaj z Bunjevcl v Bački, ki sc sami ne smatrajo ne za Srbe, ne za Hrvate, ampak le za Bunjevce. Srbi ta Hrvatje so se začeli puliti zanje, jugoslovanstvo pa lahko prepreči medsebojne borbe, ki so nas razjedale v nesrečni preteklosti. Naziv »Jugoslavija« ta »jugoslovanski« bi vplival ugodno tudi na asimilacijo Makedoncev, ki bodo mnogo prej postali Jugoslovani, kakor pa bi postali Srbi. Jugoslovansko ime Jih bo lažje pritegnilo, kakor bi jih moglo v sled političnega razvoja zadnjih desetletij srbsko ime. Priznavamo, da so več aH man) tehtni tudi razlogi, ki se navajajo proti uradnemu nazivu »Jugoslavija« kljub temu pa misH-me, da bodo poslanci v konstituantl koristili narodu ta državi,' če se odločijo za »Jugoslavijo«, ali pa vsaj za kombinacijo obeh oblik. NOVA GRŠKA VLADA ZAPRI- • SEŽF.NA. LDU Atene, 6. febr. Kalogcropu-losov kabinet ie položil prisego v roke kralja. Vojni minister Gunaris nc pojde navzlic želji svoje stranke ir londonski konferenci. LONDONSKA KONFERENCA. Berlin, 8. febr. (Izvirno poročilo.) »Deutsche Allgemeine Zeitung« Javlja iz Londona: Uradno se objavlja, da je konferenca v Londonu določena na 1. marec. Angleški zunanji urad naznanja, da je nemška vlada sprejela povabilo na to konferenco. ZASTOPNIK FRANCOSKE NA LONDONSKI KONFERENCI. Pariz, 8. febr. (Izvirno poročilo.) Kakor piše neki tukajšnji list, bodo francosko vlado na konferenci v Londonu zastopali ministrski predsednik Briand ter Loucheur In Dou-meur. CHAMBERLAIN O PARIŠKI KONFERENCI. LDU. Pariz, 6. febr. Chamberlein je izjavil v svojem govoru, ki ga Je imel v Birninghamu, da je Nemčiji od pariške konference napravljena ponudba ugodnejša od pogojev ver-sailleske mirovne pogodbe. Nemci imajo pravico vztrajati pri temu, da se versailleska mirovna pogodba do-slovno izvede. Ta pa je manj mila kot sklepi pariške konference. Velike važnosti je za Nemčijo, kakor tudi za ves svet, da se Nemčiji naznani višina obnovitvene vsote. TUŠAR OSTANE POSLANEC NARODNE SKUPŠČINE. Praga, 8. febr. (Izvirno poročilo.) »Tribuna« doznava, da se češkoslovaški poslanik v Berlinu, Tušar, ni odpovedal svojemu mandatu v narodni skpščini. Tekom tega tedna se bo ustavni odsek odločil, ali bo poslanik vseeno moral odstopiti ali pa bo lahko obdržal mandat. ŽRTVE ŽELEZNIŠKE NESREČE PRI FELIXDORFU. Dunaj, 8. febr. (Izvirno poročilo.) Število mrtvih pri železniški nesreči pri Felixdorfu se je povečalo še za eno osebo. Naravnost grozno jc, kako jc v usodni noči od 4. na 5. februarja snežni metež oviral reševalna dela. V?led snežnega viharja so bile prekinjene vse telefonske zveze, tako da je požarna bramba v Wiener-Ncustadtu šele drugo jutro mogla priti ua kraj nesreče. Med mrtveci je tudi 21 letni šofer Franc Pečnik iz Celja. Dve žrtvi sq že »»čerai nokopalL ZOPET STANOVANJSKA ANKETA. LDU. Beograd, 8. febr. V ministrstvu za socialno politiko so se pod predsedstvom ministra za socialno politiko pričela razpravljanja o stanovanjskem vprašanju. V Zagrebu, Beogradu in drugih mestih, kjer vlada pomanjkanje stanovanj, je treba preprečiti onim, ki niso potrebni v mestu, da bi tam stanovali. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 8. februarja. Valute in devize Zagreb: Devize: Berlin 238—244, Italija 534—540, London 565—0. New York (kabel) 150—152, New York (ček) 148—150, Pariz 1035—1060, Praga 188—189. Švica 2350—2375. Dunaj 21.15—21.30. Valute: ameriški dolarji 146.50—147, avstrijske kro. ne 25—26, bolgarski levi 160—0, češkoslo-vašek krone 175—0, francoski franki 980— 1040, napoleondorl 478—482, nemške marke 230—235, romunski leji 190—0, Italijanske lire 518—525. Curib: Berlin 9.95, New York 621.50, London 23.93, Pariz 43.80, Milan 22.40, Praga 7.70, Budimpešta 1.10, Zagreb 4 40, Varšava 0.80, Dunaj 1.50, avstrijske žigosane krone 1.05. Dunaj: Ameriški dolarji 714.50 do 718.50, nemške marke 1143—1149, angleški funti 2745—2765, francoski Iranki 4967.50 do 5007.50, Italijanske Ure 2535—2555. Jugoslovanski dinarji 1880—1900, poljsko marke 85.50—87.50, švicarski franki 11.425 do 11.475, češkoslovaške krone 885—891, madžarske krone 126.37'/»—128.37'/,. Praga: Nemške marke 128.75, §vl-carski franki 1303.50, Italijanske Ure 287, francoski franki 564, angleški luntl 309.50, ameriški dolarji 79, jugoslovanski dinarji 199, avstrijske žigosane krone 10.88, poljske marke 7.75. Flek ti. Zagreb. Banka za trgovino, obrt ta Industrijo 375—380, Eskomptna banka 1485 do 1500, Centralna eskoratna banka 270 do 280, Kreditna banka 370, Poljedelska banka 101—103, Hipotekarna banka 300 do 315, Jugoslavenska banka 545—550, Narodna banka 635—640, Prva hrvatska šte« dlnntca 9200—9250, Srpska banka 725 do 730, Dubrovniška plovitba 0—6100, Našlč-ka Industrija drva 800—810, Guttmann 1460 do 1475. \ p«iii jHUir €eška zuiianm politika. Praga, 6. febr. Iz časopisov vidim, da ste Be-nešovi poti v Italijo posvečali veliko pozornost in da je bil deležen prisrčnih pozdravov v mestih, skozi katera se je vozil. Časopisni članki izdajajo, da je šlo pri tej pozornosti za nekaj več kot za akt vljudnosti ali makar bratskih simpatij. Članki vaših časopisov so govorili o dr. Be-nešu kot o politiku in podajali smeri njegove politike. Jasno se je videlo, da se smatra češko zunanjo politiko personificirano v dr. Benešu. In to se je čisto prav domnevalo. Ta prilika me je napotila, da se pomudim nekoliko pri vprašanju: kakšna je češka zunanja politika, kaj zasleduje? Predvsem: ali more nasledstvena država na bivših avstro-ogrskih tleh spioh imeti aktivno zunanjo politiko? Kljub gospodarski in politični odvisnosti od antante? Da, more, kljub temu more, pride le na to, da se izbere pravo torišče za delovanje v udejstvovanje Ravno Benešova politika je dokaz temu. Dr. Beneš noče biti samo zvest antantini politiki, on hoče, da postane Češkoslovaška aktiven faktor v evropski politiki. Pride na to, da najde država pravo torišče. Dr. Beneš ne sega daleč. Po mirnem, objektivnem pre-motrivanju — to Beneš sam podčrtuje — prihaja do prepričanja, da je treba mesto ekonomičnega nacijo-nalizma, ki vlada danes v vseh nasledstvenih državah med seboj, novega političnega gospodarskega sistema. ki bi vrnil vsem nasledstvenim državam mir in jih napravil za dobre sosede, obenem pa antanti pokazal, da njena donavska federacija ni druzega nego homeopatičen recept za bolezen ki je ni sposobna diagnozi rati. Preprečiti donavsko federacijo, kakor jo sanjajo neinformirani zapadni politiki, to je toliko kakor preprečiti pangermansko Mit-teleuropo, ki bi končno služila celo Habsburžanom. S tega vidika je rešitev vprašanja srednje Evrope živ-Ijenskega pomena za Češkoslovaško in zato proglaša Beneš, da hoče biti češkoslovaška v tem oziru inicija-tivna in samostojna (to meri proti antanti.) Češka zunanja politika je dalje realna, bolj po Benešovi zaslugi, kot po značaju naroda, ki kot celota zelo rad zaplove v čuvstvenost. Dr. Beneš noče čakati na to, kaj bo na Ruskem in na Poljskem. Kdaj nastopi konsolidacija, temveč hoče izrabiti današnjo situacijo, da si zavaruje to, kar je njegova država z vojno pridobila. Čakati na čas, ni Benešova parola! Še eno besedo o slovanski politiki češkoslovaške. Po Benešovem ni bolj slovanske politike kot je ta, ki se briga, da bo konsolidirana Poljska, da bo rešeno slovaško in karpa-torusko vprašanje, da bo urejena Jugoslavija. Iz tega vidika je presojati vse korake češke zunanje politike. C——y. Poljsko-romunska zveza. Poljski državni predstojnik maršal Pilsudski je dospel v Pariz v svrho informacije glede poljsko-ru-munske defenzivne zveze, naperjene v prvi vrsti proti ruski boljševiškl nevarnosti. To kratko poročilo nam pojasnjuje marsikaj. Naše življenjsko vprašanje je, da se za to poljsko-rumun-sko zbližanje zanimamo, kajti ono zadeva v največji meri tudi nas. Vsa naša javnost se je pred meseci raz- veselila, ko sc je tvorila mala antanta, ki je po vseh pravilih zunanjepolitično zvezala Češkosloavško in Jugoslavijo in ki se je v gotovi meri raztegnila tudi na Romunijo. Toda zveza z Rumunljo ni in ni hotela zavzeti tako pravičnih in ozkih vezi kakor med nami in Čehi. Mi smo že ponovno opozarjali, da leži važen kažipot v tej rumunski hladni distanci. Oni se vežejo z nami in Čehoslovaki le v toliko, v kolikor si s tem zavarujejo svoj hrbet proti Madžarom oziroma proti povratku Habsburžanov. Glavni njihov interes pa leži v vprašanju, kako se zavarovati proti Rusiji, proti boljše-vikom. Po eni strani so si Rumuni oziroma njihova več ali manj konservativno orijentirana vlada že od vsega začetka v ostrem principijel-nem nasprotju do boljševikov, katerim vsekakor lahko lepega dne pride na misel, da svoj boj s svetovnim kapitalizmom izbojujejo najprej ravno na rumunski fronti. Po drugi strani pa se Rumumja boji vsake Rusije, ne le boljševiške, radi Besarabije. ki si jo je kratkomalo prisvojila za časa ruske revolucije. To dvoje tvori dandanes in bo tvorilo v bližnji bodočnosti glavno skrb rumunske zunanje politike. V popolnoma sličnem položaju pa se nahaja Poljska, le s to dosti važno razliko, da vidi v Madžarih svoje eventualne zaveznike proti Čehoslo-vakom, v skrajnem slučaju pa tudi proti Rumunom. Za poljsko - rumunsko zvezo so tedaj dani domala isti prirodni predpogoji, kot za zvezo med Čehoslova-Ško in Jugoslavijo. Obe zvezni skupini pa imata k nesreči premalo Interesnih skupnosti, da bi mogli upati na razširjenje male antante v onem obsegu, kakor se je ponekod pričakovalo pred meseci. Morda bi Poljsko prignala bližje k nam šele skupna nevarnost pred restavrirano Nemčijo, ako bi ta hkrati hlepela po Gdansku. Poznanju in Gorenji Šle-ziji po Deutschbfihmen ter po mostu do Adrije. Toda ta nevarnost je še daleč, ob Renu stoje vsemogočne antantine čete in vsled tega se čuti Varšava pred Berlinom popolnoma varna. Njena glavna skrb ostane tedaj obrnjena proti ruskemu vzhodu, mi pa pazimo, da nam ne ostanejo le — Iluzije. Tak je danes položaj v srednji Evropi in pod temi perspektivami nam ga je motriti ter ocenjevati svojo vlogo In svojo moč. D’Esperey v Sarajevu. Sarajevo, 7. febr. Včeraj ob 16. je dospel semkaj francoski general Franchet d’ ts-perey. Francheta d’ Ksperey je pozdravil general Badžič, ki mu je predstavil poveljnike važnih vojaških edinic. Nato ga je nagovoril v imenu vlade začasni predsednik deželne vlade Misovič. V imenu občine pa vladni komisar svetnik Novak. Francoski general se je prisrčno zahvalil za sprejem in se v svojem odgovoru spominjal, da je pred 22 leti prvikrat posetil Sarajevo. Naglašal je svojo zadovoljnost, da vidi sedaj to mesto v svobodni in uedinjeni državi. Od kolodvora se je general s spremstvom odpeljal v konak, na vsem potu od množice živahno pozdravljan. Ob 17. je general Franchet d’ Rsperey posetil načelnika Miševiča in se nato z avtomobilom odpeljal v mestno posvetovalnico, kjer so ga pričakovali častniki, občinski svetniki itd. V zbornici mu je gdč. Fahrija Kapeta-novičeva izročila kot dar mestne občine pozlačen srebrn service, za kar se je general prisrčno zahvalil. Goste so v zbornici počastili s čajem in s cigaretami. Z balkona mestne posvetovalnice je general Franchet d’ F.sperey nagovoril številno zbrano množico, ki mu je prirejala prisrčne ovacije. — Zvečer je bila na čast francoskemu generalu v častniškem domu večerja, katere se je udeležilo 60 povabljenih oseb. General Hadžič je v svoji napitnici pozdravil generala Francheta d’ Esperey v francoščini. Francoski gost se mu je za tople besede prisrčno zahvalil in se v svoji napitnici spominjal kralja Petra in borb za osvobojenje jugoslovenskega naroda. Spominjal se je kralja Petra, ki se je na francoski strani udeležil francosko-nemške vojne 1. 1870. ter bosanske vstaje l. 1875. Spominjal se je tudi kraljeviča regenta Aleksandra, ki je v veliki svetovni vojni poveljeval hrabri srbski vojski, zla-srl na solunski fronti. Spominjal se je tudi blagopokojnega vojvode Mišiča in obžaloval, da je smrt pokosila tega genialnega človeka. Naglašal je tudi zasluge Stepanoviča, ki se je že v svoji rani mladosti boril z.a svobodo In uedinjenje JurosIo- venskega naroda. Nazdravil je hrabri. vztrajni in zmagoviti vojski Ju-goslovenov, ki je v svetovni vojni tako sijajno kazala svoje vrline in visoko dvignila zastavo svobode. Razna poročila. Usoda leta 1921. • Vsi časi, posebno hudi, imajo svoje preroke. Med vojno je bila po svojih prerokovanjih posebno znana Francozinja Madame de Thebes, ki je napovedovala vojne razvoj in konec. Ta prerokinja je posebno dobro pogodila začetek vojne med Italijo in Avstrijo. Njeno prerokovanje se je uresničilo malone do pičice. Pa ne samo visoko civilizirani francoski narod, tudi drugi narodi in celo Slovenci imamo mnogo različnih prerokovanj, ki so popisana v tako-zvanih šembiliskih bukvah. Preprost narod tem prerokovanjem rad verjame in tudi izobraženci se Jim tuin-tam slepo zaupajo. Je pač človeška nrav taka, da tiči v njej precej ba-bjevernosti. Najboli popularna. prerokinja v Franciji je po smrti Madame de Thebes Madame Fraya, ki je sedaj objavila v listu »ExcelsIor« svoje Evakuacija Dalmacije. Vojaške oblasti v Šibeniku so dobile nalog, naj izpraznilo vse vojaške bolnice In bolnike odpravijo v Ancono. Zbiranje albanske vojsk«. Is Skadra poročajo, da je dne 31. januarja prišlo te Tirane 300 albanskih vojakov v popotni opremi. Pričakujejo še 200 vojakov. V Llo-5u Jib je ostalo še 400. češki komunistični narašča]. Kongres češkoslovaške komunistične mladinske organizacije, ki se le vršfl 6. februarja, le sklenil, da se odcepi od češke komunistične stranke, se samostojno organizira in priključi tretji Internacionali. Na drugem kongresu, ki je določen na 27. L m., se najbrže Izvede zedinjenje komunističnih mladinskih organizacij vseh narodov češkoslovaške. Pilsudski m vrača. Pilsudski je včeraj nastopil svoje potovanje proti doma. Londonska konferenca. Uradno se na-j znanja, da je londonska konferenca doJj-j čena na 1. marec. Razdelitev gradiva za poljske železnice. Redakcijska komisija riške konferen- napovedi za tekoče leto. Njena prerokba se glasi takole: Leto 1921. je skrivnostno leto, polno opasnosti. Kakšna bo usoda držav in narodov v tem letu?! V finančnem oziru je splošni položaj zelo težak in napet. Več mesecev zaporedoma bodo bogataši dan za dnem doživljali največje katastrofe. Koliko posameznih polomov bodo doživeli ljudje, ki so čez noč postali bogataši in finančni mogočniki! Pred poletjem bodo razmere zelo težke in resne. Izdatki bodo neprenehoma padali in naraščali. Ali kmalu se bodo uresničile nade ljudi, ki so se borili z navidez zavozljanl-rni razmerami. Denar se bo dvigal. Velika draginja, ki je doslej tirala ljudi v obup, bo prenehala. Žetev bo tako obilna, da se bo s težavo spravila pod streho. Znanost bo letos silno napredo-■ vala. Doživeli bomo neverjetna odkritja, ki bodo imela za posledico, I da sc bo današnja znanost lela po- ce je sklenila, da se železniški vozovi poljskih železnic normalnega tipa, ki je bilo odpeljano, vrne Poljski, gradivo za železnice širokotirnih prog pa se izroči Rusiji po sedaj veljavnih cenah. Poljski minister financ. Steczkowskl se odpelje v Rigo, kjer bo prisostvoval gospodarskim debatam konference. Prevoz čet zveze narodov v poljsko plebiscitno ozemlje in Švica. Zvezni svet je zavzel svoje stališče v vprašanju prevoza čet zveze narodov v poljsko glasovalno ozemlje In je prišel do sklepa, da Švica načeloma nikakor ni obvezana, do-voliti prevoza. Od Svlce se nikakor ne more zahtevati, da pripusti prevoz čet zveze narodov. Glede prevoza omenjenih čet sc Švica ravna po čisto notranjem stališču. Vesti o razkosanju Madžarske se demontiralo. Informacija lista »Neue Freie Presse«, da Je romunski minister Take Jo-nescu o priliki svojega bivanja v Varšavi predlagal podjski vladi, naj se Madžarska razdeli med Češkoslovaško, Jugoslavijo, aa—i | služevati doslej neznanih in nepred-I videnih sredstev. Posebno znamenita bodo odkritja na polju zdravilstva in kirurgije, fizike in mehanike. Največjo senzacij pa bodo vzbudila odkritja o posmrtnem življenju. Filozofi. biologi in zdravniki bodo imeli silno mnogo opravila ln se bodo le s težavo osvobodili tradicij, ki so jih zanesla v njihove stroke dosedanja stoletja. Književnost in umetnost sc bosta vrnili k čistim klasičnim oblikam. V tej stroki bo prevladala psihologija. Konec leta 1921. nas bo obilno poplačal za izgube in strah, ki smo ga morali preživljati v začetku leta. V prvi polovici leta bodo ljudje trepetali pred bojaznijo, da bi utegnilo priti do nove vojne. Toda vojne nc bo. Pojavili se bodo tudi mnogoteri revolucionarni poskusi, ki pa bodo udušeni v kali. Tako francoska prerokinja. Za objavljene napovedi ji seveda prepuščamo vso odgovornost. Romunsko in Poljsko, je popolnoma izmišljena. Francija ln nemško zlato. Francoska banka je od nemške državne banke prejela v zmlslu prvega in tretjega odstavka člena 29 versailleske mirovne pogodbe pošiljko večje množine zlata. Gre za del zneska v zlatu, ki ga je upravni svet javnih otomanskih dolgov deponiral v Nemški državni banki kot garancijo za prvo emisijo bankovcev turške vlade ln kot ostanek plačila posojila v ztatu, ki je bflo dovoljeno otomanski vladi 5. maja 1916. Zlato bodo stehtali in Izročili reparacijski komisiji, ki odloči, kako naj se uporabi. Razbiti nemški acroplanl »Datly Mali« ! poroča iz Anverse, da so letala, ki Jih ie J Nemčila morala v zmlslu vojaških določb I mirovne pogodbe oddati medzavezniški letalski komisiji, dospela v Anverso popolnoma poškodovana. Najvažnejši deli strojev so bili razbiti. Razprava na sveiu zveze narodov o židovskem vprašanju. Svet zveze narodov je sklenil, glede vzhodno - židovskega vprašanja v Avstriji pozvati avstrijsko vlado, naj pošlje svoje delegate v Ženevo, ki bodo dali svetu zveze narodov pojasnita v tem vprašanju. Izpraznitev Mezopotamije. »Dails Express« poroča: Angleško vojno ministrstvo je ukrenilo vse potrebno, da se Mezopotamija čimprej izprazni Nekaj bataljonov je že dobilo povelje, naj se umakne v Indijo. Gospodarstvo. NAŠE ŽELEZNIŠKO VPRAŠANJE. Ko so se julija p.l. podražile železniške tarife za kakih 100—200%, je naletelo to podraženje na vsestransko kritiko. Vlada je opravičevala podraženje s potrebo, da se pride v okom velikemu deficitu železniške uprave, katerega naše državne finance ne zmorejo. Zdi se, da je bila ta pot, ki jo je ubrala državna železniška uprava, bolj strogo fiskalne, nego gospodarske narave, kajti kakor nam kaže polletna skušnja, zvišanje železniških tarif ni doseglo svojega neposrednega namena, t. j. odprave deficita v železniškem obratu, niti ne izdatnega zmanjšanja istega. Dokaz temu je dejstvo, da se že govori o zopetnem zvišanju železniških tarif. Kakor se z lanskim povišanjem železniških tarif ni dosegel gornji namen. tako je več kakor gotovo, da ga tudi zopetno zvišanje ne bi doseglo, kajti previsoke železniške tarife imajo vedno za posledico omejitev prometa, s čemur se na drugi sTani zgubi, kar se je na eni strani pridobilo. Vrhtega pa previsoke železniške tarife podražujejo izvoz in uvoz ter s tem dosledno cene vseh življenskih potrebščin. Najti se mora torej srednja pot med interesi železnic, oziroma državnega fiskusa, in interesi narodnega gospodarstva, katero zahteva kolikor mogoče cenena prometna sredstva. Z ozirom na interese narodnega gospodarstva, ki so v tesni zvezi z interesi državnega gospodarstva, stoje mnogi na stališču, da država nima iskati pri železniškem prometu popolnega kritja stroškov, še manj pa virov dohodkov za državno blagajno, ker se eventuelna izguba izdatno pokriva z indirektnim dobičkom, ki ga donaša državi razvijajoče se narodno gospodarstvo. Razun tega pa primerno nizke tarife prinašajo še direktno korist s tem, da se promet, tako osebni kakor blagovni, na železnicah izdatno pomnoži kljub temu, da ostanejo režijski stroški skoro isti. Politika matematičnega zvišanja železniških tarif je torej skrajno kratkovidna prometna politika. Ako hočemo spraviti našo železniško politiko v pravi tir, se je treba lotiti v elikopoteznih sredstev. V to svrho ne zadostuje misliti samo na višanje dohodkov, temveč je potrebno tudi podvreči se vsem stroškom, ki so potrebni, da se zboljša ves promet, t. j. treba je investirati primerne vsote. Ako država takih vsot ne zmore in ni v stanu si pribaviti v ta namen ne notranjih ne zunanjih posojil, ne preostaja pač drugo, nego da se izročijo železnice za neko dobo v zakup močnim denarnim družbam ali pa se vsaj izvedejo kake druge transakcije s takimi družbami, kar se tiče n. pr. poprave železniških prog, oziroma vsakovrstnega železniškega materijala. Načelo, ki velja povsodi. da kdor ne seje, tudi ne žanje. velja brez dvoma tudi v tem vprašanju. tV + Uvoz mineralnih otj. Odsek ministrstva za prehrano sme odslej dovoliti uvoz mineralnih olj samo industrljalcem In porabnikom za njihovo lastno porabo, ter samo v količinah do pol vagona, to je 5.u00 kg in sicer brez vsake kavcije. — Uvoz mineralnih olj preko po! vagona dovoljuje Izključno imenovano ministrstvo, oddelek za mineralna olja, ki so namenjena za prodajo in sicer ne glede na količino, ki se uvaža. V teh primerih izdaija uvozne dovolitve, Izključno le imenovano ministrstvo, in sicer tudi tedaj, ako uvožena množina ne presega 5.000 kg. — V zadnjih dveh primerih se morajo stranke obrniti za uvozno dovolitev na ministrstvo za prehrano ln obnovo dežfc', oddelek za mineralna olja, ter pritožiti svoji pravilno kolekovani prošnji potrdilo pro- so oJačall davek za preteklo leto; dalje za vsak vagon kav cije 500 dinarjev, ki zapade v prid državne blagajne, ako uvoznik ne' izpolni pogojev, pod katerimi se mu je dovolil uvoz + Vprašanje odkupa južne železnice. Pomočnik ministra za promet je odpotovala na Dunaj, da pirouči vprašanje lužne železnice in zbere podatke glede odkupa proge na našem ozemlju. + Financiranje domačega izuma. O. Franjo Suhodobnik je izumil zelo dober način Izdelave različnih predmetov iz kož z zelo okusno apliciranimi narodnimi motivi. Na posebni konferenci v Obrtne.-n zboru v Zagrebu je g. Suhodobnik pokazal način produkcije svojih izumov, ki so vzbudili občno pozornost Interesentov. Zato so na konferenci sklenili osnovati delniško družbo za produkcijo SuhodobnikoviU izumov. + Dve novi električni centrali se snujeta in sicer v Somboru in Zagradcu. 23. januarja je sprejel somborski občinski svet načrt zagrebške tvrdke Rizner in Payer, ki predvideva centralo z 180 konjskimi M-lami. V Zagradcu pa se je osnovala zadruga »Električna centrala Zagradec«, ki bo zgradila električno centralo na Krki pri Zagradcu. Ta centrala bo preskrbovala okoi'. ška mesta ln industrijska podietja z električno silo. + Nova velika tvomlca sodne vode v Zagrebu. Prva hrvatska zadruga prodajalcev sodne vode na drobno namerava zgraditi v Zagrebu veliko, moderno tvornteo za Izdelavo sodne vode, skupno s kuhalnico, delavnico in velikim skladiščem. Zgraditev tvomice bo veljala okoli 700 tisoč kron, to vsoto bodo pokrili zadrugarii sami. + Dohodki osiješko carinarnice meseca januarja t. i. znašajo 100,690.400 Kron. + Tvomica za glavnike v Sarajevu. Kakor poroča »Jugoslovenskl Lloyd« namerava neka zagrebška tvornica drugo stroke preurediti del svojih velikih prostorov za tvornico glavnikov v večlem stilu. Ker tam primanjkuje strokovnega delavstva, ga bo skušalo podjetje dobiti iz Slovenije, kjer je domača gfavnlkarska obrt znatno razvita (zlasti v škofjeloški okoticL Op. ur.) + Tržaška borza. V Trstu se ualiaia samo zasebna borza, ki se kmalu Izpreme-ni v ofldjelno borzo. Na borzi bo uveden sistem uttimo-trgovanja. Vsled tega se bodo dosedanja borzna pravila izprcmenll*. Borzni posredovalci bodo morali položiti okolo 1000.000 lir kot denarno jamstv. + Padanje cen obutve v Bolgarski. Padanje cen, ki vlada na svetovnem trgu, se opaža tudi v Bolgarski, čevlji, ki so veljali pred šest tedni še 600-650 levov, so dobe sedaj za 400-450 levov. + Premoga dovolj. Holandska, Švici. Danska, Švedska, Norveška, posebno pa Francija so za nekoliko mesecev s premo-gom dobro založene. Ker je torej premoga zadosti, padajo povsod premogovne cene, posebno pa v Angliji. Francija, Anglija la Italija postajajo vsled vedno večjega dostavljanja nemškega reparacijskega premoga, v preskrbi s premogom vedno bolj S neodvisne. + Romunska petrolejska produkcija, j Kakor poročajo iz Bukarešte, se je pe-i trolejska produkcija v Romunski sicer | dvignila, a še vedno ni dosegla normalne i višine. Vzrok tiči v pomanjkanju skladišč ter zmanjšanju električne sile, vsled česar zatnorejo nekatera podjetja samo 6-8 ur dnevno delati in pa v slabili izvoznih prilikah. Promet po Donavi j- namreč zabra-njcn. pa tudi morski transporti so redki, mesečno samo 3-4 ladje s petrolejem. V I. 1919 ie znašala romunska petrolejska produkcija 920.410 ton, v !. 1920 pa l milijon 030.086 ton. V enem letu sc je torej zvišala produkcija za 109.676 ton. -1- Poljska valutna katastrofa. Novi po. Ijski finančni minister Stcczkowskl je te dni Izjavil zastopnikom poljskih bank, da se vrednost poljske marke ne more povzdigniti z umetnimi sredstvi. Glavni vzrok padanju poliske marke leži v tem, ker gotovi krogi, ki so zainteresirani na diskreditiranju poljske valute, poplavljajo inozemske trge z poljskimi bankovci. On priporoča bankam izredno previdnost v devanju kreditov, vlada pa bo strogo pazila, komu da koncesijo za nove delniške družbe. S druge strani pa poročajo da namerava poljska vlada zamenjati sedanjo valuto ter mesto marke upeljati zloty, star poljski goldinar. Dnevne vesti. — Znižanje taks za kinematografe. Finančni minister dr. Kumanudi je nodpisal včeraj navedbo, s katero ■t državne takse za bioskope in dru-e zabavne predstave znižajo od ! ;ostaji, namreč Beograd - Banjica in Sa- ajevo. Radiopostaja Beograd - Banjica lela: 1. s Parizom od 3 do 4, od 9.35 do ‘, od 14:45 do 17; 2. z Londonom od 11. o 13.30: 3. z Rimom od 12 do 14: 4. s Jrago od 14 do 15 in od 20 do 21: 5. z Bukarešto od 18 do 18.30 vsakega dne. — Radiopostaja Sarajevo dela: 1. z Berilnotn od 10.30 do 11.30, od 17 do 18 in od 21 do 22: 2. z Dunajem od 8 do 10, od 14 do 1530 ki od 22 do 24; 3. z Varšavo od 19 do 20 vsakega dne. Za navedeno razdelitev )e veliaven srednjeevropski čas. — Okrožni klub »Jugoslovanskih do-brovollcev« v Kranlu poživlja vse dobro-voljce na mesečni sestanek, ki se vrši v nedelio 13. trn. ob 10. dopoldne v gostilni »Nova pošta«. Dnevni red: poročilo o sklepih zadnje vodstvene seje. K — Za »Jugoslovansko Matico« }e prejelo naše upravništvo 120 K, ki jih ]e nabrala vesela družba pri »Belem volku«. Denar ie Izročen na pristojno mesto. Na zabavnem večeru pevskega dru-itva »Zarla« v Ptuju se je nabralo za »Jugoslovansko Matico 170 K. Denar hrani tov. Oaisp' občina Jezersko je prideijena, kakor javljajo »Službene novine«. okrajnemu glavarstvu Kranj. — V toplicah Dobrna pri Celju Je razpisana restavracija v zdraviliškem domu. Pogoil v Uradnem listu štev. 12. — Smrtna nesreča na progi iuž. žet V nedelio 6 trn je povozil vlak štev. 44 na progi Zagorje—Sava čuvaja Nejedlvia Ja-roslav-a. Odtrgalo mu ie desno nogo in zmečkalo glavo, da ie bil na mestu mrtev. Nejedlv, M le bil rodom Čeh. za©uSča ženo m 7 nepreskrbljenih otrok v starosti od 3 mesecev do 13 let. Pokojnik Je bil vedno zaveden Slovan. Med svojimi tovariši železničarji in predpostavljenimi Je bil spošto-van In priljubljen N. v m. p.! — Roko mu Je zmečkalo. Temosei Grl-gorjev. delavec v tovarni »Bistra* v Domžalah je bil zaposlen pri stroju Ker ni bil stroja vajen, je segel z desno roko tako nerodno med kolesje, da mu Jo Je popolnoma zmečkalo. — Nogo sl je zlomila Jožefa Zakrajšek hči baitarja iz Male Slevice prt Laščah, ko Je skočila pri vožnji s sank. — V dobi pasje stekline. Vsled znanega shtčaja pasle stekline so tudi v ljudskih Šolah razlagali otrokom znake stekline. Tr govčev Perček sl Jc od cele razlage le zapomnil, da stekli pes rep med noge tišči. Po kosilu je opazoval domačega »fokselna« ter vese! zaklical mami: »Naš pes pa ne bo nikoli stekel!« Mama: »Zakaj ne?« Pepček: Ker Ima premalo repa, da bi ga mogel st!s-iltl med noge!« Liubliatia. — DobrovoIJskl glas. Prejeli smo h dobrovoljskih vrst: Gospodom, katerim ie pisarna društva »Jugoslovanskih dobrovolj-cev« v Kolodvorski ulici 3 velik trn v peti, svetujemo, da so proti nam vsaj dostojni ,n da nas ne izzivajo. Če pa na vsak način stremijo za tem. da izzovejo konflikt, jim garantiramo, da bomo porabili vse kulturne predsodke In jim na »balkanski« način dokazali, da danes bivši črnožolti oficirji in civilisti nimajo več besede v državi, katero »mo mi gradili. — — Doprsni kip Ivana Cankarja Je razstavil t Schventnerjevi knjigotržulcl v Prešernovi ulici naš domači umetnik profesor Alojzij Repič. Umotvor, Izvršen iz laškega - narmor;a. ie na prodaj, in to ugodno prl- o priporočamo zasebnBcom in društvom, 1 -ele svoje prostore okrasiti s taikim de-fom, — Društvo poštnih uradnikov in uradne ima 13. tm. ob 14. v Ljubljani v hotelu .Triglav« svoj redni občni zbor, na predvečer pa ob 20. v prostorih poštnega urada Ljubljana 4 predkonferenco. K — Osrednje društvo kr. poštnih podu-radnlkov ima svoj redni letni občni zbor 12. tm. ob 6. zvečer v restavraciji »Novi Svet«, Prežemava soba. Gosposvetska ccsta št. 14. K ■— Tudi tolažba. Prebivalci ljubljanskega predmestja so naprosili občinskega svetnika, naj interpelira v občinskem svetu, d« se navozi par voz gramoza v cestne mlak«. Občinski oče pa jih je potolažil: »Saj ne bo vedno tako. Predno bomo imeli občinsko sejo, že lahko veter in solnce ceste posušita, potem pa sem Jaz blamiran« Kakor pa kaže sedaj vreme, se možu še ni tako kmalu bati blnmaže — Tatova napadla železniškega čuvaja. Franc, Unger, ki Je zaposlen kot železniški čuvaj na glavnem kolodvoru, je prišel na Mr 14 do vagona, v katerem se Je nahajalo meso za eksport. Naenkrait je skočil neki železniški delavec s kakšnimi 5 kg mesa v rokah Iz vagona. Unger je zahteval od njega legitimacijo. Ker ie ni dobil. Je vprašal drugega pristopivšega delavca, če pozna prvega. V tem pa Je skočil prvi de’avec proti njemu in ga z nožem zabodel v vrat. pri čemur ga Je tudi drugi delavec tolkel s ki-menjem po glavi. Nato sta obadva zbeža’a. Franc Unger Je bU prepeljan v bolnico. Tatinskih napadalcev ne pozna osebno, pa6 pa po videzu. Upati le, da bosta tatova kmalu izsledena — Nesreča * revolverjem. V pondellek je v Spod Slškl na počitnicah bivajoča 26 letna učiteljica Alolzlja Novak v šali preizkušala samokres, o katerem ni vedela, da Je nabit. Nastavila sl ie samokres na prsi ter pritiskala na petelin. Naenkrat se Je samokres sprožil In krogla Jo Je zadela v prsa. Prepeljali so Jo z rešilnim vozom v bolnico, kjer Imajo zdravniki upanje, da JI rešijo življenje. Včeraj se njeno stanje še ni poslabšalo. Maribor. Za ravnatelja mariborskega učiteljišča Je vendar imenovan prof Mat. Pirc, kakor je naš list nedavno poročal. Prof. dr. 2. te Ljubljane, ki je bB pred tri četrt leta predlagam za to službo prlmo loco, Je do-bH pred imenovamjem profesorsko mesto na mariborski gimnaziji. Velike demonstracije vojnih invalidov ter vdov in sirot so bile v pondeljek pred mariborskim okrajnim glavarstvom. Na te-lefoničnl poziv Je poverjeništvo za soc. skrb iz Ljubljane odgovorilo, da se bo rešitev zadeve pospešila ter bo najpotrebnejšim za prvo silo dalo poverjeništvo v lastnem delokrogu nekaj sredstev na razpolago. Nekaj se res mora nujno ukreniti za največje reveže, ker od 2 K dnevne pokojnine pač ne more živeti noben Invalid. Cel e. Licitacija za nabavo slame za celjsko garnizijo. Po naredbl komandanta Dravske divizijske oblasti se vtš! 20. tm. ob 10. dopoldne v pisarni cdlske polkovne okrožne komande ustmena licitacija za nabavo 120 tisoč kg slame za celjsko garnizijo za čaa od I. marca do 30 septembra 1921. V preoisane pogoje se zamore vpoglodatj vsak dan od 10. do 12. In od 14. do 16. v pisarni Intendantskega skladišča v Cellu. Kavcija znaša 10 odstotkov od zaključene svote. Ponudnik, katerega ponudba bo naj-cenoja, ostane obvezan za oddajo slame takoj, država pa bo obvezana po odobre-nju licitacije od pristojne oblasti. STATISTIKA PREDPUSTA. V ljubljanskem policijskem okolišu le bilo letos predpustnih veselic in zabav 167. Večjih prireditev Je bilo 42, od teh v hote u Union 21, v Narodnem domu 17, v Mestnem domu 4. Plesnih šol je bflo 12. Redni koncerti so se vršHI v kavarni Narodnega doma. Pri teh prlroditvah Je bBo točenje alkohoSrrih pijač dovoljeno le do 24. ure, razu« pri stanovskih prireditvah n. pr. lovski ples, umetnica noč. Seve se je točfio ki pilo še več zasebno, kar dokazuje dejstvo, da Je bilo v 6 tednih letošnjega leta pri policijskem ravnateljstvu že vplačanih 10.670 K globe za pilanievanje. — V začetku ie poskusilo policijsko ravnateljstvo omejiti pijančevanje na ta način, da Je po polnoči prepovedalo točenje alkoholnih pijač, kar pa n* Imelo za žel lenega uspeli i. Vedno žejni gostje so sl dali do polnoči nanosit! na mizo toliko pijače, da je učinkovala do zjutraj. Vsled tega ie deželna vlada po polnoči sploh prepovedala uživanje alkoholnih pijač. Toda tudi to sredstvo ni tnoglo preprečiti pijančevanja, popivalo se je na skrivaj in še z večjo strastjo, češ. pa le znamo varati policijo. Lepo ie bilo včasih gledati, kako je napol treznil prijatelj svojemu napol pijanemu tovarišu šepetal. »Trdno se drži, tiho bodi, policaj gleda, kako bi nas spravli v kazen.« — Javni plesi sicer niso bili dovoljeni, tem bolj pa se ie plesalo v takozvanlh »zaključenih družbah«, da so lahko gojenke In gojenci vseh 12 plesnih šol v polni meri pokazali svojo umetnost Ker Ljubljana tako lepo »napreduje«. bomo kmalu imeli več -»lesnih kot vseh ljudskih, srednjih in strokovnih šol. Višek kulture ne bo dosežen poprej, dokler ne dobimo svoje — plesne akademije. Trezni matematiki naj Izračunajo, koliko narodnega premoženja je uničil predpust samo v Ljubljani. ★ TAKTIUZEM _ NAJNOVEJŠA marine-TTIJEVA IZNAJDBA. Najprei futurizem, potem dadaizem, sedaj pa — taktttlzem. ProsluH Mairlnettl, ki vidi samo v radikalnem prelomu s preteklostjo rešitev ®a novo umetnost bodoč- nosti, Marinetti, ki Istoveti glasbo bodočnosti z umetnostjo ropotanja, Je oče te najnovejše umetnosti. Futurizem je zanj že mrtev, za dadaizme ima še samo pomilovalen smehljaj. Kdo se bo pa tudi še pečal s takimi stvarmi, katere človek uživa kat vsako drugo umetnost z vklom In posluhom! Zakaj pa imamo tip? Nova umetnost, ki Jo pridiguje, bazira v prvi vrsti na tipu. Marinetti Je že ustvaril umotvore, ki se morajo otipati In ki baje po kakovosti blaga vzbude občutek puščave, velemesta I. t. d. Najbrže pa bo taktllizem kmalu zamenjal odorizem, ki bo baziral na vonja! — Človek, ki se s takimi budalostml peča, mora imeti poleg bujne fantazije neverjetno mnogo časa. ★ EMANCIPACIJA ZEN V INDIJI. V Evropi se mudita sedaj na študijskem potovanju sir Edvard In lady Bose. Lady Bose je prva Indijka, ki Je dovršila medicinske študije ter Je ustanovila v Kal-kutti prvo višjo dekliško šolo. Nekemu pariškemu novinarju je izjavila o položaju indijskih žen sledeče: »V Bombayu Imajo ženske občinsko pravico. Dobro pa je treba razločevati med mohamedankaml In budl-stmjaml. če tudi so mohamedanke Izobražene, se vendar ne marajo gibati prosto m ne gredo nikomor brez pajčolana. Budlsti-nje so svobodnejše In v Kalkutti Jih Je že 8—9 odvetnic oziroma zdravnic. Postave za ženske so v Indiji milejše kot v Evropi. Bile so pa to že tudi tedaj ko je bila žena v Evropi še sužnja. Soproga Je v Indiji vedno prosto razpolagala s svojim Imetjem. Indrjke so bile tudi že v starih časS naobražene ter so se že od nekdaj znanstveno udejstvovale. V starem veku Imamo že žeske astronome in matematike, ki niso zaostajali za moškimi. Ootovo se še sedaj nahajajo v Indiji amalfabetke, a njihovo število Je dosti manjše od moških analfabetov. Pa tudi analfabetke niso neizobražene. Najpreprr>-stejša ženica recitira star« Indijske epe. Prizadevanja modeme ženske omike pa najdejo v Indiji obUo odmeva.« Lady Bose se vrača sedaj domov, kjer bo vse nove kleje, ki Jih Je spoznala na svojem potovanju skušala uresničiti. ★ HIŠA STRAHOV. Ves Bristol govori zadnje čase samio o skrivnostnem slučaju, ki se je pred kratkim dogodil v mestu. Ko sta neka vdova Smith in njena hči se nedavno spravljali k počitku, sta zaslišali, da so se vežna vrata narahlo odkrila, dasiravno jih je bila hčerka zaklenila. Vsa razburjena je šla mati pogledat, kdo da Jih Je odpri. Vrata so bila na stežaj odprta, a o storilcu v coli lil« ni Mo sledu. Mati je nato vrata zopet zaklenila In zapahnila. Nepopisen pa je bil strah dam, ki sta celo noč prečuli, ko so bila vrata zjutraj vkljub zapahu zopet odprta. Naslednjo noč se je to ponovilo. Prestrašeni dami sta naznanili na policijo ta mlstcrijo-zen slučaj. Policisti pa so Ml neverni Tomaži, ter so sklenili, da ujamejo »duha« Drugo noč so res zastražili hišo; toda ko so o polnoči vrata bila zopet odprta, tudi oni niso mogli storilca izslediti. Ves Bristol govori sedaj o tem ta ugiba, kaj naj to pomeni Mnogi so mnenja, da Imata dami sovražnike. ki jima hočejo na ta način stra-šenia s skrivnimi pripravami ogrenlt! življenje. Dami sta seveda omenjeno stanovanje Iz strahu zapustili In se preselili drugam, kjer Jih pa dolej še ni strašilo. ★ USTANOVNI OBČNI ZBOR SADJEREJSKEOA DRUŠTVA ZA SLOVENIJo. Sadjarstvo v Sloveniji je važna kmetijska panoga, ki je vredna in tudi potrebna vsestranskega pospeševanja. Saj je menda ni hiše, ne posestva, kjer bi se ne gojilo nekaj sadnih dreves. Nekatere pokrajine Slovenije so pa naravnost izrazite sadjarske pokrajine, kjer je sadje poglavitni pridelek. Napačno bi bilo, ako bi se pri pospeševanju sadjarstva zanašali zgolj na javne v to svrho poklicane čiimelje in njih ustanove, ampak pomagati si moramo tudi sami. Tega pa ne bomo dosegli na noben način bolje, lažje in hitreje, nego s primerno strokovno organizacijo , v kateri bomo , po zgledu brezštevilnih podobnih organizacij drugih držav, na vse strani zastopali in uveljavljali sadjarstvo zadevajoče interese uspešneje, nego je to posamezniku mogoče. Potreba tako strokovne združitve se je posebno povdarjala ob priliki sadjarske enkete pri poverjeništvu za kmetijstvo v minulem letu. Na splošno željo vseh udeležencev se je sestavil odbor, ki se mu je poverila naloga, pripraviti vse potrebno za ustanovitev takega društva. Predpriprave so dovršene in zato sklicujemo u s t a n o v n i občni zbor, ki bo v Ljubljani, 20. t. m. v posvetovalni dvorani poverjeništva za kmetijstvo (Marijanih V 7.a$*tak ob pol 10. dopoldne. Dnevni red: 1. Imenovanje dveh zapisnikarjev in dveh skrutinator-jev. 2. Poročilo predsednika pripravljalnega odbora. 3. Obravnava društvenih pravil. 4. Volitev načelstva in odbora. 5. Volitev v posamezne odseke. 6. Predlogi in nasveti. Vabimo vse interesente, da se tega občnega zbora udeleže v velikem številu. Kdor ne more priti, naj do 20. t. m. pismeno priglasi svoj pristop na naslov: M. Humek, Ljubljana, Linhartova ulica 12. Na tem občnem zboru se bo obravanavalo tudi vprašanje izdajanja društvenega glasila »Slov. Sadjarja«. — Pripravljalni orlbor. dan za dnevom s tako glasnim nemškim govorjenjem, da v tamošnji veliki gostilniški sobi sploh nihče drugi ne pride več do besede. On hvali vse, kar je nemškega, poudarja pri vsaki priliki, da je »echt deutsch« in »steirisch«, naglaša vedno številno moč in zdatnost nemštva itd. vse seveda Iz prozornih namenov. Šport n turistika. »Turlstovskl klub »Skala«, ki se ie ustanovil dne 2. tm. naznanja, da se naj dopisi pošiljajo na odborovo sobo. Stari trg št. 34.-III.. kjer se dobiio vsak torek med 18 In 19 uro tudi osebne informacije. Redka ugodnosti ClanI športnih klubov, včlanjeni v Športno zvezo, dobe o priliki prireditve sankaške tekme 13. tm. In smučarske tekme 20 tm. (v Bohiniu) za polovico znižane vozovnice, ako se zglasijo po tozadevno izkaznico Športne zveze (Narodni dom od 8.—12., 3.—6.). Izkaznica ni veljavna samo za dan tekem 13. in 20. tm. temveč se lahko športniki odpeljejo že tudi prejšnji dan pred tekmo v Bohinj. Iz Bohinja nam poročajo z dne 8. tm., da leži v dolini 51 cm snega, v vlšjfh legali od 1000 m dalje pa že krog 1 m na debel). Smuka Idealna. — Sankališče se urejuje 'n Izpopolnuje, taiko da bo od četrtka dalje odprto za trening pred sankaško tekmo, ki se bo vršila 13. tm. Velika športna prireditev v Bohinja dne 13. t. m. — V Bohinjski Bistrici se bo vršila dne 13. -t m. letošnja sankaška tekma za »prvenstvo Jugoslavije«, »prvenstvo Slovenije« la »prvenstvo Bohinja« za l. 1921. Is, v5 dedih. — |. Tekma seniorjev (enosedežna — 2000 m — 3 diplome. 1 časten znak.) II. Tekma Junlorjev (enosedežna — 1000 m — 3 diplome, l častni znak.) III. Damska tekma (enosedežna — 800 m — 3 diplome — 1 častni znak.) IV. Tekma dečkov In deklic (do 16. leta) en>-sedežna — 800 m — 5 diplom, 2 častni znaka.) V. Tekma na dvosedežnih sankah — 1000 m — 6 diplom — 2 častna znaka. Začetek ob 10. url. — Vspored, tekmovalni predpisi: glej 4, In 5. štev. »Športa« 1921. — Pojasila, prijave in prijavnine na naslov: »Športna zveza«, Ljubljana, Narodni dom. »Zhnskosportni odsek«. Boh. Bistrica, »Tourist Office«, Ljubljana, Dunajska cesta. Gledališče fn glasba. Repertoar ljubljanske*« gledali«*. Drama: Sreda, 9. zaprto. Četrtek, 10. zaprto. Petek, 11. zaprto. Sobota, 13. »Školjka«, (A). Nedelja, 13. »Miss Nobs«, Hobbs (Izv.) Pon., 14. »Madame sans Qe-ne«, (D. — Opera: Sreda, 9. »Pred vratmi slave.« Oostovenje hndožestvenega teatra, (Izven). Četrtek, 10. »Potop.« Gostovanje hndožestvenega teatra, (Izven). Petek, 11. »Tri sestre.« Gostovanje htido-žestvonega teatra (izven). Soboto, 12. »Tosca«, (E). Nedelja, 13. »Fra Dlavdo« (izven). Ponedeljek, 14. Koncert Josip Rijavec In Ciril Ličar (Izven). — Predstava »Tri sestre« (gostovanje hndožestvenega teatra) v petek 11. L m. začenja ob pol 8. zvečer. Znanost in umetnost. Naši zapiski. Pravkar Je Izšla 1 številka novega letnika tega »mesečnika za politiko In gospodarstvo, kulturno In socljalno življenje« v novi, prikupni opremi z naslednja vsebino: Dr. DragoL Lončar: Slovenci in Jugoslovanstvo; dr. Fr. Veber: MaterijaH-zem: — dr. A. Serko: Naše medicinske fakultete: — dr. V. Ozvald: Za vodilo — ter J. P. Machar: Ovldljeva molitev. Zeto bogat »Pregled« prinaša prispevke J. Jurkoviča, K. Ozvalda, Fr. Erjavca in dr. V Moleta. Ker Je revija strogo kulturna In nestrankarska ter sodelujejo pri njej naS4 prvi znanstveniki in publlclsU. Jo toplo priporočamo. Izhaja sedaj redno »redi vsakega meseca In stane letno le 60 K. Naroča se pri »Slovenski Socljalni Matici«, Ljubljana, poštni preda! 91. LISTNICA UREDNIŠTVA. Oosp. A. M. Ljubljana: Pesni žal ne moremo prlobčevajti. Ako želite rokopis nazaj, Vam le na razpolago v našem uredništvu. Muči Vas ulavobol? Zobobol? Treanie v udih? Malo Fellerieve^a Elza-fluida in odnravllene so bolečine! t» dvoinatih ali 2 veliki šneci-ialni steklenici 42 K Državna trošarina nosebei. Felleriev Elza men-tolni črtnik en komad 12 K. Želodec Vam n? v redu? Nekal pravih Fellerievih Filza kroeliic! Te so dobre! 6 škatliic 18 K Pravi balzam 12 steklenic 72 K Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 20 kron.. — Omot in nočnina nosebei. a naiceneie. F.tieren Feller Stnblca donia. F.lca tre št. 357 Hrvatska. C. Pokrajina. Šoštanj. Najglasnejši vželeznIških vozovih, v gostilnah fn v javnih lokalih sploh so pri nas Nemci In nemčurjl, ki hvalijo vse, kar je nemškega, avstrijskega, štajerskega ter koroškega In zabavljajo proti vsemu, kar Je srbskega, Jugoslovanskega in slovenskega. Ce temu ne bo kmalu konec, še bodo začeli nerazsodneži, katerih Je vedno velika večina — vse to verjeti, češ — mora že biti res, ker se sploh nihče ne upa ali noče ugovarjati. Ni dolgo temu — kar Je v gostHnl Ha reke v Šoštanju neki že te avstrijske dobe znani nemSku-tarski železniški uradnik (silužbujc sedaj v Slavoniji) večkrat ostentativno kričal: »Serblsche Scvelnec. V gostilni C e rov/,ek se repenči nctai uslužbenec klobučarja Š. Mali oglasi. Proda se: SPALNA SOBA v težki laški renesancl In nekaj druzega pohištva Je naprodaj na GUncah 37 ob Tržaški cesti. 222 ČEDNA HIŠA pri Mariboru za 1 do 2 družini. — Kopali« Sče se kupi ali se išče v najem eventuelno se zamenja z enakim v N. Avstriji — Posestvo tri četrt ure od Maribora, 7 johav z 2 Johoma vinograda — Gosposka hiša in gospodarsko poslopje. — Hiša z nadstropjem z mešano trgovino. — Vila s posestvom pri Ptuiu 4 Johl posestva. — Posest, vo 16 Johov, 2 Joba gozda 1 Job vinograda, veliki sadni vrtovi, 5 glav živine, 6 svinj 360 tisofi K. — Posestvo 40 Jobov, ravna lega v Vidmu z živino. — Lepa vila v Mariboru, kupec dobi stanovanje. Industrijsko podvzetje s stroji in hišo velik zaslužek. Priložnostni nakup. — Realketna pisarna »Rapkl« Maribor, Gosposka uL 28. 226 LEPA NOVA HIŠA, v Trbovljah, v kateri s« nahala trgovina se proda. Hiša Je 5 minut oddaljena od rudnika pol ure od postaje. Natančna pojasnila daje Anton Medvedšek, krojač Loke št 20. 22S KAVARNA, HOTEL IN GOSTILNA s celim Inventarjem v Dolnji Lendavi t Prekmurja se takoj proda. Pismene ponudbe na Viljem Hodlšl, kolodvorski hotel Čakovec. 204 BEGUNCI - AMERIKANCI POZORI Posestva od 4 do 400 oralov. — Oostttna v zemljiščem. — Hotel z 28 sobami ln ce o opremo. — Trgovina opromliena. — Vile, hiše se prodajo potom pisarne nepremičnin Zagorski, Maribor, Barvarska trtica 3. 20$ MED (TRCAN) najfhiejii namizni za pecivo, garantirano čebelnl pitanec kc 4 50 K. Pošilja se ?o poiti In po železnicL A. Maček, Vrhnika. 214 CISTO SVINJSKO MAST doma topljeno, razpošilja In ponudbe sprejema od 50 kg naprej po najnižji dnevni ceni tvrdka Janko Popovič, Ljubljana. 211 V NAJEM SE ODDA eventuelno se tudi proda usnjarlja v okolici Ptuja. Večja pojasnila daje Prane Mahorič gostilničar v Ptuju. 217 Službe: DEKLICA ZA VSE koja zna prati In likati tražl se za matu oblteU. Ponudbe s prepisima spričevala ln zahtev ima plače na dr. R. Slebenschelna, odvetnika Zagreb. 22 URARSKI POMOČNIK za mešano delo se sprejme proti visoki plači takoj. Ponudbe Je nasloviti: F. Ca-den, Prešernova ulica 1, Ljubljana. 191 STALNEGA POTNIKA ZA JUGOSLAVIJO IN KORESPONDENT1NJO Uče tovarna kravat Angel Hribar, Sloveni gradeč. ?00 Razno: Sprejme se več gospodov na hrano v sredini mesta. Plača se kosilo hi večerja 18 K. Naslov s« Izve v upravništvo. 224 Zenitne ponudbe UDOVEC penztjonlst, samost, simpatične zunanjosti, rearodnega slovanskega mišljenja, 50.000 K v čistem in pohištvo, želi znanja s primerno žensko srednje starosti v svrho skupnega gospodljstva oziroma zakona. Pcmiudbe pod »Edinost 49« na upravo »Jo-goski vile«« Posestvo Podpisani obžalujejo, da bo dne 25. decembra 1920 na nedostojen način žalili pripravnike finančne kontrole gospode Davorina Senica r-ja, Frana Ropret-a, Bo lesi a v a Bravničar-ja in Silvestra Tanko, vsi tačasno v Kranjski Gori in se jim zahvaljujejo, da so odstopili od nadaljnjega sodnega postopanja. Kranjska Gora, dne 5. februarju 1921. Matevž Hlebanja, Lovro lllebanja, Franc Uderman, Franc Robič, oba iz Srednjega Viha. oba iz Kranjsko Gore. kupim na Kranjskem. Glavne tnhteve: v lepem zdravem kraju ugoden dom, dobra gospodarska poslopja. ZemljiBca vsaj nekoliko oralov. Čim več tem boljie. Elektrika in vodovod posebno všeč. — Ponudbe naj dobro opiiejo celi objekt in navedejo zadnjo eeno ter se poilje na: upravniStvo »Jugoslavije" pod »št. 119*. — Diskrecijo •trogo zajamčena. Manufaktura in tkanine s kapitalom do K 100.0C0'— za eksploatacijo gozda iščem, even-tuelno prodam večjo parcelo za izsekanje. Pismena vprašanja pod „Družabnik“ na upravo lista. •DaDDDDaDOnMODDDDDDDDB« Mavec-gips Zadružna banka Maribor AIIIU Nnjboljfs.i voda za IIII I I ~ Odstranjuje UDI A *“j<“**da?,f"BOd“n E M. PENKALA I drag, Zagreb. Gosposka ulica štev. 20. Centrala: SPLIT. — Podružnice: MARIBOR, ZAGREB, NOVI SAD. Delniška glavnica K 50,000 000—. Od fin. min. pooblaščena za nakup in prodajo deviz in valut kakor tudi za izdajo uverenja. — Trgovske zveze v vseh krajih Jugoslavije in inozemstva. Bankovni, blagovni in borzni oddelek. — Menjalnica. m- Vloge na hranilne knjižice obrestuie s 4VI« -m Prevzamem Štukatura za elektrike večjo množino srebrnih kron odnosno drugega srebra v NemSki Avstriji v nakup. Ponudbe na trgovina zlata in srebra 1. AukusMd, JJuMJhub, Dunajska cesta 86. Priporočajte in razširjajte ,Jugoslavijo* Ljubljani Dolinji Lendavi. čistih brez odbitka rentnega davka. Jugoslovanski kreditni zavod v 1 — Podružnica v Murski Soboti in Marilin trg 8 Wolfova uiica obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun Ustanovljen septembra 1919. Mim Premeta do srede unija nad 65,000.000 kron. Neposredno pod državnim nadzorstvom z železnino Erjavec & Turk, Valvazorjev trg 7, nasproti Križ. cerkve. Avtogaraza Popravila vseh strojev Šušteršič & drug. b pohiStvom in mizarstvom Franc Skalar, Rimska cesta 16, Arhitekt Viljem Treo, Gosposvetska c. 10, šivalnih in pisalnih strojev in koles Ivan Jax & sin, Dunajska c. 15 Kleparstvo Teodor Korn, krovski in kleparski mojster, vpeljevalec vodovodov Poljanska cesta itev. 8. s pisalnimi stroji The R«x & Co., Selenburgova ulica itev. 6. Fotografski atelje in povečevalni zavod Franc Kunc, VVollova ulica 6, s Železnino na debelo in drobno Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. 1. Slike za legitimacije Hugon Hibšer, iotograi, Ljubljana, Valvazorjev trg štev. 7, naspr. Križ. cerkve. Pisalni stroji Kontrolne blagajne prodaja in popravlja Franc Bar, Cankarjevo nabr, 5 z delikatesami in prekajevalnica J. Chalupnik, Stari trg 19. Tjska »Učiteljska v Ljubliani Odeovorni urednik Anton Pesek. M. Zčvaco: Kralfev vitez. Zgodovinski roman (Dalje.) Blagovolite, Sire, premilostno sprejeti zatrdilo moje vdanosu. v Kateri ostanem vedno Vašega Veličanstva najponižnejši in najpokor-ncjši podanik, Ludvik Marija baron de la Neuville, guverner kraljevske Bastilje.« Luvncs, Richelieu in Concini so se spogledali vsi prepadeni, kakor bi nevidna roka pisala pred njih očmi z ognjenimi črkami ime edinega, ki je bil res pomogel kralju v uri stiske in nesreče: »Capestang!... Bahač!...« LVII. Lorenzovo odrešenje. Po tisti čudni noči, ko je bil spremil Gizelo k Violetti, je Lorenzo neumorno iskal viteza Capestanga, njiju naravnega zaščitnika zlasti zdaj. ko je bil vojvoda Angoulfim-ski v Bastilji. Toda vse njegovo iztikanje po Parizu je bilo zaman. Hkrati pa je zasledoval Leono-rino in Concinijevo početje. Večkrat je prišel v maršalov dvorec, in vselej je odnesel s seboj gotovost, da je Oizelino skrivališče v Meudonu še vedno neznano markizi. Pri slehernem obisku je tudi zabičeval Le-cnori, da preti Concini ju najliujše, ako se dotakne Gizele ali njenega viteza, dokler ga ne varuje nedo-tekljivost, ki mu jo more dati samo kraljevska čast... »Kraljevska čast pa je zanj ne- | dosežna,« je mislil Lorenzo. »Prvi korak proti nji bo njegov pogin.« Ko je videl, da se pripravlja po mestu upor, ga je takoj obšla slutnja, da markiza ne bo zamudila prilike, okoristiti se z viharjem, ki si resa temelje monarhije. Ta slutnja ga je prignala na dan zaobljubljenega Guisovega pohoda v Lou-vre k Leonori; njegov namen je bil, paziti na vsak njen najmanjši gib in sleherno njeno besedo ter Jo magari ubiti, ako ne bi mogel drugače odvrniti nesreče. Brez težav so ga spustili v mar-kizino predsobo; Leonorina zaupna služabnica Marcella ga je poznala in vedela, da je Lorenzo vedno dobrodošel v hiši njene gospode. Kakor hitro ga je pustila samega, je začel pritlikavec iskati pametnega vzroka, da bi mogel ostati ves dan v markizini bližini. Tedaj pa je slišal v sebi glasove. Splazil se je k durim ter nastavil uho. Kri mu je zastala v žilah in lasje so se mu naježili, ko je Belfegor povedal Leonori. da se skriva Gizela v Meudonu pri »Tatinski sraki«! »In Capestang?« je slišal vprašati markizo. Lorenzo je prisluhnil 2 vsemi živci svojega bitja: samo da najde viteza, pa bo vse dobro, vse popravljeno! Toda Belfegor je odgovoril tako hitro, da ni razločil pritlikavec niti besedice. Umeknil se je in si obrisal čelo. Zdaj mu ni pre-ostajalo drugega kakor hiteti v Meudon in posvariti Gizelo. Planil je — toda prepozno! Vrata so se I odprla in Leonora ga je zagledala! Vedel je, da zdaj ne sme več bežali. ker bi zbudil njen sum, in tudi ne more, ker bi ga prijeli. Treba je bilo ravnati drzno in pridobiti časa. I oreuzo se je potuhnil, kakor bi gledal podobo, in se obrnil šele čez hip. Nato je sledil prizor, ki smo ga opisali v prejšnjem poglavju. Bil je usoden za pritlikavca: že po prvih besedah ga je obšla zavest, da mu markiza ne zaupa. Sumnja te ženske pa je pomenila smrt: Uro pozrieje sta bila Concini in Leonora v Louvru. Belfegor in Lorenzo sta jima sledila ln vstopila hkrati ž njima. Zeliščar se je bil hotel izmuzniti gredoč; toda Belfegor mu je položil roko na ramo in dejal prijazno, brez najmanjše jeze: »Moja gospa vas potrebuje v Louvru; ukazala mi je, da naj vam porinem bodalo v hrbet, ako bi se btanili iti z menoj.« »Ujet sem!« je zastokal Lorenzo sam pri sebi. »Gizela in njena mati sta izgubljeni!« V Louvru je markiza velela stopiti črncu in pritlikavcu v majhno stransko sobo zraven prestolne dvorane; nato je odšla, rekoč, da naj počakata tu. Lorenzo je prestregel njen pogled, s katerim je ponovila Belfegorju svoje strašno naročilo, toda ohranil je miren obraz. Dolgo je opazoval Nubijca, ki je stal pri vratih in mrklo obujal spomin o ljubkem bitju, ki ga je držal kratko minuto v svojem objemu in ga ni videl več odtistihdob... Ma-rion Delorme! Lorenzo je stopil k njemu ter se doteknil njegovega komolca: »Potemtakem ne smeva zapustiti te sobe?« Nubijec je skomignil z rameni. »Gospa nama ni prejpovedala zapustiti te sobe«, je dejal po kratkem premisleku. »Prepovedala nama je le oditi iz Louvra.« »Tedaj lehko grem naokrog in pogledam, kaj se godi?« sc je zdrznil Lorenzo. »Da, mojster, toda jaz pojdem povsod za vami. Iz Louvra mi ne uidete.« »Bodi brez skrbi, prijatelj moj črni. Še veseli me, da pojdeš z menoj. Jaz sem Šibak, a ti si močan. L ahko me boš branil, ako bi mi pretila nesreča.« Belfegor je pokimal; Lorenzo pa je šel in sedel v naslanjač, nedaleč od zavese, ki je zakrivala vhod v drugo dvorano. Privzdignil jo je In videl, da je dvorana prazna. Morda bi mogel uiti tod? Ali Belfegor ni odtrgal oči od njega. Lorenzo ni mogel dvomiti o tem, da je Leono-rin jetnik. Do kdaj neki? Morda do večera. In počemu? Kakšna sumnja se je bila naselila v markizini glavi? Dolgi dve uri je pritlikavec zaman iskal odgovora na to vprašanje. Toda čas je hitel. Treba je bilo najti pot, da posvari Gizelo, magari če ga pri tem zadene črnčevo bodalo. Baš v tistem trenotku pa Je začul Belfegorjn, kako je mrmral sam pri sebi: »Ce bi jo mogel najti... Za denar — kdo ve? Ce bi ji ponudil mnogo zlata ...« Lorenza je izpreletelo. Njegov I sklep je bil storjen. »Belfegor!« je rekel tiho. »Stopi k meni!« Nubijec je ubogal. Ves Louvre kroginkrog njiju je bil poln hrupa in vpitja. Slišala sta nagla povelja oficirjev in težke krike straž, predajajočih si parolo kakor sredi najtemnejše noči. V sosednji dvorani, ki je bila malo poprej še prazna, je stalo zdaj dvoje ljudi, tesno drug ob drugem. in šepetalo s komaj razločnim glasom. Leonora Galigai in Concino Concini! Potegnila ga je bila semkaj v trenotku, ko je krenil kralj proti prestolni dvorani. Držala ga je za roko, prigovarjala mu in ga uklanjala svoji železni volji Maršal se je upiral, toda zaman: kakor angel teme, ki odeva zapeljanca s črnimi kril?, ga je zadrgavala v zanke svojih razlogov ter prelivala vanj svojo strašno vero. »Danes ali nikoli, Concino l Samo roko ti je treba iztegniti, in krona je tvoja! »Ne!« je zahropel on, brišoč si potno čelo. »Blaznost! Vsi ti plemiči ...« »Plemiči, ki vzklikajo kralju, so tvoji.« »In garda!« je dejal trepetaje. »Vitry in Omano padeta, kakor hitro ukažeta streljati: prvi dve krogli bosta za njiju dva!« »Toda kralj!« je zastokal maršal. »Kralj bodi moja skrb!« je odrezala ona z glasom polnim srdite volje. Ozrla se je naokoli, položila soprogu roko okrog vratu in zamrmrala tik pri njegovem ušesu: (Oalie orih)