Slev. 14 (Teh. raEnn s pošte. • C. C. cen la Posta) V Trstu, petek 1. aprila 1927. Posamezna številka 30 stotink Leto v. Izhaja vsak petek dopoldne. Izdaja kjonsoroi) Malega lista. Naslov: Mali list, Trieste, ca* sella cen*ro 37, — Urad : yia Imbriani 9-III. Odffovorni urednik: dr. X«. BEBCE. POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAROČNINA za celo leto 10 L., pol 'eta 5 L., četrt leta b jl,. - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta 12 L., Četrt leta 6 L. MALI L ■ , VVVNVVVVV-« Mali koledar. Petek, 1. aprila: Ilugo; Teodora. — Sobota, 2: Frančišek Pavl.; Marija E-gdptoviska. — Nedelja, 3.: tiha; Rihard. — Ponedeljek, 4.: Izidor; Cozim. — Torek, 5 : Vincencij Ferrer; Zeman. — Sreda, 6.: Sikst; Celestin. — Certrek, 7.: Herman; . Efbe|rh'ard; Epilfajnrij. — Petek, 8.: Žalostma M. B., Albert. MALE NOVICE Karel Barduzzi. V itorek 29. iruarca se je poslovil iin odpotoval iz Trsta inž. Karel Barduzzi, deželni fašistovski tajinik. Šel je v Marsej na Francosko aa italijanskega generalnega konzula. Tajinik fašizma ter glavni ravinatelj lista »II Popolo di Trieste« je sedaj inženir Kobal. Na poti za srečo. S poti v Argentino pošiljajo pozdrave in voščila za Vel ikono č Vatovec Anton, Perhavec Fran, Lipold Milam,, Sila Stanko, Cericvenik Viktor, Benčič' Jožef, Tominc Antonija, Požrt Frančiška, Urbanc Karel, Ambrožič Karel, Stančič Fran, Silva Prunik, Čepar Jožef, Čepar Fran, Gustinčič' Fran, Nedoh Mihael, Svetina Jožef, Fičur Frančiška — vsi iz vremske okolice. Iz Bistrice: Milavec Stanko, iz Istre: Brajkovič Matej, Sverko Gregor, Klej Karel, Pavletič Karel. Razorožba. V er kr at slišimo, da razni državniki izjavljajo, da so vsi navdušeni za razo-rožbo. Nedavno pa je v angleškem par-laaTMMKtu predlagal nek delavski poslanec, naj so že vendar enkrat z razorože-vanjom prične. Vojni minister mu je pa odgovoril, maj prej doseže razioroženije Rusije, ki je najbolj oborožena država na svetu, ki ima stalno G50.000 mož močno armado in more v slučaju potrebe vpoklicati pod orožje še 9 milijonov mož. Iz tega se vidi, da nobena drža1'a resno ne misli na razorožbo. Kdo je mar? Uganka z možem, ki je spomin zgubil, še ni rešena. Emi trdijo, da je to tipograf (tiskarnišiki delavec) Bruneri, drugi pa Se vedno dokazujejo, da je profesor Ca-mella. Sam tudi pravi, da je Canella, a Gamellove zgodovine rajalo ve. Kako tudi, ko je ob spomin?! Pravijo pa, da so prestregli tajna pisma, ki jih je pošiljal neki žemski. Preverjeni so, da se samo »dela« in da je Brumeri, ki ima račune s pravico — v izapar ga pa le še niso gnali. Menda vondair niso še pirav gotovi. Gane'1-lova žsna ga hoče imeti zk svojega. Torej čegav ibo? Delavska hči — svetnica. Mang^eta Sinclair, hčerka delavca na Škotskem, jie umrla v Edinburgu 24. novembra 1S&5 v starosti 25 let, in že se vršo priprav«, ^ )Se proglasi svetnicam. Na vsema Angieatam ^ škotskem so pred kratkim z velikim zanimanjem sprejeli njem življenjepis, in kneaoškof v GLasgovvu je dovolil DQ»uteV) s katero prosi Ljudstvo za skoraj šrnji6 proglašen je. Manga,r«ta je bila živahen, vesel otrdk, ki se je po tamošn-jem običaju tuldi zelo zanimala za sportt in plavanje. Nekaj časa je bila celo zaročena. Ko pa je v svojem src/u začutila drug -poklic, je prosila ženina, naj zaroko razveljavita in je vstopite v Lom-domu v neki ženski samostan. Toda -vsled bolezni v grlu, je u*mrla že ,po dlveh letiih samostanskega življenja. Vsi, fki so jo poznali, jo opisujejo kot junakinjo v potrpežljivosti in trpljenju, slavijo njeno nopopiismo čistot dluše in njeučili in posvarili, je pa tujec nanje pokazal. Tisti dopis iz Javorja mas je tudi zadel, kjer je bilo povedano, kako so tam gori fantje in dekleta lepo peli v cerkvi. Pa jih je bilo, 'da bi se pelo v ce-rltvi, kadar je sv. maša, posebno za naš glavni praznik. Mladini bi bilo v dušni in časni prid. Potlej bi se ne bilo treba bati Desetega brata in Popotnika im če 'bi se oglasila v Obrovem, bi kaj lepega iin pohvalnega dala v svet o naših fantih im dekletih. Drugod imajo celo po manjših vaseh drnštva in prireditve, pri mas pa nič. Naša mladina se raje bavi s povasnijo, kak or z dobrim časopisom ali knjigo. Dobe se taiki, ki me vedo, kaj pomeni ta. ali ona beseda, ker se ne vadijo v Stanj u. Pa še pravijo: čemu hi dal za na-ročno 10 lir, mar jih kako drugače pfl- rnamj v Javorju, kakor pa v Obrovem. rabim... Ko sem jaz bil mlad, sem tudi Oh zakaj nisem mlad! vso bi storil, da podobno mislil im govoril, a zdaj mi bi se tudi pri nas zložili skupaj za lepo škoduje. Če kaj berem ali pišem, se petje. Lepo cerkev imamo, posvečeno mučim in potim in le pomalem kaj vkup Materi božji Vnebovzeti. Kako lepo bi spravim. Mladina, ne zametuj dobrega branja! Ni treba samo po vasi hoditi gledat, kaj kuhajo za večerjo, ali že do-polne, kaj bo za kosilo. Župno cerkev imamo v Hrušici. Mislim, da se bo zdaj na spomlad začela popravljati. Župnik opravlja zdaj sv. mašo v cerkvici sv, Vida, ki je pa prc-majlina. Nekateri pravijo, da odkar je maša pri Sv. Vidu, 'da nimajo niti korajžo iti k maši. Pa ti ne govore prav. Četudi ostanieš zunaj cerkvice, si vendar' pri sv. maši, ako se spodobno vedeš. Dekleta pa se celo notri pogovarjajo; tako seveda niso pri maši. IZ FREBENEGA. V maši mali vasi se v zadnjem času množijo tatvine kar zaporedoma. Tako so tatje v neki hiši ukradli 30 litrov olja, v drugi hiši brento krompirja, pred par dnevi pa inekemu kmetu nov bicikel in 4 šunke (pršute). Sledovi tatov vodijo čez neko njivo, kjer iso našli z oljem obeljeni fcmh. Ljudje razno ugibajo in sumijo; a vendar se boje s prstom pokazati na tatu, ker mi mogoče dokazati in ga zalotiti pri tatvini, ker se zina dobro varovati. MaJdllina pri nas — tako se sliši — se pripravlja za neko igro. Pralv tako, naj le dajo ljudem poštenega razvedrila; a plesa pa ni treba vprizarjati, ker »mo vsi treziniomisleči proti njemu, in ker niso časi za zapravljati. Sicer pa smo prepričani,, da oblasti no boldo dale dovoljenja za ples. KLANEC. Misijon, ki so ga priredili v’ našd fari g, misijonarji iz Milima, je bil cel tedem obilno ohistooivan. Cerkev je bila premajhna za tolike množice vernega ljudstva. Vse jo šlo tudi k spovedi in sv. obhajil iso baje našteli čez 2000. Ves čas misijona se je doibro izkazali pevski zbor, ki jo lepo prepeval Ob spremstvu nanovo popravljenih orgel. Na dan Matere božje, 25. marca je bil blagoslovljen nov kip presv. Srca Joziusovega. Posebno sijajen pa jo Ml sklep miiisiijoma v ne-[delijo 27. marca. Ta misijon bo ostal Iju-Idem v trajnem spornim. Upamo, da se bodo tudi lepi sadovi krščanske obnove kar najdalj,e obranili, FAMLJE. Kratka pa huda pesem. Dopisnik je želel, naj jo kaj raztegnemo, da bo daljša. Pa ne l>oimo nič dokladali, je ravno prav dolga. Tako griize: Ni lepših' doklet ko fameljskib pet. Ko k maši zvoni, se farbajo tri. Več Jarha fcošta, ko dekle velja. SLAP pri Vipavi. Tatvina. Dne 22. marca jo v bližini ceislte, ki vodi na Slap, inekjdio 'Ob belem dnevu pozval 12 m^rv na škodo Ivane Žorž s št. GO. Neki 13ileton deček jo tatu videl, kako ruje murve; le-ta pa je dečka nagnal in streljal za njim. Deček je tekel v vas, a je celo zadevo prepozno razodel. Ko so šli glodat, ni bilo več' tatu, ki je unesel porvano murve. Neki maj-| ben tatič je pa na vasi z nekega dvorišča odnesel tri rože, a so ge zalotili. BOR3T. Ricmamjski prazmiik je bil vesel ,tuidi za boršt amsike 'gostilničarje. V Ricmanje je prišlo toliko ljudstva — cenili so število vseh p »set mikov na 80 tisoč da so cele triurne iskalo okrepčila tudi po soseščini. Neki goistiliničiar je vso zalogo vina potočil in je moral gostu 'uljudlno pašteti proč. Drugi je povedali, da je imel na svojem dvorišču nad 2000 gostov, da ni bilo mogoče vsem postreči. Tatje so obiskali ponoči g. župnika v Borštu. Naredili so baije škode za kakih 300 lir. IZ PREŠNICE ismo dobili IdtaJljši 'dopis, ki javlja, dla se je posestnik Pefiar (Lo-vretov) pr osel il K družino v Boisno, kjer je kupil posestvo. Vsa fara žaluje za možem, ki je bil eden naših .najboljših gospodarjev. Visi mu želijo srečo iv novi doimovimi. Dalje poroča dlopisnik, da je vas Prešnica dobila od tvrdke Kacin krasen harmonij in da se mladi,a z vso vnemo uči petja, posebno ceifevelmega! Tako je prav! Govor poslanca dr. Besednjaka v rimski zbornici Besednjak: ML vam moramo biti vse-žine iščejo italijansko šolo in ljubijo ita- lej hvaležni! Vi smete odpustiti učiteljev, lijanske učitelje. Besednjak (gre 'naprej): Res je isicetr, Poslanec Besednjak je imel <53. marca ob 7. uri zv 3čer v rimskem parlamentu govor, ki je bil zelo viharen, in v katerem je rel el sledeče: »V 'svojem zadnjem govoru k proračunu prosvetr sem kritiziral politiko, ki se je delala proti slovanskim učiteljem. Naznanil sem ministru in zbornici, da vršijo šolska oblastva v naših krajih... Posl. Dudar: V naših in ne v vaših! Besednjak; _______ »nedovoljen pritisk na slovanske učitelje, nai se vpišejo v Narodno zve; o lašistovskih učiteljev. Odkril sem s h ga govorniškega odra vladi, da silijo didaktični ravnatelji in drugi državni uradniki naše učitelje, naj izjavijo pismeno na svojo čast, da odobravajo poj otmoma odpravo lastnega materinega jeriika iz ljudskih šol, češ da bodo sicer ndpuščeni iz službe. To mojo jas re im določne izjave so povzročile zelo živahne ugovore in proteste ministra prosvete. »Je povsem neresnično,« — j i vpil tedaj gospod Fe-, dele — »kar Vi trdite! Vi morate zrnati, da ni mogočo j risiliti učiteljev da bi se vpisali v katerokoli organizacijo! Se lahko vpišejjo, toda prostovoljno, svo-bouiui, v popoi d svobodi vesti!« Mojim določat im izjavam so se postavile tako naspr« ti še bolj dotočne trditve ministra. Gospe d bedele je izjavil uradno kot član vla de, da smejo biti slovanski učitelji tudi nasprotni Narodnemu udružetnju (faši toviski učiteljev), ako jim tako ukazuje \est, im da ne bo iz tega nastala zanje ) obeina škoda. Moja trditev — je vzkliknil minister pred polno zbo inico — »se nikakor ni treba bati, da bi mogla biti ovržana«. Da sem bil p ed italijanskim javnim mnenjem in pr.di vami, gospodje (poslanci, označen z i moža, ki j,e sposoben lagati... Minister Fedele Ne, to je pretirano! Besednjak: ..'.js zame težka zadeva. Smatram zato z* svojo dolžnost nasproti sebi in mas moti parlamentu, postaviti te stvari v pravo luč, kar je zame zelo lahka nal >ga. Minister Fedele: Tem bolj, ker bodo tiskali Vaš govor mani časniki onkraj meje. To je, kar \ i hočete. Besednjak (se no zmeni): Isti minister Fedele je poslal na nreč par mesecev po svojih slovesnih protestih štirideseto-rici slovanskih uči! eljev, ki se niso bili vpisali v Narodno udruženje iašislovski h učiteljev, odlok s, kjer jim naznanja, da jih misli odpustiti iz službe. Minister Fedele: Ne samo radi tega in ne radi tega, poslanic Besednjak! Ti učitelji so morali biti >dpuščeoni iz službe, ker so imeli očitno l rotiitalijansika čustva! (2i valimo Odobravanje poslancev.) Da se niso vpisali v Udi uženje fašistovskih učiteljev, je bil le en dokaz, ki je imel Poleg drugih točk za posledico, da so bili ti učitelji izključeni od poučevanja. (Živahno odobravanje in ploskanje v zbornici.) Besednjak: Zadovoljen sem z Vašo izjavo, ker sem v srebnem položaju, da bom odgovoril v govoru na vse te Vaše trditve! Že gornja dejstva sr ia pomenijo, da so bile izjave ministri odločno ovržone, in sicer ovržene po ministru samem. Minister Fedele* Ne, ne! (Sum v zbornici.) Besednjak: Da bi razpršil vsak dvom o 'namenih in nagibih, ki so vodili ministra prosvete, prj njegogovem postopanju, pravi minister v nekaterih odlokih, ki nosijo njegov podpis, dobesedno hikolo: »Radi globoke sovražnosti proti režimu (fašistovski vladi ur.), ki ste jo ■na nedvoumen nučin dokazali s tem,«... Minister Fedele: Bil sem neverjetno mil in morda bi mi mogel kdo radi te-■ ga delati očitke. Čudno je, da Vi.... 'kolikor hočete! Min. Fedele: Odpustil sem jih zelo malo. Morda bi jih bil mogel več. Besednjak (nadaljuje govor): »s tem, da ste odsvetovali mnogim učiteljem....« Minister Fedele: V resnici je italijanska šola dober čuvaj na meji in to vas boli. (Zbornica ploska.) Besednjak: Sedaj me razpravljamo o teh stvareh, temveč o tem, ali sem jaz v svojem zadnjem govoru govoril neresnico, kakor ste Vi bili trdili, ali ne! To je predmet razprave in nič drugega. Minister Fedele: In prihodnje leto boste imeli drug govor, da ovržete moje današnje opombe. Besednjak: Ako bo potrebno, gotovo! (nato nadaljuje svoj dvakrat pretrgani stavek: ... »s tem, da ste odsvetov a-1 i mnogim učiieijjem, da ise vpišejo v Fašiste vski učiteljski sindakat, ste se postavili v nasprotje s splošnimi politični--mi smernicami vlade, drn zato je moj namen zappčeti postopanje za odpust Vašega Blagorodja iz službe, v smislu zakona Od 34. decembra 1D25. št. 33U0.« Sedaj je pojasnjeno pred zbornico, pred viado in pred javnim mnenjem, da jaz nisem bil postavil neresničnih trditev, temveč, da sam bil jaz tisti, ki je izjavil resnico, o kateri »se nikakor mi treba bati, da bi mogla biti ovržena.« Glas nekega poslanca: Tudi za avkto-niteto ministra se ni treba bati. Minister Fedele: V resnici so pripadali ti učitelji neki drugi organizaciji, ki jo Vi poznate, in ki nima sedeža v Italiji. Besednjak: To so Vaše samovoljne trditve! Minister Fedele: So jako resnične trditve I Besednjak: Vi vidite stvari, ki jih ni. Jaz nimam takih sposobnosti. (Nato nadaljuje govor): Bolj zanimivo in značilno ko odpustitve same je pa način, kako je minister odslovil iz službe slovanske učitelje. Gospod Fedele obtožuje — kakor sem že .povedal — nekatere učitelje, da so bili nasprotni Narodnemu udruženju fa-šistovskih učiteljev, druge je postavil pred sodni atol ne radi njihovih dejanj, temveč radi njihovih čustev in m is 1 i... Minister Fedele: Rad|i njihovih manifestacij. Besednjak: ...ki se ne dajo nadzirati, kajti do današnjih dni niso bili še, kolikor jaz vem, izumljeni taki čudežni inštrumenti, s katerimi bd se moglo opazovati duševno življenje, ki se razvija v notranjosti človeške duše. Glas izmed poslancev: Bistroumnost je tako orodje. Besednjak: Če imaš patent na Izum, ti čestitam. Minister Fpdele: Gotovo ste Vi napisali članek, ki ga je priobčil pred kratkim časnik »II Judno«... Besednjak: Ne poznam tega časnika. Minister Fedele: Vam bom dal jaz natančno podatke. Besednjak (nadaljuje): V pravu so. dobnih .držav velja .splošno načelo, da ne moro biti noben državljan kaznovan radi svojih čustev in misli temveč edino radi dejanj, ki jih zakon natančno imenuje in določi. Toda gospod minister ne priznava tega načela, kajti on izjavlja v odslovilnih odlokih našim učiteljem, da jih namerava odpustiti radi njihovih »izrazito protiitalijanskih čustev.« (Dolgotrajen hrup v zbornici.) Čustva se ne dajo opazovati, gospodje poslanci! Bilucaglla (istrski fašist): Smo jih nadzorovali mi, ki živimo v tistih krajih! Ulnlster Fedele: Tudi drugorodne dru- da obdolžuje gospod Fedele mnoge učitelje, da vršijo tudi »živahno propagando proti Italiji in proti državnim napravam,« toda te njegove težke obtožbe so tako samovoljne in splošne, da se učitelji absolutno ne morejo braniti. (V zbornici nastane trušč. Besednjak počaka in nato nadaljuje): Če minister vrže v obraz podrejenemu uradniku, da. je protidržaven, če mu očita, da dela propagando proti Italiji, a mu pri tem me pove ine kje, ne kedaj, ne kako.... Bitucaglia: Povsod im vse .dni. Besednjak: ...se je ta propaganda v/ršila, ne iz katerih' določnih dejanj je obstajala, je za vsakega razsodnega človeka jiasno, da se učitelj kljub najboljši volji ne more braniti pred ohdolžitvami. Minister Fedele: Pregledal - sem podrobno in natančno in z največ jo nepri-stranoistjo vsa poročila. Besednjak: Zakaj niste dali učiteljem možnosti, da se branijo? Minister Fedele: Gotovo sem jim jo dal. Besednjak: Ni res! (Gre 'dalje z govorom): Edino, kar more učitelj v takih razmerah napraviti, je, da odgovori na splošno obtožbo ministra tako, da vse zanika. Toda samo zanikovanje ni bilo še nikoli sredstvo prave in uspešne hrambe. Vsled tega so nekateri učitelji in sem tudi jaz potom interpelacije zahteval od gospoda Fedeleja, naj podvrže vsakega učitelja, preden ga odslovi, redni preiskavi. Minister Fedele: Se je zgodilo. Besednjak: Ne poznam niti enega slučaja. Minister Fedele: (Seveda Vas nisem mogel imenovati za komisarja. Besednjak: Tega nisem zahteval, pač pa sem zahteval preiskavo. Minister Fedele: Se je vršila preko pristojnih uradov. Besednjak: Z menoj in z ministrom je vedno tako, da on trdi belo, jaz črno. (Ropot in hrup v zbornici). Načela upravne poštenosti in najboli navadno človeške pravičnosti tirjajo, naj ima vsaka, tudi najbolj skromna in najbolj revna oseba, preden je kaznovana, polno in brezpogojno možnost obrambe. Minister Fedele: Povabil sem jih, naj predložijo svoje opravičbe, so jih predlo-j žili, jaz sem jih proučil, in ko sem se ' prepričal, da opravičbe niso bile zadostne, sam jih odpustil iz službe, kakor sta mi malagafla vest in zakon. (Zbornica ploska). Besednjak: Kako naj se človek brani, oko mu minister očita, da je prot idr ža-vem? Vsakdo ima pravico, da vpraša: Kaj sem naredil? Kar dovoljuje država iiw.j večjim zločincem, minister prosvete ni hotel dovoliti njim, ki so vzgojitelji našega ljudstva (hrup): niti en odpuščen slovanski učitelj ni bil podvržen preiskavi, niti eden ni imel prilike, da bi gledal v obraz svojim ovajalcem in da bi se branil proti določnim obdolžitvam, s katerimi so ga bili obtežili. S takimi enostavnimi metodami ste postavili Vi, gospod Fedele na cesto.... Minister Fedele: Ponavljam, da so bili podvrženi preiskavi, in jaz sem zelo mil. Besednjak: ...na cesto 40 družinskih očetov im. iste jih prisilili, da zapuste rodno zemljo in se izselijo. Zahvaljujem se Vam za Vašo milino! Minister Fedele: Te besede zakrivajo strup vaše duše. Besednjak: Moja duševnost je zelo vedra in mirna. (Nadaljuje govor): Ivo som nekoč predočil ministru en značilen slučaj krivice, ki se je storila našim učiteljem, mi je rekel: »Kaj hočete? Jaz ne poznam učiteljev, jaz .sodim Skozi oči prefektov in šolskih skrbnikov!« Casagrande: Kako hočeš, naj sodi drugače? (Hrup in vpitje.) Besednjak: Počakaj vendar, da izustim svojo misel. (Hrup se počasi poleže.) Ko sem se podal nato k šolskemu skrbniku v Trst, sem dobil ravnotako značilen odgovor: »Kaj hočete, gospod poslanec? — mi je rekel — »Jaz ne morem poznati vseh učiteljev svojega obširnega ozemlja!« Spričo takega položaja, kjer toliko minister kolikor šolski skrbnik odklanjata moralno odgovornost za lastne ukrepe... Minister Fedele: Jaz ne odklanjam ničesar! (llrup v zbornici). Besednjak: ... stavim prašanje: kdo je tisti, ki v šolski upravi dejstvemo in resnično drži v rokah in vrši državno oblast nad učitelji? Kje so 'tiste skrivne in neodgovorne sile, od katerih je odvisna usoda družin naših učiteljev in ki narekujejo ministru prosvete odslovilne odloke? Ali ne gre morda za zahrbtne ovadbe in nizktona osebna maščevanja, ka terim daj a gospod Fedele postavno veljavo? Minister Fedele: Kaj govorite? Jaz som izvrševalec zakonov in zaščitnik svojih učiteljev! Jaz se tne vdajam 'maščevanju nikogar. Vi vršite v tem trenutku obžalovanja vredno delo. (Zbornica ploska.) Dudan: Dve leti je že, odkar ne spregovorimo več besede o vsakodnevnem preganjanju Italijanov v Dalmaciji! To radi tega, da bi ne motili političnega položaja. Sedaj ^i pa (izbere ta gospod ravno ta trenutek, da govori o takih stvareh. Besednjak: Mojih besed ni nikoli narekovala zunanja politika!... Presednik zbornice: Poslanec Besednjak, nadaljujte govor in hitite k zaključku! (V zbornici nastane velik šum, od vseh strani padajo medklici, ki jih nd mogoče razumeti). Besednjak: Vi ste (tisti, ki delate iz tega notranjega vipnašamja problem zunanje politike! Minister Fedele: Ne gre za prašanje zunanje politike, a tudi ne za problem notranje .politike, zakaj jaz ponavljam in izjavljam odločno, da prospeva italijanska šola v krajih, o katerih govori poslanec Besednjak, sijajno im da izrekajo tamkajšnje družine svojo zadovoljnost z italijansko šolo. Besednjak: Morda radi tega, ker poročajo državni uradi, da gre vse imenitno? Jaz poznam bolje razmere, gospod minister. i Minister Fedele: Ponavljam, da so družine zadovoljne. Poglejmo samo števi- lo otroških vrtcev na Goriškem. Besednjak: Tudi o teh bom govoril, le potrpite, (nato nadaljuje govor): Če torej minister in šolski skrbnik ne izključujeta, da 'So bili učitelji lahko tudi po krivici kaznovani, se mora zdeti tujemu opazovalcu nerazumljivo, zakaj se ni dala in se ne da obtožencem polna pravica do obrambe v redni preiskavi. (Medklici, dolgotrajen trušč, iz katerega se slisi): Glas poslanca: Jo imajo, kakor vsi ostali italijanski učitelji. Predsednik zbornice: Poslanec Besednjak, povedali ste to enkrat in nato še enkrat, podvizajte se h koncu. Prosim gospode poslance, naj prenehajo z medklici. Besednjak: Poznam dobro vzroke in nagibe, ki obvladujejo šolska oblastva pri njih postopanju: poslužujejo se vedč im namenoma tega sistema, ker hočejo udariti učitelje slovanskega pokolenja. Glas poslanca: Ni res! Minister Fedele: Je mnogo slovanskih učiteljev, ki so1 popolni Italijani. Naučili so se italijanskega jezika in ga poučujejo z izvrstnim uspehom. Kar Vi pravite, je torej popolnoma 'neresnično. (Zbornica odobrava). Besednjak: Gospod minister, Vi uporabljate preveč pogostoma besedo: »neresnično!« Zadostuje, da pogledamo, ka-ko ravna z našimi učitelji šolski skrbnik v 'Urslu. Ne nameravam protestirati proti suspenzijam in 'disciplinarnim preiskavam kot takim, zakaj šolske uprave vseli uežeja jili uporabljajo in zlorabljajo proti učiteljem, obdolženim nediscipline ali urugih zakonskih prestopkov. Kar se mam zdi pa popolnoma neopravičljivo in vzbuja v nas živo ogorčenje, je dejstvo, da meditem ko se šolski skrbnik v Trstu poslavlja za sodnika nad aiašimi obctol-ženimi učitelji, ruši on sam vedoma zakonske predpise, ki jih je poklican ščititi ki gledati, da jih drugi spoštujejo. Kr. odtok od 7. oktobra 1923. pravi v 3. členu: »Suspenzija od službe ne more trajati več ko t> mesecev. Njej sledi za čas, dokler traja, odvizetje plače im ta čas se zraven tega ne všteje v službena leta.« Soliski skrbnik iimia pa .navado, da suspendira sdovamske učitelje od službe ne te za (najdaljši postavni čas 6 mesecev, temveč tudi za dobo enega leta in še več. Poznam, gospodje poslanci, učitelje, ki so suspendirani od službe že eno leto in pol, ki so z družino že eno leto in pol brez plače iin bi umrli od lakote, ako bi ne našli ljudi, ki j im- pomagajo. Naj mi j»ove gospod minister, kdo je dal šolskim ohlastvom pravico, da lomijo 'nekaznovano zakon, sklenjen or1 parlamenta, in da jemljejo' samovoljno našim učiteljem službena leta, ki bi se morala šteti v pokojnino. Kako se more šolski skrbnik, ki ranma na tak način s podrejenima uslužbenci, postavljati za sodnika inad zakonitostjo njihovih dejanj? Politika, ki sam jo popisal, ima namen preganjati učitelje slovanskega roidu! Glas poslanca: Ni res! Besednjak: Najboljši dokaz, je vedno večje število učiteljev, ki se selijo v Jugoslavijo: nekateri omagajo, ker ne najdejo več kruha v lastni deželi. (Iirup v zbornici m medklici.) Drugi jo udarijo čez mejo, ker so bili kar naravnost odslovljeni od gospoida Fedeleja. Več ko polovica slovanskih učiteljev se inahaja že v inozemstvu. Barbiellini-Amidei: Nahajajo se v svoji domovini. Cian (vseučiliščni profesor): Kot izvozno blago je dobro. Ga je treba pospeševati Besednjak: Dobro sam premislil in preudaril, gospodje poslanci, preden sem Vam to izpovedal. Povedal sem to radi tega, ker ni ne vam in ne mam v korist, ustvarjati tisto, kar se imenuje muče-ništvo. Zadeva je reaim ne ile radi itega, ker gre pri tam za obstanek številnih naših družin, temveč predvsem zato, ker so oškodovane in ogrožene pri tem inaj-višje koristi naše kulture. Šolska omika vsakega naroda jo odvisna od zakonov, ki jo urejajo, din pa od oseb, ki imajo, ma-iogo vzgajati mladino. S šolsko zakonodajo ste izgnali iz učilnic naš materin v vseh pokrajinah Italije, alko niso bila njih čustva verua domovini. (Zbornica ploska.) Zato je Vaše delo hujskaško. Besednjak: Odkrivajoč resnico, hujskam. (Velik trušč in vpitje.) Sistem prisilnega raznarodovanja postaja torej pod vodstvom gospoda Fedeleja vedno bolj trd in neizprosen. Da bi izvedel raznaro-ditev našega mirnega, marljivega in uoožnega prebivaistva z večjim uspehom, se... Barbielliiu-Amidei: Ali bi rad zabranil, da se poučuje v Italiji italijanščina? Beseunjak: Mi sprejmemo tudi italijanščino, a nočemo, eilini-Amidei: In mi si upamo prenašali še celo tebe. Ti si norec, ki bi ga bilo treba zvezati. Besednjak (se ne meni in gre naprej): ... se minister ni ustavil niti pred nedotakljivimi pravicami verskega življenja našega ljudstva. On je bil prvi minister prosvete... Minister Fedele: In to si štejem v čast. Besednjak: .. .'ki je dal šodskim oblast-vom ukaz, naj izvedejo naredbe kr. odloga od 1. okt. 1923., to se pravi, naj za-ijranijo 'duhovnikom, da bi vršili verski pouk in versko vzgojo učencev 4. iljud-akošolistkega razreda v materinem jeziku. Minister Fedele: Ker govore učenci 4. razreda zelo dobro italijansko. Besednjak: To ni res! Obstoji temelj-.10 in nesporno načelo v nauku in piravu iv atoli ške cerkve, gospod minister, idia se norata evangelij in božja beseda oznanjevati in tolmačiti v jeziku vernikov. Vilrup, medklici.) Barbiellini-Amidei: Mora potegnita iz žepa 'pooblastilo sv. stolice! (smeh.) Govoriš v imenu sv. stolice. Besednjak: Vemo, da si velilk bogoslovec. .. Presednik zbornice: Ne odgovarjajte, poslanec Besedznjak, na medklice in nadaljujte! Besednjak: To načelo velja za vise dežele in narode na svetu, velja toliko v iivropi ikoliikor v Afriki, toliko v Aziji kolikor na otokih Tihega oceana in mora niti porušeno ravno v Italiji, ki je sedež papežev in srce vesoljnega katoliškega sveta. (Veljik trušč in razni medklici.) Vera je sama sebi namen itn ne more biti ponižana, da postane sredstvo za dosego namenov, ki so njej tuji. Kadar vera ne zasleduje več edinega in izključnega cilja., da očiščuje, razvija in dviga notranje življenje ljudi, temveč postane orodje politične borbe proti vernikom...... Barbiellini-Amidei: Se postavlja ma mesto sv. stolice, igra vlogo antikrista, nima pooblastila. (V dvorani nastane dolgotrajen hrup. Besednjak hoče odvrniti, a predsednik parlamenta maha z zvoncem in ga poziva, naj nadaljuje.) Besednjak: ...tedaj je vera [prenehala vršiti svoje poslanstvo in ni več vera. Kdor dela tako politiko, ne škoduje samo ogromno koristim Katoliške cerkve, temveč ovira im duši tudi razvoj verskega in moralnega življenja našega iljud-stva. Te pravice ne moremo mi priznati nobenemu ministru prosvete in nobeni vladi. Mi katoličani in 'kristjani imamo to vsi narodi in vsa — tudi najbolj nerazvita plemena na svetu. Naš položaj, kakor vidite, ni prijeten. Borba proti našemu jeziku in naši kul turi se je poostrila v poslednjem času na vseh poljih: ne le v šoli, temveč' tudi izven šole v zasebnem življenju državlja 110 v- Pri tej priliki se spominjam, dla sem bral v preteklem mesecu v italijanskem časopisju par člankov o težkem položaju, v katerem se nahajajo italijanski vse ljenci v Franciji. Z velikim zanimanjem sem proučil težko borbo, ki jo vodijo za ohranitev materinega jezika in svoje italijanske kulture. (Medklici.) Cital sem ogorčene proteste proti delovanju društva »Foyer francaAs«, ki im,a navidezno človekoljuben program, a izpopolnjuje in podpira v resnici prav krepko vladna oblastva pri raznarodovanju italijanskih mino žic. Minister Fedele: A te ne stremijo za tem, da bi odtrgale ozemlje, kjer prebivajo, od države. Besednjak: In za nas, kakšne dokaze imate? (V zbornici nastane ianova trušč.) »Foyer fraincais« ustanavlja za italijanske otroke francoske otroške vrtce, organizira tečaje za odraslo, podpira doječo matere itd. itd., izrabljajoč vse te človekoljubne naprave v to, da širi bolje med italijamske množice francoski jezik in francoski duih. Pri čitanju takih opisov mora vsak Slovan ugotoviti, da raizvijajo isto delovanje, kakor »Foyer francais« proti Italijanom v Franciji, in proti kateremu vi protestirate, vaše nacionalistične organizacije: »Lega Nazionale« iin »Itali.a Reden-ta» proti slovanskemu prebivalstvu v novih prokrajinah. Dudan: Jugoslovanski državljani imajo v sredini Rima zavod, kakor je zavod sv. Hieronima, in so prejeli 20 miljonov v dar od Italije. (Zbornica odobrava.) Besednjak: Med tem ko nam šolska oiblastva.... do, brezposelnost, gospodarsko odvisnost staršev, mi smo reveži, katere ovirajo po vrhu še državna oblastva v njih delovanju. (Medklici.) Vpričo tega položaja smatram, da nimate vi nobene moralne pravice protestirati proti delovanju društva »Foyer francais«, .dokler boste vršili vi sami isto raznarodovalno delo proti lastnim sodržavljanom slovanskega rodu, ki niso tujci, ampak žive na tej zemlji že 1300 lot. Barbiellini-Amidei: Ti si ta j ec, če govoriš tako. Besednjak: Naš položaj se je še bolj poslabšal po objavi kr. odloka od 9. januarja 1927. št. (j, s katerim je bilo pro" glaišario, da je vzgoja mladine, tudi moralna in duševna vzgoja, izključna pravica fašizma, ki me priznava v svojih organizacijah slovanskega jezika. Barbieliini-Ainidei: Povej mi, kako ravnajo z iviažari onkraj meje? Besednjak: S tem odlokom so nam prepovedali, organizirati otroke izven šo-ie v zasebnih organizacijah, da bi jih am učili materinega jezika. Barbiellini-Amidei: Povej mi, kako ravnajo z Mažari onkraj meje. Prepovedali so jim celo, da igrajo čardaš! Povej, ce je res, ali ne! In oni so boi j omikani ko vi! Povej, če je res, ali ne! Beseunjak (se prav nič ne zmeni): Zakonske odredbe, ki sem jih popisai, in organizacije, o katerih sem govoril, uiesnujejo čedalje boi j naša obrambna sredstva tudi v zasebnem življenju. Po-sieunji branik našega jezika so oigiujišča mašili idiiužin. Jino simo in nezmagijivo o-rožje je pa vemaarie v naših rokah: na našii strani je kri in narodnost ijuusiva. Zgodovina nas uči, da je 'Ciuh narodov močnejši kakor ves denar, kakor vsi zakoni, kakor vsa 'upravna sredstva, kakor vsa materialna ipremoč držav. Jezik ljudstva ni predmet, katerega laliko poljubno izmenjaš, kakor narediš s srajco ali z obleko. Jezik se ne more razločevati in odtrgati od duševnosti, od značaja in od Barbiellini-Amidei: Mi, vi! Kaj smo mi ’preteklosti naroda, temveč tvori eno ne- jezik in zatrli s tem vse naše šole. Se- jasno dolžnost: 'boriti se moramo brez o- prav za prav? Besednjak: Med tem ko nam šolska o-blastva in prefekture zabranjujejo, da bi ustanavljali slovanske otroške vrtce, odpirate vi v naših vaseh in trgih s pomočjo vilade samo vrtce, v katerih je popolnoma izključen naš jezik. Kadar vidite, kako trosi »Foyer francais« milijone za vzdrževanje osobja otroških vrtcev, za nabavo živil, mleka in oblek, ki se brezplačno delijo med italijansko otroke, tedaj se vsi razburjate, ker veste, da se skrivajo za tem navidezno človekoljubnim programom le premišljeni napori za raznarodovanje vaših otrok. Vas boli seveda, kadar, vidite, da je skodelica juhe in da so čeveljčki, dianovani ubogim otročičem, samo cena, s katero se lioče kupiti italijanska duša nedolžne dece. Barbiellini-Amidei: Je treba nekaj več ko čeveljčke, da kupiš Italijane! Ne merite Italijanov po lastni meri. Besednjak (se obline k posl. Barbielli-niju, da bi ga zavrnil). Predsednik zbornice (se razburi in zavpije, mahaje z zvoncem): Poslanec Be- daj rušite drugi vogelni steber naše ljudske kulture: vi odpuščate slovansko učiteljsko osobje. Barbiellini-Amidei: Hrvaški jezik ni ravno tako sladak! (se pači): tvnd, tvrd... Besednjak: S tem dokazuješ prav lepo spoštovanje do omike drugih narodov. (Gre naprej): S tako politiko bi hoteli preprečiti za vse čase obnovitev slovanskih šol v Italiji. Brez učiteljev ne bo . mogla nobena-" vlada otvoriti zopet šole s slovanskim poukom Minister Fedele: Samo v goriškem okrožju imamo 118 slovanskih učiteljev, ki so položili izpit za poučevanje italijanskega jezika in ki so vsi .leoporečni. Vi hujskate. mahovauja in brez ozira na žrtve za našo ne smete odgovoriti! Poslanec versko svobodo in jo braniti pogumno tudi pred ministrom, ki trdi, da je katoličan. Minister Fedele: Seveda sem! Besednjak: Ako hi Cerkev dovolila, da se posamezne države poslužujejo vere (hrup iin ropot) za svoje različne politične namone in potrebe, (medklici, ki jih ni mogoče razumeti) bi bila njena vesoljnost in bi bila njena sila v socialnem življenju narodov končana. Ni človeškega razmerja, ki bi bilo bolj prisrčno, bolj globoko, bolj sveto kakor vez, ki druži našega duha z Večnostjo: zahtevam od ministra prosvete, naj se |ne meša v to razmerje s svojimi para" Besednjak: Vprašam vas, ali uganjam 'grafi kraljevskih odlokov, temveč naj hujsikarijo ravno jaz, ki obsojam, da se spoštuje pravico neuimrjočib duš, kar jo učitelji odstavljajo, mod tem ko je mirni- dolžnost vsakega katoliškega moža. Do-ster tisti, ki jih odpušča iz .službo! Vi volite, da molimo k našemu Bogu in k vršite seveda delo pomirjenja. IZveličarju v maternem jeziku, (v zbor- Minister Fedele: Odslovil sem učitelje nioi nastane zopet ropot) kakor delajo Barbiellini, prenehajte! Za vsako bese. do medklic! Barbiellini-Amidei: On nas sramoti, ko pravi, da se damo kupiti s čeveljčki! Predsednik zbornice: Ce bi bili pazljivi, bi bili slišali, kaj je rekel. Tako pa niste slišali in zato ne delajte medklicev. Besednjak: Kako hočete, gospodje poslanci, da se ne dvignemo kakor vi tudi mi Slovani tna noge, da branimo dušo naših otrok? Kar vas boili, boli tudi nas. J ==[ Mi imamo kakor vi v prsih človeško srce, Šli ki se oklepa lastne deco in jo brani z i= vsemi silami. (Dolgotrajen, močan hrup §§g v zbornici.) Mi Slovani iz novih pokrajin smo v ravno tako težkem položaju kakor Italijani na Francoskem. Nacionalistične organizacije, ki delujejo na Primorskem, razpolagajo s popolno podporo državnega ustroja velesile, ni smo prepuščeni sa- ^5 mim sebi, one imajo ogromna denarna 1 sredstva, s katerimi izrabljajo lahko be- deljivo enoto z dušo plemena. Jezik je zelo nežna, a obenem nerazrušljiva pridobitev zgodovinskega razvoja, pri katerem so sodelovali številni rodovi: on je mogočna pesem, v kateri slišimo odmeve vseh stoletij iin žive glasove naših očetov. Glas poslanca: Si pesnik. Besednjak: Jezik je zavest, ki raste iz naše notranjosti, v njem se zrcali duševni razvoj in razmah ljudstva in ne more biti zato predmet zakonodajnih ukrepov. Edino, kar vi lahko dosežete pri naših otrocih, je.... Glas poslanca: da naredite iz njih dobre Italijane. Besednjak: ...je prazno besedičenje papige, ki s časom izgine, ne da bi pustilo sledu v njih dušah. Dudan: Bi nas moraili zahvaliti. Barbiellini-Amidei (ves rdeč): Govori o Ogrski! Kako delajo z Ogri? Odgovori! Besednjak (se ne meni): To je globlji vzrok, radi katerega bomo vztrajali, kakor smo vzdržaili v preteklosti. Ce smo so zmagovito ubranili pred stoletnim ponemčevanjem Avstrije, bodite prepričani, da bomo danes, ko smo postali omikan in zaveden narod.... Glas poslanca: Saj ato podpirali Hrvate! Besednjak: ...prenesli s še bolj gotovim uspehom tudi težo vaše raznarodovalne politike. (Dolgotrajen hrup v zbornici.) ZOBOZDRAVNIK sprejema MISLIČE. _ Kakor več drugi,h učiteljev, je tudi naš priljubljeni učitelj Fran Bdite zapustil naš 'kraj. Na pustno nedeljo je odšel im je že nastopil službo v Jugoslaviji. Iz nam; neznanih razlogov j e odšel na tihem in brez slovesa, zato mu bodi ta •članek v slovo. G. Bolle je prišel k inam 1. 1900. kot 181otem mladenič, poln življenja in zanosa. Z vao vrnemo se je lotil šole im še sedaj imamo ted)mji njegovi učenci pri, j dne ispomine na orno dobo, to la je bila takrat v farovžu, šolska soba v slabem stanu. Bolle si je mnogo prizadeval, da' se jev dobila bolj primerna soba n,a Misličah sredi med Vatovljami im Vare jami. Krog svečnice 1. 1903. je začel pouk v novi sobi. P.ri tem je nastalo nasprotje med vasmi in Vatovci so protestirali s šolsko stavko; on mesec niso pošiljali otrok v šolo. Bolle pa je začel misliti na novo šolsko zgradbo in jo tudi dosegel. Začela se je graditi 1. 1907. Bolle se je zavzemal za zgradbo, kakor da bi se zidal njegov lastni dom. V pozni jeseni 1. 1908. je bilo poslopje dovršeno. Pouk v njem se je začel 1. 1909. Potem so naredili še vodnjak in vrt. — L. 1912. so je Bolle na prigovarjanje od raznih strani odločil za drugo službo. Odšel Je v Lokev, od tam pa v Povir. Naš kraj pa je vedno obranil v dobrem spomr’,1 u in mas rad prihajal obiskovat. Če so ga vprašali, kam gre, jo rekel: »Gor domu«. V jeseni 1. 1925. pa so ga nenadoma kazensko prestavili zopet na Misličc. Oin se je •ti »kazni« smejal in bil vesel, češ da je želel biti prav tukaj pokopan. Potrudil se je za popravo šole in zbral svoje nekdanje učence h kmetijskemu tečaju, ki jo bil prav dobro obiskan. Sam je šel merit pot na Ostrovico, da bi si odprli zvezo do brezovske mlekarne. Pot se je začela delati, žal da še ni končana. — Zavsel se je za popravo vatoviske cerkve, naredil proračun, in vodil delo. — Zaradi naše gmajno je prebrskal županski arhiv v Naklem in našel pogO'dbo iz 1. 1922., sklenjeno mod mašo vasjo in grofom v Podgradu. Našel je tudi pogodbe nekaterih drugih vasi, katerim je odkritje tudi prav prišlo. Sam je sestavil prijavo na komisarijat za uredbo zemljiških pravic in še marsiikako pot, naredil brezplačno. Tudi posameznikom je bil rad na roko z dobrim svetom ali pisavo. Gospodu Bolletu bodi izrečena iskrena zahvala za vse, kar je dobrega storil pri nas. Ne bomo Vas pozabili, g. učitelj, in tudi Vi m.o pozabite nas. Ce mogoče, nas pridite še kdaj obiskat.. Želimo Vam sreče v novi službi im daj Vam Bog dočakati veselejših dni. Bivši nčenec. RICMANJE. Razni dopisniki se v listih pritožujejo, ker iniso bile za praznik sv. Jožefa dovoljene osmicc. Meni se to nič čudno me zdi, ako pomislim, da so krčmarji v dolinski občini preobloženi z -raznimi davki. Zato mora občina gledati, da tudi kaj zaslužijo. Naval je bil velik, da se ni moglo vsem postreči. To je naravno. A to je trajalo samo 4-5 ur. Vzemimo, da bi bij ta dan dež imi slabo vreme in osmioe odprte. Kaj bi se zgodilo? Tisto znalo ljudi, ki bi .prišli, bi se razteklo po osmieah, a krčmarji bi držali križem roke. — Ob ti priložnosti imioram tudi krčmarjem povedati nekaj na uho. Pisalo se je, naj se ljudstvu dobro postreže, a naj so ne navijejo cene. Kaj so krčmarji naredili? Struno so talko navili, da je počila: točili .so vino jako drago, celo po C lir, a razna gostje so iz maščevanja odnašali proč posodo. — Prihodnje leto bi svetovali krčmarjem, ako ne bo osmič, Ida si rezervirajo še drugo protone, tako da bi po potrebi mogli v več lokalih (posotnike postreči iu z vsem zadovoljiti. Barka. Iz pesmi, ki jo je zložil očividec, povzamemo, da je bil ob priliki nakladanja bale na Barki v preteklem prodpustu pretep. Ilišni gospodar je moral milici jo poklicati, da jo prišla delat mir. Fašisti ®o pretepače aretirali dm odgnali v zapor. I IZ DOLINE. V nedeljo 20. marca je umrla 191etna Maitja Štr.ajin, članica Marijine družbe. Bila je mirnega, blagega značaja, ljubezniv i;n poslušen otrok svojih staršev. Ponižno in neopaženo je bilo njeno življenje, ponižno in brez hrupa je hotela hiti tudi pokopana. To je bila njena zadlnja želja. Pri vseh narodih se spoštuje zadnja želja umirajočega, samo naši dolinski fantje so bili drugačnega mnenja. Hoteli so navzlic zadnji želji pokojnice, da bi ji godba svirala pri pogrebu. A pokojnica mi bila plesalka in zato ni hotela goidbe. Iiz jeze, ker ini obveljala njihova volja, so fantje vtsli nalašč izosta- li od ,pogreba, niti noiscev za mrliča mi bilo. Ali mislite, Ida so se naša korajžna 'dekleta kaj ustrašila in ibila v izadregi? Kaj še! Same so nosile pokojnico, same so ji zapele ginljive žalostimke domit in ob grobu. Tako je naša tako obsovražena in obrekovana Marijina družba 'pokazala svojo življenjsko moč itn pokazala, da se ino vstraši nikogar. Fantje pa ;sd niso s to svojo demonstracijo pridobili nobene časti in so se samo osmešili prod trezno mislečimi. Drugič naj bodo bolj pametni in maj isie ne dajo 'zapeljati od par kričavih petelinov. SUHORJE. Čas je, da sc tudi mi kaj oglasimo v vašem listu. On je pri nas močno priljubljen'; skoraj ni hiše, da je ne bi obiska vali; le par je takih, ki si od li-beralino-magnatovslkih Novic puste metati prah v oči. Neumrljivo mi je, da ‘kimiečko-tdelavske družine podpirajo kaj takega, kar spada v krog nasprotnih interesov. V krščansko hišo mora dobra knjiga, ‘kakor jo nudi Goriška Mohorjeva družba in krščanski delavski časopis ! V gospodarskem oziru smo zelo na slabem. Krompirja je bilo Za seme, žito je uničil dež, grozdje pa bolezen. Edino žganja srnio nekaj nakuhali, pa kaj ko ni ikupca. S strahom gledamo v bodočnost. Vest o samskem davku jo precej vznemirila posebno tiste, katere zadene inajivdšjia tarifa. Oplašilo pa vendar ni nobenega tako, da bi se zato vpregel v zakonski jarem. Nedavno sta, dva imela boksarske vaje. Eden je is krvjo plačeval ta špas, jeziki pa so imeli obilo posla ob ti reči. tacga ni bilo, samo špasno' za brat. Pej pošlušejte, če ni res. »Cara AmetaM Sedaj koti nekaj pišem te prosim sakaj mi nisi odgovorila, jast sem saniram ža-loisten, serce mi bije in trpi. Povej, povej, al me še luhiiš kej. Jest tukej ne muram več živet bres tebe. Amor miijo, perke ti ino skrivi. Mija kara jest te posdraulam, išta beai, čenta baži, cara A-neta. Toj Silvester Qrel, pošta Tomaj. — Atres pisma je biv za, anu šinjorinu Anetu Ditz, ke stoji u Trsti. Nas Colnlc" Pepo brez doma i Z dej vam borni poviedou ta narpoprej, k a šala dtžgracja me je tirefla. Ko je pršla vn postava, de se srnic fet vodpoviedat sakmu, kej so te strele s Koliidrovce napravile? So me dale taku pismu, de jest moram štaimtepede Koludvrocuo zepe-stit jen maj nekoli več nezaj pret. Jest de momaui Čitadinanco v oijdmd jen de nanka proti po koludirovsko ne znam šra-jot jen de uoni tega špoita nečjo jeai nečjo. »Na«, dni djou, »zde;j pa vidiš, Pepo, počim suo špasi, k’ boš ratou fcu Deseti brat«. Ma jest se na dam; jest sn notr lo žu rekuirs ma komesjon j eri pole se bo vidlo. Initanto sva z Matildo ma cesti. Njo sin poslou nezaj v Žabjo vas, sam se bom pej vre na kašno vižo vohraniu pr dobrih l’doh. Sej po Krasi me vse štema. Kadar bom vmru, se bojo še štrajtali ze mojo čitadinancuo. Umi tedn srn šou na gorenji Kras, de bi vidu, katou mu kej. Kadr sn hodu po cesti, sn vidu, de je poštar zebu aaio pismo. Kričov sn za njem ma pej vse za-sfojm. Ta ludro je šou soju pot neprej. Kejipejde sn pasmo adpru, de bi vidu, al’ je kej menitlnega nutr. Ma prtni neč To dni je izšla že 'tretja številka našega družinskega in društvenega lista z zelo raznovrstno vsebino. Ivan Pregelj ima nadalje,'vanje svoje povesti »Zvodnik«, ki postaja od številke do številke zanimivejša. »Pomenki«, ki se tudi nadaljujejo, so v tej številki nekaj posebnega. Pisatelj inaim slika »Veliki teden«. V teh pomenkih so na poljuden način obrazloženi vsi obredi velikega tedna v cerkvi im domači hiši. Ponavljal sem že in še ponavljam, naj »Prosvetna zveza« izda »Pomenke« iz prejšnjih letnikov v skupni knjigi, ki jo bodo s pridom brali, stari in mladi; posebno pa bode dobrodošla našim »Prosvetnim društvom«. Magajna Bogomir nadaljuje v tretji številki »Čolniča« črtico »Študent Vajda, VaJlči in, Vila«, ki se bode še nadaljevala. Vredna je, da jo vsi čitajo. Nato’ sledi nadaljevanje sestavka » O glasbenem živ. Ijem.ju v Altenrodi«, ki ga je spisal P. Keller, prevedel pa dr. A. Kacin. Tudi ta sestavek se bode še nadaljeval. Nato sledi pesom »Zavetniku, ki je posvečena sv. Jožefu. Rado Bednarik nam v članku »Leta Gospodovega...« opisuje kako so v petnajstem stoletju krvoločni Turki ropali lin morili po Goriškem. Pod zaglavjcm »Dekle« se nadaluje povest »Tine in Tinka«, katero piše Lojze Golobič. Nato sledijo »Domače šege « ki nam to pot. opisujejo našo narodno nošo. Priobčenih je tudi par sMk, ki nazorno kažejo, kaka je bila nekoč /naša narodna noša. V sestavku »Naši ljudje« čitarno o Jožefu Razpetu (s sliko), o »Prosvetnem društvu« v Renčah (s sliko) in o »Prosveta