252 Justin Gatlin Tim Vončina in Daša Žnidaršič Justin Gatlin je ameriški šprinter na 100 metrske in 200 metrske raz- dalje. Rodil se je 10. februarja leta 1982 v Brooklynu, ZDA. Odraščal je na Floridi, kjer je obiskoval Woodham High School. Bil je najboljši tekač na šoli, njegovo nadarjenost pa sta kmalu opazila trenerja Vince Anderson in Bill Webb iz univerze v Tenesiju. Dodelili so mu štipendijo, za univerzo pa je šestkrat zapovrstjo osvojil NCAA na- slov (NCAA je organizacija, ki prireja tekmovanja severno ameriških univerz v atletiki). Leta 2000 je postal eden izmed profesionalcev, hkrati pa podpisal izjemno donosno pogodbo z Nikom. Leto ka- sneje je bilo njegovo ime prvič omenjeno v povezavi z dopingom. Leta 2001 je bil pozitiven na testiranju zaradi uporabe amfetami- nov. Njegova odsotnost iz atletskih tekmovanj se je končala jeseni 2002, ko je IAAF umaknila njegovo kazen. Dokazal je, da je amfeta- mine zaužil preko zdravil, ki jih jemlje že od otroštva za zdravljenje motnje pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) (Amfetamin, 2020). Dve leti kasneje je diplomiral na univerzi v Tenesiju. Bil je v izjemni formi in leta 2004 postal olimpijski prvak na 100 metrov. Na istih olimpijskih igrah je osvojil še bronasto medaljo v teku na 200 m in srebrno medaljo kot član štafete 4 x 400 m. Avgusta 2005 je na Svetovnem prvenstvu v Helsinkih v svoji disciplini (tek na 100 m) osvojil zlato in potrdil svojo dominanco znotraj discipline. Ker njegov takratni največji tekmec, Asafa Powell, zaradi poškodbe ni mogel tekmovati, je Gatlin svoje sotekmovalce premagal z najve- čjo zabeleženo razliko na svetovnih prvenstvih v moški kategoriji. Na istem svetovnem prvenstvu je osvojil tudi prvo mesto v teku na 200 m in tako postal drugi človek v zgodovini atletike, ki je v obeh disciplinah, tako na 100 kot tudi na 200 metrov, osvojil zlato medaljo. Maja 2006 je Gatlin na tekmovanju diamantne lige v Dohi, Qatar, v finalu teka na 100 m izenačil svetovni rekord 9,77 s, slednji dosežek pa so mu kasneje odvzeli. V juliju istega leta je Gatlin ponovno pa- del na dopinškem testu, tokrat pozitiven na testosteron. Negativni vzorec so mu vzeli na tekmovanju v Kanzasu aprila 2006. Vzorec B je bil testiran pozitivno julija. Gatlinov trener v tem obdobju je bil Trevor Graham. Med tekmovalci, ki jih je treniral, jih je bilo kar 8 testiranih pozitivno za uporabo nedovoljenih poživil. Graham je kot odgovor na škandal takrat obtožil Gatlinovega maserja, saj naj bi ta Justina masiral s kremo, ki je vsebovala testosteron. Avgusta 2006 je Gatlin sprejel 8-letno prepoved tekmovanja, dodeljeno s strani IAAF. Zaradi neobičajnih okoliščin pri prvem padcu na do- pinškem testu leta 2001 mu niso dodelili doživljenjske prepovedi tekmovanja v športu. Kasneje so njegovo kazen znižali na 4 leta, saj je pri procesu sodeloval z dopinško organizacijo. V času, ko ni smel nastopati na atletskih tekmovanjih, se je preiz- kusil v igranju ameriškega nogometa. Odšel je na preizkuse k ekipi Hustona, vendar pa se v tem športu ni uveljavil. Po vrnitvi na atletska tekmovanja so se njegovi dosežki nadaljevali. Najbolj odmeven rezultat je dosegel na svetovnem prvenstvu leta 2017 s časom 9,92 s. Rezultat je dvignil veliko prahu, saj je bil Gatlin takrat star 35 let in mnogi so trdili, da se ponovno poslužuje nedo- voljenih substanc. Trenutno živi na Floridi, trenira pod vodstvom trenerja Brooka Johnsona. Deluje tudi kot prostovoljni atletski trener na srednji šoli Woodham (Justin Gatlin, 2020). „ Atletika in doping Atletika je šport, ki ga na žalost velikokrat omenjamo skupaj z dopingom. Gre za šport mnogih disciplin, ki zajemajo ogromno motoričnih in funkcionalnih sposobnosti. Ker je želja po zmagi ve- lika, konkurenca za dosego le-te pa še večja, se športniki velikokrat poslužujejo snovi, ki izboljšajo njihove sposobnosti. Poznamo ogromno dopinških škandalov, vezanih na atletiko; eden izmed njih je zagotovo »najbolj umazana tekma« – tek na 100 m leta 1988 na OI v Seulu, kjer je bilo kar 6 od 8 tekačev pod vplivom nedovoljenih substanc. Eden najbolj nedavnih je tudi ruski dopin- ški škandal, kjer je šlo za sistemsko jemanje dopinga. Ne smemo pa pozabiti tudi na primere Tysona Gaya, Asafa Powella, Veronice Campbell-Brown in seveda Justina Gatlina (Johnsonova vrnitev na mesto zločina, 2013). „ Amfetamni in testosteron Justin Gatlin je bil v svoji karieri pozitivno testiran kar dvakrat. Prvič leta 2001, ko je bil testiran pozitivno za amfetamine, takrat še na začetku svoje kariere. Dobil je 4-letno prepoved nastopanja, ven- dar so slednjo kasneje prepolovili, saj je z dokazi deloma upravičil pozitivnost vzorca – amfetamine naj bi zaužil v obliki zdravila, ki ga jemlje že celo življenje za zdravljenje motnje ADHD (motnja pozor- nosti in hiperaktivnosti). Justin Gatlin (pridobljeno iz https://www.businessinsider.com/justin-ga- tlin-caught-up-in-another-doping-scandal- dne 29. 2. 2020, avtor Michael Steele (2017) doping v športu 253 Amfetamini delujejo kot poživilo s stimulacijo centralnega živčne- ga sistema. Gre za kemično snov, ki zvišuje raven noradrenalina, se- rotonina in dopamina v možganih –bel, kristalen prašek, grenkega okusa, ki je delno topen v vodi. Najpogostejši načini uživanja so v obliki tablet, kapsul in raztopin v ampulah za injeciranje (Amfeta- min, 2020). Amfetamini imajo tudi veliko stranskih, negativnih učinkov, kot so psihološka in telesna odvisnost, anksioznost in agresija, povišan krvni tlak, povišan in nereden srčni utrip, večje tveganje za mož- gansko kap, dehidracija, slabša koordinacija in ravnotežje, tremor, nespečnost, izguba spomina ter izguba apetita (Amfetamin, 2020). Drugič je Gatlin padel na dopinški kontroli leta 2006, takrat po- zitven na testosteron. Negativni vzorec so vzeli na tekmovanju v Kansasu v mesecu aprilu, njegov vzorec B pa je bil pozitivno testi- ran julija istega leta (Zinser, 2006). Kot krivca za pozitiven Gatlinov vzorec so takrat obtožili njegovega maserja Christopherja Whet- stina, saj naj bi ga ta masiral s kremo, imenovano AndroGel, ki je vsebovala testosteron. Takrat se je govorilo, da naj bi se maser ma- ščeval Gatlinu, ker naj bi bil tistega leta odpuščen zaradi njega (ka- sneje pa ga je Gatlinova ekipa zaposlila nazaj) (Lawton, 2015; Gatlin masseur denies cream-sabotage claim, 2006). Avgusta je potem Gatlin sprejel svojo kazen. Ker je pri odvzemu vzorca in nadaljnjih preiskavah aktivno sodeloval in ker so bile okoliščine pri pozitiv- nem prvem vzorcu neobičajne, je Justina doletela zgolj 4-letna prepoved tekmovanja in ne doživljenjska odstranitev iz športa. V zvezi s tem primerom je potrebno omeniti tudi njegovega trenerja Trevorja Grahama, ki je bil prav tako preiskovan. „ Trener Trevor Graham je povezan z mnogimi dopinškimi primeri baseball- skih igralcev in tudi atletov. Vsaj osem atletov, ki jih je treniral, je pa- dlo na dopinškem testu, pa čeprav je on sam zanikal povezanost oz. vednost o jemanju prepovedanih snovi. Trevor je bivši atletski trener šprinterjev in trener atletike. Bivši prav zaradi doping škan- dalov. Graham je 3. avgusta 2006 dobil prepoved treniranja s strani Olimpijskega komiteja ZDA. To je bil takrat prvi primer, da je trener dobil prepoved treniranja na podlagi velikega števila treniranih športnikov, ki so bili pozitivno testirani na doping kontroli. USADA je potem v sredini leta 2008 potrdila doživljenjsko prepoved treni- ranja zaradi kršenja antidopinških pravil. Podali so močno izjavo, kaznovani so lahko vsi, ki so povezani z jemanjem prepovedanih snovi (Trevor Graham, 2020). „ Testosteron V vzorcu, ki je bil odvzet v Kansas Cityju leta 2006, so našli sledi ste- roidnega testosterona. Rezultati testa so bili naznanjeni tri tedne kasneje po teku v Dohi (Katar). Testosteron, kot že omenjeno, naj bi dobil preko kreme, s katero ga je masiral njegov maser. Testosteron ima več učinkov, zaradi katerih bi se ga atletom »spla- čalo« uživati. Večja količina testosterona v telesu pomenijo hitrejšo rast mišic med hipertrofičnim treningom mišic (povečajo količino mišičnih beljakovin, ki so odgovorne za transkripcijo genov, posle- dično hitrejša rast celic). Mnoge nove raziskave potrjujejo tudi, da lahko testosteron vpliva na spremembo metabolizma in delova- nje motoričnega sistema, kar pomeni boljše prilagoditve treninga moči. Večja količina testosterona vpliva tudi na večjo motivacijo pri treniranju in posledično tudi večjo možnost zmage. Raziskave torej dokazujejo, da ima testosteron (sintetični ali naravni) velike pozitivne učinke na sposobnosti atletov. Toda ima tudi mnoge ne- gativne učinke, povzroči mnoge motnje v hormonskem sistemu, kar močno vpliva na celoten človeški sistem (Pickering, 2020). „ Zaključek Justin Gatlin je po rezultatih zelo dober šprinter, toda njegovi do- ping primeri omadežujejo njegove uspehe. Morda pa so njego- vi rezultati tako dobri prav zaradi prepovedanih substanc. Ravno pred kratkim, leta 2017, je bil vpleten v ponoven škandal. Častnik The Telegraph je poročal, da naj bi nekaj novinarjev pod krinko odšlo v njegov trening kamp na Floridi, kjer naj bi njegov takratni trener Dennis Mitchell in Justinov agent Robert Wagner govorila o tem, kako je doping še kako prisoten v atletiki in kako se mu izogniti na testih. V enem izmed pogovorov naj bi njegov agent celo dejal, da Gatlin jemlje testosteron in rastni hormon. Gatlin je obtožbe ostro zanikal in svojega trenerja tudi nemudoma odpustil (Cockburn, 2017). Na doping testih pa od leta 2006 naprej »še« ni padel. Ali je športnik govoril resnico ob zadnjih obtožbah ali ne, pa bomo po vsej verjetnosti izvedeli v prihodnosti. „ Literatura 1. Amfetamin. (2020). Wikipedija. Prosta enciklopedija. Pridobljeno iz https://sl.wikipedia.org/wiki/Amfetamin 2. Cockburn, H. (2017). Justin Gatlin caught up in another doping scandal. Pridobljeno iz: https://www.businessinsider.com/justin-gatlin-caught- -up-in-another-doping-scandal-2017-12 3. Gatlin masseur denies cream-sabotage claim. (3.8.2006). The Irish Ti- mes. Pridobljeno iz https://www.irishtimes.com/sport/gatlin-masseur- -denies-cream-sabotage-claim-1.1033606 4. Lawton, M. (2015). Questions over Alberto Salazar testosterone re- buttal after he called claims Justin Gatlin was sabotaged by masseur Chris Whetstine ‚preposterous‘ in 2006. Pridobljeno iz https://www. dailymail.co.uk/sport/sportsnews/article-3146317/Alberto-Salazar-s- -defence-against-doping-allegations-undermined-2006-interview-la- bels-Chris-Whetstine-accusations-preposterous.html 5. Johnsonova vrnitev na mesto zločina. (24.9.2013). Žurnal. Pridobljeno iz https://www.zurnal24.si/sport/johnsonova-vrnitev-na-mesto-zloci- na-206728 6. Justin Gatlin. (2017). TheFamousPeople.com. Pridobljeno iz https:// www.thefamouspeople.com/profiles/justin-gatlin-7565.php 7. Justin Gatlin. (2020). Wikipedia. The Free Encyclopedia. Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Justin_Gatlin 8. Pickering, C. (2020). A Quick Lesson on Testosterone for Athletes and Coaches. Pridobljeno iz https://simplifaster.com/articles/testosterone- -athletes/ 9. Trevor Graham. (2020). Wikipedia. The Free Encyclopedia. Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Trevor_Graham 10. Ziniser, L. (2006). Record Holder in 100 Meters Failed a Drug Test. Pridobljeno iz https://www.nytimes.com/2006/07/30/sports/ othersports/30gatlin.html