Primorski Št. 30 (14.426) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija’ pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_____ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_____ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70 7200 LIR NEDELJA, 31. JANUARJA 1993 TRST / ZAGOTOVILO PREDSEDNIKA VLADE GIULIANA AMATA VČERAJ V DEŽELNEM SVETU »Zakon za zaščito manjšine še v tej zakonodajni dobi« Dva svetova Vlasta Bernard Bojan Brezigar Predsednik vlade Amato je včeraj v Trstu povedal golo resnico, ko je dejal, da Italija ne more imeti moralne avtoritete, ko se na mednarodni ravni zavzema proti etničnemu CiSCenju in za pravice manjšin, Ce prej teh vprašanj ni uredila doma. Vse ostalo, kar je nato dejal o slovenski manjšini, izhaja iz te osnovne ugotovitve. Takih besed nismo slišali iz ust predstavnikov naše dežele: tako predsednik deželnega sveta Gonano kot tudi predsednik deželne vlade Turello sta se v deželni skupšCiniomejila na šablonski frazi, prvi o bogastvu, ki ga predstavljajo manjšine, drugi o pričakovanjih slovenske manjšine. NiC vsebinskega in nic novega. Sicer smo včeraj sploh imeli vtis, da se Amato v svojih izvajanjih zaveda dramatičnosti sedanjega trenutke, da pa so naši deželni upravitelji še vedno oklenjeni preživelih modelov politike; novi rimski veter očitno v Trstu še ni zapihal. To pa je zelo hudo, Ce pomislimo, da bodo Cez dobre štiri mesece nove deželne volitve. Pri tem splošnem obravnavanju dogajanj, kot tudi pri specifičnem problemu slovenske manjšine, sta prišla včeraj do izraza dva svetova: prvi, rimski, ki vendarle razmišlja v duhu s Časom in se skuša prilagoditi mednarodnemu počutju, drugi, krajevni, še vedno preveč vezan na trenutne volilne in strankarske interese. Zal je, ko je šlo za slovensko manjšino, doslej drugi vedno pogojeval prvega. Bo imel Amato dovolj volje in dovolj moCi, da premosti to pogojevanje? TRST - Obisk predsednika ministrskega sveta Giuliana Amata v Furla-niji-Julijski krajini ob proslavljanju 30-letnice njenega posebnega statuta ni bil samo vljudnostna gesta, ampak je v dobro zrežiranem in zelo formalnem programu srečanj pomenil bistveno novost. Amato se ni prepustil »objemu množice«, niti radovednosti novinarjev, kar bi njegov prihod v Trst in Videm izpostavilo tveganju najrazličnejših zlorab in izkrivljenih interpretacij. S elani deželne vlade se je, kot poročamo na notranjih straneh, srečal za zaprtimi vrati, glasnik predsednika Dežele pa je novinarjem posredoval samo seznam vprašanj, s katerimi je le-ta seznanil šefa rimske vlade. V tem seznamu je bil problem zaščite slovenske manjšine v Italiji potisnjen na rep, kot dolžnostim izpolnitev ustavne obveznosti. V mimo spanje znanih tržaških krogov... Toda stvari so menda potekale drugače. Iz naših virov smo izvedeli, da je bilo slovensko vprašanje kot eden bistvenih razlogov za posebno avtonomijo Dežele Furlanije-Ju-lijske krajine v ospredju delovnega srečanja s predsednikom ministrskega sveta, saj se kot kaže obe strani naposled zavedata (čeprav deželna samo za zaprtimi vrati), da brez rešitve vprašanja sožitja ob severovzhodni meji Italija in z njo Furlanija-Julij-ska krajina ne moreta računati na jutrišnjo perspektivo integracije s sosednjim, prenavljajočim se evropskim vzhodom. Amato pa kot inteligenten državnik ve, da tega sodelovanja brez načelnosti italijanske države pri izpolnitvi istih dolžnosti, katerih izpolnitev sicer terja od sosedov, ne more biti. Odtod tudi njegova napoved na slavnostnem zasedanju deželnega sveta, da bo še v tej zakonodajni dobi odobren zakon za zaščito slovenske manjšine. Njegov obisk je bil tudi v tem pogledu skrajno pretehtan, očiščen vseh tistih priložnosti, ki bi lahko potvorile smisel tržaških in videmskih srečanj. To je dokazala tudi »tiskovna konferenca«, s katero je sinoči Vidmu zaključil obisk v Furlaniji-Julijski krajini in na kateri je zelo odločno, če ne celo rezko zavrnil vse, ki so na koncu le pričakovali kakšen vzgib za bolj polemično zastavljeno poročanje. Nič takega, Amato je bil pripravljen odgovoriti le. na dve; tri vprašanja, ki zadevajo izključno Furlanijo-Julijsko krajino, medtem ko sta morala Rim in Osimo ostati zunaj. Slovenska manjšina v Italiji je predsedniku vlade včeraj izročila spomenico, v kateri je poleg osnovnega vprašanja zakonske zaščite nanizala vrsto konkretnih zahtev, med njimi finansiranje kulturnih ustanov, uvedbo slovenskih televizijskih oddaj, ureditev šolskih vprašanj in problema gorskih skupnosti. Amato je ob tem zagotovil, da bo v kratkem sprejel slovensko predstavništvo. HNM RIM / VODSTVO PSI O DEJAVNOSTI MILANSKIH SODNIKOV Craxi vztraja: gre za zaroto proti socialistični stranki PSI in KD zanikata možnost vladne kriza, DSL vztraja pri nezaupnici Vojmir Tavčar Bettino Craxi na včerajšnji seji vodstva PSI (Telefoto AP) RIM - Socialistično vodstvo potrjuje: PSI in njen tajnik Bettino Craxi sta žrtvi kom-plota. »Splošne akcije, ki ne teži več k razkrinkavanju korupcije pač pa h kriminaliza-cdji PSI in dobrega dela političnega sistema, ne vidi le, kdor je noče videti in kdor trdi - a laže - da ima njegova stranka povsem čiste roke,« je včeraj poudaril Craxi v kratki izjavi novinarjem, s katero je zavrnil kot lažne zopetne obtožbe milanskih sodnikov. Craxi je pozval vse demokrate, naj reagirajo, saj se »položaj v Italiji ne bo izboljšal in stanje ne bo normalizirano, če ne bo spet vzpostavljena zakonitost in če ne bodo zakonov spoštovali najprej tisti, ki so poklicani, da bedijo nad njihovim spoštovanjem«. Toda v tem svojem opozarjanju na komplot, na preiskavo milanskih sodnikov kot napad na demokracijo, je socialistični tajnik ostal osamljen. O tem sta včeraj spregovorila tajnika DSL Achille Occhetto in tajnik KD Mino Martinazzoli. Achille Occhetto je v uvodniku v današnji izdaji LTJnita zavrnil Craxija, da je »resnični udarec zadal demokraciji, kdor hoče pritegniti vse za sabo v pogubo«. Manj radikalen je bil Mino Martinazzoli, zavrnil je hipotezo o komplotu in dodal, da sodniki niso prekoračili meje pooblastil, vendar dodal, da zavrača »proces zoper celotni sistem«. Njegova glavna skrb je bila, da brani vlado. Govorice o množičnem izstopu PSI iz vlade in takojšnji krizi so se začele Siriti po Rimu včeraj zjutraj. Člani socialističnega tajništva so jih soglasno demantirali. »Saj nismo nori,« je poudaril De Michelis. Vsekakor so težave PSI dale nov zagon zahtevam po Amatovem odstopu. DSL vztraja s svojo nezaupnico, z leve in z desne pa Stranka komunistične prenove in MSI zahtevata takojšen razpust parlamenta in predčasne volitve. Pogled na dvorano deželnega sveta med včerajšnjo slovesnostjo (Foto Križmančič) ŽENEVA / PROPADLI VSI POSKUSI POSREDOVANJA Nobenega sporazuma na mirovni konferenci o BIH Muslimani in Srbi zavrnili načrt Vancea in Ovvena - Besedo imajo sedaj Združeni narodi - V Bosni se nadaljujejo spopadi ŽENEVA - Sopredsedujoča konference o nekdanji Jugoslaviji Cyrus Vanče in David Owen sta nadaljevanje ženevske konference v soboto prekinila že po eni uri, je sporočil tiskovni predstavnik konference o Jugoslaviji Fred Eckhard, saj se Alija Izetbegovič in Radovan Karadžič nista strinjala s predlogom o razdelitvi Bosne in Hercegovine. Sta pa predstavnika Muslimanov in Srbov v BiH podpisala dokument o ustavnih načelih, o katerih so se sporazumeli že prejšnji mesec. V celoti so načrt sprejeli le bosanski Hrvatje. Vodja bosanskih Srbov Karadžič je še pred dopoldanskimi pogovori dejal, da je za zaustavitev v BiH potrebno, da pride Sarajevo pod nadzor sil ZN. Vanče in Ovven bosta v ponedeljek odšla po pomoč v New York, (sestala se bosta z ameriškim državnim sekretarjem Ch-ristoperjem) predstavniki vseh treh sprtih strani (Izetbegovič, Karadžič in Boban) pa se jima bodo pridružili v sredo. Karadžič je podpisal tudi sporazum o prekinitvi ognja. Ovven je izjavil, da upa, da se bo za tako potezo v kratkem odločil tudi predsednik BiH Ižetbego-vič. Bosansko-hercegovski predsednik je sicer izjavil, da je vojaški sporazum načeloma dober, vendar pa iz njega ni razvidno, ali bodo srbski vojaki težko orožje res predali. Načrt o razdelitvi Bosne in Hercegovine na deset območij pa je zavrnil, saj bi imeli Srbi večino v območij, ki so jih že prej etnično očistili, je pojasnil predsednik Izetbegovič. O nastalih razmerah naj bi razpravljal Varnostni svet ZN, ki naj bi sprtim stranem vsilil sprejem mirovnega načrta, je na tiskovni konferenci povedal Ovven. V primera, da bo katera od vpletenih strani kljub vsemu ovirala sprejetje mirovnega načrta, bo VS razpravljal tudi o možnosti uvedbe gospodarskih sankcij sli vojaškega posredovanja. Sopredsedujoča se bosta na neformalnih pogovorih s članicami VS ZN pogovarjala najverjetneje že v sredo. Diplomati menijo, da muslimanska vlada, ki zahteva ukinitev embarga na uvoz orožja, ovira ženevska pogajanja. Se pred izvolitvijo se je za umik prepovedi uvoza orožja zavzemal tudi ameriški predsednik Bill Clinton. Sopredsedujoči konference o nekdanji Jugoslaviji David Ovven pa je ob tem dejal, da je za sprejem te odločitve le malo možnosti, saj bi to pomenilo dolivanje olja na goreč ogenj. Sicer pa so se tudi v soboto na celotnem področju BiH nadaljevali vojaški spopadi. Srbi so ponovno obstreljevali nekatere predele Sarajeva. V napadih je bilo ubitih nekaj civilistov. V Busovači so se spopadle tudi muslimanske in hrvaške enote. Po pričevanju očividcev so ulice v mestu prekrite s trupli. (Reuter) Gradimo Joipaj. lih Hi ■ ggg ■bCIRb. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Vse o obisku predsednika vlade Amata Obisku predsednika vlade Giuliana Amata v naši Deželi ob 30-letnici odobritve statuta Furlanije Julijske krajine posvečamo vso 4. in dobršen del 5. strani. Na četrti strani lahko preberete, kako je potekala slovesnost v deželnem svetu in pa kako so Amatove izjave ocenili politični predstavniki manjšine. Na isti strani je tudi kronika njegovega srečanja s sindikalnimi predstavniki v Trstu ter njegov poseg na skupščini furlanskih gospodarstvenikov v Vidmu. Na peti strani poročamo o Amatovih pogovorih s tržaškimi občinskimi upravitelji. Burja v Trstu porušila zidarski oder V Trstu je spet zapihala burja in napravila precej škode. Med drugim je porušila zidarski oder, tako da je bila ves včerajšnji dopoldan zaprta središčna Ul. Milano. Sicer pa ima burja tudi blagodejne učinke. Korenito je očistila onesnažen zrak v mestnem središču. stran 5. V Gorici porast mejnega tranzita Blagovni tranzit čez mejo na Goriškem je lani narasel za 10 odstotkov in presegel raven izpred vojne v Sloveniji. V obračunu družbe SDAG, ki upravlja obmejne naprave pri Stan-drežu, so še drugi ugodni podatki in obeti za nadaljnji razvoj prometa. ....................stran 7.. Turello in Pelhan na srečanju SSk Predsednik Dežele Turello in slovenski minister za kulturo Pelhan sta se udeležila tradicionalnega srečanja SSk na Plešivem pri Krminu. ....................stran 7.. SP v ciklokrosu: Djernis zmagal, Pontoni le tretji Včerajšnje svetovno prvenstvo v ciklokrosu za amaterje v Corvi pri Pordenonu se je končalo s presenetljivo zmago Danca Henrika Djernt-sa pred Nemcem Ralfom Bernerjem. Sele tretji je privozil v cilj domačin Daniele Pontoni, ki je bil nesporni favorit na tej dirki. ...................stran 11.. Monika Seleš že tretjič prva v Melbournu Novosadčanka Monika Seleš je z zmago nad Nemko Steffi Graf že tretjič zapored osvojila mednarodno teniško prvenstvo Avstralije. stran 11 Dela avstrijskega skladatelja, rojenega na današnji dan leta 1797 Rešitev gesel križanke Ruski pisatelj Vodoravno.: Aleksej Nikolajevič Tolstoj, 1 - Peter Veliki, 2 - Nikitino otroštvo, 3 - Trnova pot, 4 - Kruh, 5 - Hromi graščak, 6 - Aelita Intervju z Jeffom Koonsom - ameriškim umetnikom in možem llone Stoller Biološki vstop v večno V besedilu skulpture Jeffa Koonsa Kerubi (1991), Zajec (1986), Pink Panter (1981) Levo spodaj: Krožnik z avtoportretom (1989), Desno spodaj: "Cicciolina" s plakata MGL za predstavo Platonov (Foto: arhiv) Jeffa Koonsa, ameriškega vizualnega umetnika, avtorja, ki ga številni obtožujejo, da je kičast, enega najpogumnejših umetnikov našega Časa, vsaj glede na tisto, kar ustvarja, nam je uspelo ujeti v premoru med gostovanji po evropskih galerijah kjer ta hip predstavlja eno najveCjih razstavnih atrakcij. Za tiste, ki spremljajo rumeni tisk, povejmo, da je soprog por-nozvezde Ciccoli-ne in avtor porcelanaste skulpture, ki predstavlja njega in njegovo soprogo, kako ležita gola v objemu. Intervju z njim smo naredili v sodelovanju z Radiom % 101 iz Zagreba. Prvo vprašanje, ki smo ga postavili Jeffu Koon-su, se je nanašalo na protislovnost njegovega umetniškega dela. Kaj je, po vašem, kontroverzno v umetnosti Jeffa Koonsa? Ce je že kaj kontroverznega pri mojem delu, je to pač njegova iskrenost. Kadar stvari predstavite iskreno, potem so videti nekoliko šokantne, vendar samo zaradi iskrenosti, ki jo delo vsebuje. Ali vaša iskrenost naleti na razumevanje? Sploh ne. To je zmota. Veliko jih je prepričanih, da je namen mojega dela pohlep. Jaz pa nikoli nisem predstavljal ideje pohlepa. Skušam samo predstaviti delo, ki je zelo zapeljivo zaradi svojega gradiva. Zmeraj sem užival v načinu, kako je cerkev uporabljala umetnost, saj je umetnost tisti medij, ki lahko zapelje in manipulira.. Kariero ste zaceli ,,#> kot borzni posre-dnik na VVall Stre- tEL jjjfthi etu. Koliko je to jKrešSfjKjLjS vplivalo na vaše umetniško delo? ^ • Ko sem bil borzni mešetar na VVall | Streetu, je šlo samo za primer, ko sem še naprej živel od prodaje - kot bistvenega dela mojega življenja. Ko sem imel pet let, sem hodil od vrat do vrat in prodajal različne stvari - karkoli pac - sladkarije, ovojni papir; tisto, pri čemer pa sem pri tej izkušnji užival, je bila ustrežljivost do potreb drugih. Kadar sem potrkal na kakšna vrata in mi jih je kdo odprl, sem se spremenil v tisto, kar so hoteli, zato da bi lahko ustregel njihovim željam, in tako sem potem nadaljeval tudi s svojo umetnostjo -komunici- rati z ljudmi tako, da lahko dosežejo tisto, kar si v življenju želijo. Kako ste se odločili, da boste postali umetnik? Prav iz tistega Časa, ko sem imel pet let, obstaja prva moja fotografija, na kateri sem skupaj z mojimi barvicami in risbami. To je verje-jS' tno najveCja inte-■ griteta, ki dosegel umetnik sem popolnoma umetnik in zmeraj sem v umetnosti užival; ta pa je vedno pomenila opredelitev, doživljanje samega sebe - kdo je pravzaprav Jeff Koons. In zmeraj je bilo zraven nekaj, kar mi je bilo dano kot samozaupanje, kot možnost, da to v življenju počnem še naprej. Veliko kritikov meni, da vaša umetnost ni v objektih, ampak v prodaji umetnin. Kaj o tem mislite vi? Mislim, da bi morala biti umetnost taka: Ce bi se jaz sam in vsi drugi lahko zlili z življenjem, Ce bi se Čutili bližje samemu življenju - bi bila to umetnost. Ne verjamem v objekte -mislim, da so Cisto brez vrednosti; zares pa verjamem v človekovo življenje, v njegovo ohranjanje in v lepoto, ki se v življenju lahko pojavi, da bi bilo le-to boljše. Ce bi lahko ponudil nekaj, kar bi ljudem pomagalo odkriti lepoto v enostavnih stvareh, in Ce bi jim to pomagalo v življenju, bi bil zaradi tega srečen. Eno mojih najljub-Sih del zadnje kolekcije Made in Haven je marmornato p oprsje mene in moje soproge, imenuje pa se Burgeois Bust - Jeff & Illona, pomeni pa, Ce se nama je v življenju uspelo prebiti v meščanski razred, potem to ni kar f tako. Zmeraj sem uporabljal sebe za zgled drugim. Ce zaupajo samim sebi in Ce se borijo proti različnim oblikam odtujevanja, utegnejo doseCi določene stvari v življenju. Intelektualci.so zmeraj uporabljali različne oblike odtujevanja. Jaz pa se trudim komunicirati z ljudmi, za katere je dovolj, Ce si jasen. Vsak pa je jasen vsaj enkrat v življenju. Ali bi lahko uvrstili | svoje delo v kon-9 tekst zgodovine |B likovne umetnosti? Mislim, da moja dela spremljajo tradicijo umetnosti objekta. Do francoske revolucije je bil namen umetnosti, da je prišla nasproti Človekovim potrebam, njena vrednost je bila politična. Po revoluciji pa umetniki nimajo več moCi zaradi tega, ker so v njej sodelovali. David, znani slikar, je bil med revolucijo zadolžen za propagando, potem pa so se umetniki predali bohemstvu, postali so modernisti; modernizem pa je umetnost brez moCi, brez samospoštovanja, ne zanimajo ga skupne, ampak samo lastne individualne potrebe. Upam, da lahko kot umetnik umetnost prestavim iz modernizma v postmodernizem - v dobo, ko umetnik spet skuša priti nasproti Človeškim potrebam. Kadar umetnost usmerja svojo vrednost, ki temelji na politični vrednosti, in ne na monetarni, ali na monetarni vrednosti, ki temelji samo na politični sposobnosti. j^Ali po vašem obstaja zvezdniški |%^^sistem v likovni umetnosti? Obstaja mreža komunikacij znotraj sveta likovne umetnosti in znotraj te mreže so nekateri vidiki zvezdniške-sistema, vendar je umetnosti drugačen, ni medijsko pokrit tako, kot to poCne MTV kjer imate pop glasbenike, ki jih pozna ves svet, so pa še otroci. Mi takšnih umetnikov nimamo - nisem znan po vsem svetu. Upam pa, da bo vizualni umetnosti uspelo stkati takšno medijsko mrežo, ki bo pomagala komunicirati z lastnimi zamislimi, in da bo postala koristna ljudem v prihodnosti. Zdaj pa je umetnost še precej nesposobna. Ali je bila umetnost zmeraj nesposobna? Ne, ni bila zmeraj nesposobna. Umetnost je imela ogromno moC, imela pa jo je le takrat, kadar so bili umetniki dovolj pogumni, da so komunicirali prek medijev ali na kak drug način torej vedno takrat, kadar so bili odgovorni komunikato-rji. To pa pomeni manipulirati in zapelje-vati. Edini način, kako lahko misel potuje, je, da potuje proti publiki, ki je na to misel pripravljena. Bila so obdobja, ko so ljudje šepetali na uho samo enemu človeku - kralju ali papežu - in to je imelo politični učinek. Danes pa morajo šepetati na ušesa milijonom in morajo zato prevzeti odgovornost. To je posledica reklam in zabavne industrije. Vendar dokler umetnik ne bo občutil samospoštovanja in ne bo imel dovolj odgovornosti, da bi nase prevzel del moči, s katero bo vodil druge -bomo ostali nesposobni. V kolikšni meri je takšno stanje umetnosti povezano s Časom, v katerem nastaja? Mislim, da živimo v Času, ko večina objektivnih stvari (in Ce reCem objektivnih, mislim na tiste zaupne, tiste splošne) ne spada veC področje znanosti, ampak na področje nostalgije, v področje artificialne- ga. Veliko bolj verjamem artifici-alnemu občutju romance ali sentimentalnosti kot pa fotografiji. Fotografija je namreč postala neprepričljiva v Času videokamer i trikov, ki jih lahko naredimo s fotografijo, tako da bolj verjamem figuri ali risbi kot pa fotografiji. Sta bolj objektivni. Poskušajte si predstavljati, da ste rojeni v vzhodni Evropi; bi bilo vaše delo v tem primeru takšno, kot je zdaj? Mislim, da bi bilo 1 o podobno temu tipu umetnika, kakršen sem danes. Tisto, kar je vplivalo na mojo umetnost, je bila s e v e d tudi okolica, v kateri sem odraščal; seveda bi v tem primeru odražal drugačno okolico; še ena druga pomembna stvar pa je količina ljubezni, ki sem jo sprejel kot otrok, in prepričan sem, da bi mi jo starši dali ne glede na okolje, v jkaterem bi [odraščal. Površina bi bila drugačna, prepričanja pa bi ostala ista. Kot tipični predstavnik ameriške umetnosti niste imeli nobenih težav pri uspehu v lastni državi. Ste imeli kaj problemov v Evropi? Kadar kdo sprejme lastno preteklost - jaz pa sem zmeraj sprejemal svojo provincialnost; poznam Jeffa Koonsa in njegove lastne omejitve. Takšnega sem ga tudi sprejel, sprejel sem lastno preteklost in zaradi tega nisem imel težav pri samozaupanju in pri predstavljanju samega sebe kot umetnika. Mislim, da zato tudi nisem naletel na veC problemov Ameriki kot pa v Evropi ali obratno. Ljudje zmeraj iščejo koga, ki bi jih vodil, in jaz, za razliko od številnih drugih umetnikov, nisem nikoli bežal od tega položaja.« Kakšne so cene vaših del? Zelo gibljive. Tržišča umetnin ne spremljam zelo skrbno, tako da niti ne vem, kakšno ceno dosegajo moja dela, vendar gledajo znotraj sveta umetnosti na nekatera moja dela kot na nosilce nekakšnih socioloških opredelitev. In zaradi tega so politično zaščitena na tržišCu. Odgovornost, ki jo vzame tisti, ki trguje z umetniškimi deli, tudi določa raven vrednosti. Mislim, da je razlog, zakaj so ta dela precej draga, odgovornost, ki je vzpostavjena glede na njihovo vrednost. Kakšen je vaš odnos (Jo.jdOa? . ,, Ne verjamem, da sem se kdajkoli ukvarjal s kičem. Delal sem s podobami, ki odražajo vašo in mojo preteklost, preteklost vsakogar. Vse te stvari ljudem dopovedujejo, naj sprejmejo svojo lastno zgodovino, naj sprejmejo stvari, ki jim odgovarjajo. Za mene je kiC prej fetišisticne narave, na nek način je izgubljen v seksualnosti. Moje delo ni nikoli skušalo najti stika s tovrstnim fetišizmom, skušalo je ljudem dopovedati, da morajo sprejeti lastno preteklost, sam pa sem si zmeraj želel ustvarjati dela, ki ljudem ne govorijo zviška. Mislim, da se vsi počutijo na enaki oziroma višji ravni glede na moja dela, kadar se soočijo z njimi. Moje delo jih nikoli ne želi odbiti, noče učinkovati sofisticirano ali zbujati občutka, da prihaja iz višjih sfer. Nikoli nisem delal na tak način. Na lanskoletni Doku-menti je veliko kritikov menilo, da je najboljše delo Koon-sov dvanajstmetr-ski pesek iz cve-tja. Kako ste ga v, naredili? Najprej sem se za en sam dan moral pretvarjati, da sem štirinajstletnik. Potem sem sanjaril o tem, kaj naj bi naredil ta dan - to pa je bil seveda psiček. Psiček je javna skulptura, ki učinkuje kot zelo velikodušno delo. Ponuja ljubezen, toplino in sreCo vsem, ki jo gledajo. Jaz nanj gledam kot na sodobno Jezusovo srce ... To je skulptura, ki je visoka 12 metrov, sestavljena pa je iz sedemnajst tisoC svežih cvetov. Znotraj je videti kot cerkev - vsa je iz lesene konstrukcije, na sredini pa ima stolp, ki se vzpenja proti vrhu. To je zelo plodno delo, Čebele ga oplajajo in ponuja ljubezen, toplino in sreCo. Koliko je vaš zakon s Ciccolino umetniško konceptualiziran? Kadar sem uporabljal svojo soprogo pri svojem delu, sem jo hotel uporabiti kot ready-made, kot nekaj, kar je že prej obstajalo na svetu in kar sem hotel prenesti v besednjak svojega dela. Midva imava otroka, ki mu je ime Ludwig Maximillian, jaz pa o njem v precejšnji meri razmišljam kot o biološki skulpturi. Eden od načinov za vstop v večno je biološki, moja soproga in jaz sva to storila skozi Maximilliana. Tako mislim, da je moj zakon in vse, kar je v zvezi z njim, del mojega dela. Otrok je biološka skulptura, vendar to ne pomeni, da midva v najinem zakonu ne občutiva globoke ljubezni in da jaz sam ne Čutim velikanske ljubezni do svojega otroka -imam enega najlepših in najinteligen-tnejših dojenčkov - Ludvvig Maximillian ima zdaj dva meseca in pol.« S Cim se ukvarjate ta hip in koliko razstavljate? Ta hip se ukvarjam z novo serijo del -upam, da bom imel jeseni 1993 v galeriji Anthony D’Offay razstavo v Londonu. To bo moja prva razstava po Made in Heaven Show, ki sem jo imel leta 1991. Ta hip imam potujočo retrospektivo, ki so jo odprli v muzeju Stedelijk v Amsterdamu, ki je po številu obiskovalcev porušila vse rekorde. Stedelijk je najstarejši javni muzej v Evropi. Ta retrospektiva gre potem še na Dansko, v muzej Arhus, potem pa še v Državni muzej v Stuttgartu. Tukaj smo hoteli končati pogovor z Jeffom Koonsom, on sam pa je želel še nekaj dodati: Ce sem samo s tem, da je danes nekdo bral o meni, lahko vplival na kakšnega mladega umetnika, na kak mladi umetniški cvet, ki se razcveta iz popka, bom zelo sreCen Človek. Ali je kič naša usoda? Abraham Moles navaja v svoji knjigi KiC - umetnost sreče, da je neki njegov predhodnik prišel do nenavadnega izračuna: 95 odstotkov vse umetniške produkcije naj bi bil navaden kiC, preostalih 5 odstotkov pa avantgardna umetnost, getoizirana v svojih galerijah in usmerjena k »elitnemu« občinstvu. Na podlagi te drzne kvantifikacije Moles sklepa, da je kiC »demokratična umetnost«. Ker pa je doba, ki jo živimo, doba hiperprodukcije umetnosti, lahko Se pristavimo, da je kič očitno naša usoda. »Človek je pogosto prisiljen, da prenaša umetnost«, je zapisal Gillo Dorfles. Imel je namreč v mislih prisilo poslušanja glasbe, kateri se včasih preprosto ne moremo izogniti v vlaku, trgovini, restavraciji... Ali potemtakem upravičeno govorimo o kiču kot »totalitarni« umetnosti? KiC je obljubljena tema iztekajočega se stoletja, Čeprav po vseh številnih razpravah teoretiki Se niso dosegli konsenza o nekaterih bistvenih vprašanjih - kakšna je resnična etimologija besede »kič«, kdaj se je prvič pojavil in ali je kič sploh umetnost? Razpravo je Se dodatno zaostrila pojava tako imenovanega »pop-arta«, ki je kič uporabljal kot del lastnega koncepta. Iz današnje perspektive se zdi, da je »trdna« konceptualizacija dejansko edina veljavna karta za vstop kiča v območje »umetniškega« (ne glede na udarce, ki so posvečeno institucijo Umetnosti doleteli s strani različnih modernističnih » profanizatorjev« ). Hude preglavice je klasični teoriji »umetniške pristnosti« pov- zročila tehnična reproduktibilnost umetniškega dela, ko na začetku 20. stoletja z izgubo tako imenovane »avre« (tega zelo citiranega pojma Walterja Benjamina) vprašanje originala izgubi pomen. Kako namreč pri fotografskem posnetku ugotoviti, katera fotografija je original, ko so to vse in hkrati nobena? Jeff Koons, eden najbolj provokativnih sodobnih umetnikov, je v primeru Made in Heaven to benjaminovsko vprašanje Se dodatno zameglil. Soočil je namreč (»neavratična«) fotografska dela in njihovo skulpturalno (»avratično«) obdelavo. Spraševati se, kaj je original v tej logično-ontoloski zmešnjavi, ni nič drugega kot sizifovska (možganska) telovadba. Pri fotografijah in skulpturah, kjer je realistično ponazorjen koitus umetnika z njegovo ženo, ikono porno-popa Cicciolino, je na prvi pogled vse jasno - opravka imamo s pornografijo oziroma kičem. Zakaj? Zato, ker je igralec v porno filmih (oziroma model na porno fotografijah) v poziciji likovnega plagiatorja - čeprav gre za neko erotično početje (spolni odnos oziroma umetnost), vanj ni investirana nikakršna emocija. Opraviti moraS neko delo, v katerem si zelo izkušen, in sicer po obrazcih, ki so dani vnaprej. Vendar se Koons tej logiki upre na zelo preprost način - z izjavo, da Made in Heaven ne more biti pornografija (oziroma kič) že zaradi »banalnega« razloga, ker sta se s Cicciolino imela rada. In tukaj smo spet na začetku. Aldo Milohnič ITALIJA, FURLANI J A-JU LIJ S K A K R A J IN A Nedelja, 31. januarja 1993 TRIDESETLETNICA DEŽELE / ODPRT IN SPODBUDEN POSEG MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA Amoto: Italija naj pokaže doslednost do Slovencev SLAVNOST / ZADOVOLJSTVO Predsednik je bil končno res jasen Kdaj pa dejanja? Dokument slovenske manjšine TRST - Slovenski deželni svetovalci so z velikim zadovoljstvom sprejeli včerajšnji govor ministrskega predsednika Amata, M je brez "tržaških" predsodkov odkrito spregovoril o sožitju in o slovenski manjšini. Ugledni gost se je pred pričetkom slavnostne seje deželnega sveta sreCal z Milošem Budinom (DSL) in Ivom Jevnikarjem (SSk),>ki sta mu izročila enotni dokument predstavništva Slovencev. Poslanico Amatu so, poleg Jevnikarja in Budina, podpisali Se Klavdij Palčič (SKGZ), Marij Maver (SSO), Viljem Čemo (Slovenci videmske pokrajine), Stojan Spetič (SKP) in Rudi Pavšič (PSI). Predsednik vlade je slovenskima predstavnikoma med drugim obljubil, da bo v kratkem v Rimu sprejel manjšinsko delegacijo. Slovenski predstavniki so izrekli dobrodošlico predsedniku vlade, v poslanici pa so uvodoma obžalovali, da statut FJK ne upošteva vprašanja zaščite slovenske manjšine. Italija do danes še ni izpolnila te svoje ustavne dolžnosti, zato podpisniki dokumenta zahtevajo od vlade konkretne korake v to smer. Napovedane institucionalne in volilne reforme bodo morale nujno upoštevati potrebe slovenske manjšine. Naša skupnost hoče igrati aktivno vlogo pri reviziji Osima in obžaluje dejstvo, da so jo doslej glede teh vprašanj pristojna rimska telesa popolnoma bojkotirala. Manjšinsko predstavništvo je nadalje opozorilo predsednika Amata na negotovo usodo zakona, ki finansira delovanje slovenskih kulturnih ustanov in ga pozvalo, naj poskrbi za slovenske televizijske oddaje. Na koncu pa izraža nasprotovanje predlogu za "racionalizacijo" slovenskih šol in načrtovani zemljepisni okrnitvi Kraške gorske skupnosti. Budin je v izjavi priznal ministrskemu predsedniku, da je v svojem posegu dosledno obravnaval tudi probleme naše narodne skupnosti. »Povedal je, kar se spodobi za predsednika vlade in dokazal, kako so krajevni vodilni politiki obremenjeni in pogojeni do Slovencev. Sedaj si upravičeno pričakujemo, da bodo obljubam in obvezam vendarle sledila tudi konkretna dejanja«, je dejal slovenski predstavnik DSL. Tudi Jevnikar je zadovoljen z Amatovim posegom. »Predsednik ni sprejel manjšinske delegacije, našo problematiko pa je jasno in široko obravnaval v svojem uradnem govoru«, je poudaril Jevnikar. Gonano in Turel-lo nista bila tako odprta in jasna in zato je pozitivno, da je vladni predstavnik opozoril, da je naša dežela dobila status avtonomne dežele tudi zaradi navzočnosti slovenske manjšine. V Trstu in drugod v deželi mnogi na to "pozabljajo “ in se zoperstavljajo odobritvi pravičnega zakona za Slovence. Tudi odbornik za prostorsko načrtovanje Tersar (PSI) je zelo zadovoljen s predsednikovim govorom ob 30-let-nici Dežele. Svetovalec Zelene liste Rossi pa je upal, da bo Amato na poziv zelenih uvodoma pozdravil tudi v fur-lanšCini, slovenščini in v nemščini. Rossi vsekakor ni zadovoljen, da je predsednik v svojem posegu dejansko spregledal furlansko jezikovno skupnost. Dolinski župan Pe-Cenik in občinski odbor sta naslovila Amatu odprto pismo, v katerem ugotavljata, da se vprašanje zakonske zaščite Slovencev ni premaknilo z mrtve točke. Pozivata ga, da v soglasju z manjšino poišče pravične rešitve in zaustavi večletno prakso zavlačevanja, ki ima zelo negativne posledice. TRST - »Furlanija-Ju-lijska krajina je dežela s posebnim statutom tudi zato, ker živi na njenem ozemlju slovenska manjšina. Glede tega vprašanja moramo biti jasni in predvsem dosledni. Mi zelo ostro obsojamo in, ker verjamemo v sožitje med narodi in državami, tudi odločno odklanjamo vse nesprejemljive poskuse etničnega čiščenja v nekdanji Jugoslaviji. Evropa doslej Zal ni naredila dovolj za ustavitev teh grozodejstev. Kot prebivalci te Evrope in državljani demokratične Italije ne verjamemo v načelo etnične Čistosti in ga nasprotno, kot že reCeno, popolnoma odklanjamo, zato si moramo še toliko bolj prizadevati za utrditev sožitja med tukajšni-mi ljudmi in zagotoviti pravice narodnim manjšinam. Le Ce bomo to načelo udejanili s slovensko manjšino, bomo lahko isto ali podobno zadržanje zahtevali od drugih. Zato moramo ponovno sprožiti in pospešiti postopek za odobritev zaščitnega zakona za Slovence, za katerega sta pristojna vlada in parlament. To vprašanje mora biti vsekakor dokončno rešeno v tej zakonodajni dobi«. Ministrski predsednik Amato je mimo vseh pričakovanj posvetil Sandor Tence sožitju in pravicam Slovencev lep del svojega do Slovencev in do sožitja zelo odprtega in spodbudnega posega. Kljub hudi gospodarski in politični krizi, ki pesti državo, je bil njegov govor v deželnem svetu precej optimistično obarvan, saj je predsednik prepričan, da bo Italiji uspelo preusmeriti sedanje negativne trende. Rekel je, da državna enotnost ni v nasprotju z deželno avtonomijo, ta dva pojma se po njegovem usklajujeta in dopolnjujeta. Amato pa ne vidi bodočnosti v federalizmu, posebno ne v tistem, ki ruši državno celovitost in postavlja v dvom načelo solidarnosti, na katerem sloni republiška ureditev. Tridesetletna pozitivna izkušnja avtonomne Fur-lanije-Julijske krajine, ki se je razvijala v sozvočju z ostalimi deli države dokazuje, da je ne samo potrebno, a tudi nujno, da Italija ostane nedeljiva. Glede bližnjih pogajanj s Slovenijo in Hr-vatsko o obnovi Osimskih sporazumov je predsednik poudaril, da ima vtis, da bodo ti pogovori predstavljali večji problem za sogovornika, kot za Italijo. Rim bo moral vsekakor trezno in brez nepotrebnih polemik zagovarjati svoje interese. Tukaj je Amato znova poudaril potrebo po pravični zaščiti slovenske manjšine. Naša dežela ima po njegovem dobre razvojne možnosti. Da bo lahko nadaljevala po poti, ki se je začela pred tridesetimi leti, pa bo morala utrditi svoje industrijske zmogljivosti, ovrednotiti vlogo Trsta in ekonomsko zaščititi zaostala gorata področja. Bodočnost Trsta vidi Amato v sodelovanju z Vzhodom in tudi z Avstrijo, ki bo najbrž kmalu pristopila v Evropsko skupnost. Trst je italijansko mesto in to mora tudi ostati, je dejal, v spremenjenih mednarodnih razmerah pa bo nedvomno manj osamljeno mesto. To pa bo odvisno tudi od mesta samega, ki ne more pasivno Čakati na razvoj dogajanj, ampak mora prispevati, da bo bodočnost čimbolj svetla. Slavnostne seje deželne skupščine se je udeležilo tudi veliko število uglednih gostov, nekdanjih svetovalcev in predstavnikov oblasti. Amato je sedel med škofom Bellomijem in prefektom, ob njem je bil tržaški župan, v prvi vrsti pa je zijal prazen stol podtajnika Camberja, ki se iz "protesta" ni odzval vabilu na sejo. Pred njenim začetkom se je iz tribune, kjer so sedeli gostje, dvignil Giorgio Jus, eden izmed ustanoviteljev Furlanskega gibanja, ki je zavihtel furlansko zastavo in glasno pozval Amata, naj nekaj ukrene ”za svobodno Furlanijo". Protest se je končal brez vsakršnega incidenta. Pred predsednikom vlade sta spregovorila predsednik deželnega sveta Nemo Gonano in predsednik deželnega odbora Vinicio Turello. Njuna posega sta bila zelo uradna. Gonano je v začetku prebral poslanico predsednika Scalfara, ki Čestita ob tridesetletnici dežele.. Tako Gonano, kot Turello, sta bežno omenila vprašanje zaščite jezikovnih in narodnih manjšin. Predsednik odbora je citiral skrb za italijansko manjšino v Istri in na Reki, podčrtal je tudi, da ne gre pozabiti na pričakovanja slovenske manjšine in na potrebo po ovrednotenju fur-lanšCine. Dežela, je dejal Turello, bo spremljala pogajanja za revizijo Osima in si bo prizadevala za ohranitev celovitosti italijanske skupnosti v Sloveniji in Hrvatski. Predsednik vlade Amato med slovesnostjo v deželnem svetu (Foto Ferrari) VIDEM / AMATO NA SKUPŠČINI FURLANSKIH 1NDUSTRIJCEV_ Z družbeno solidarnostjo iz gospodarske krize Obisk predsednika vlade Amata so spremljali strogi varnostni ukrepi (Foto Ferrari) VIDEM - Splošno gospodarsko krizo se lahko premosti s povečano družbeno solidarnostjo, za katero si morajo prizadevati vsi dejavniki, od gospodarstvenikov in bančnih ustanov do politikov, vlade in zastopnikov delavskega sveta in sindikatov. Takšen je približno recept, ki ga je predsednik italijanske vlade Giuliano Amato ponudil furlanskim gospodarstvenikom, ki so se v avditoriju Tomadini zbrali na letni skupščini. Italijanski premier je ugotovil, da so znaki recesije prisotni domala povsod v Evropi in da je zato potrebno s skupno strategijo odpravljati vzroke, ki so evropsko gospodarstvo pripeljali do takšne zaskrbljujoče rav- Rudi Pavšič ni. Specifično o italijanskem položaju pa je bil posebej kritičen do izbir bančništva, ki se ne zadeva, da z visoko ceno denarja, dela tudi sebi slabo uslugo. Vladni posegi so torej vprašljivi v trenutku, ko gospodar-sko-investicijski sektor beleži nazadovanje, v bankah pa se večajo zaslužki. Amato se je dotaknil tudi vprašanja zaščite delovnih mest in boljše koordinacije na evropski ravni, da se zgradi skupni monetarni dom. Ce Evropa hoče napredovati, mora sprejeti takšna pravila igre, ki ne smejo favorizirati eno državo na raCun druge. Takšne izbire bi pomenile ponuditi na zlatem krožniku veliko prednost izvene-vropskim gospodarskim silam, ki že trkajo na vrata. Italijanskemu gospodarstvu, je zaključil Amato, se bodo pisali boljši dnevi, Ce bo stopilo na pot internacionalizacije in znalo investirali v tehnologijo in raziskovalno dejavnost. Predsednik videmskih industrijcev Carlo Melzi je podal dokaj verodostojno sliko zdajšnjega gospodarskega položaja in izpostavil vlogo, ki jo mora v tem okviru odigrati Dežela. Predsednik deželne vlade Vinicio Turello pa je izpostavil nalogo, ki Čaka FJK v novi srednjeevropski stvarnosti. Predsedsednik vsedržavne Zveze industrij y cev Luigi Abete je v svoji analizi položaja ugotovil, da je krizni položaj nastal tudi zaradi epohalnih sprememb, ki so zrahljale določeno ravnotežje. V takšni stvarnosti je treba delati složno in poiskati rešitve, ki bodo ustrezale vsem in pri tem pohvalil dosedanje poteze Amatove vlade. Vodja italijanskih industrijcev je bil mnenja, da je treba brez vsakršnega oklevanja stopiti na pot referendumov in institucionalnih reform. Brez taksne družbene preobazbe bodo napori za gospodarsko napredovanje brezuspešni. OBLETNICA DEŽELE /AMATOV OBISK AMATO / ODMEVI NA OBISK Sindikati zahtevajo večjo pozornost vlade za gospodarsko problematiko FJK TRST - Posebno in nujno pozornost vlade in njenega predsednika zahteva Furlanija-Julij-ska krajina za svoje gospodarske probleme, s katerimi so ga ob včerajšnjem obisku v Trstu pisno seznanili deželni tajniki sindikatov CGIL, CISL in UIL. Ob prevzemu dokumenta jim je Amato obljubil, da jim bo v najkrajšem Času odgovoril. Na prvo mesto postavljajo sindikati potrebo, da se v procesu privatizacije podjetij z državno udeležbo prioritetno zagotovi relansi- ranje proizvodnje in ohranitev zaposlitvene ravni in da se tržaško pokrajino vključi med območja, za katera je predviden poseg tim. »task force«. Za višinske predele dežele sindikati zahtevajo revizijo državne zakonodaje za gorata območja in poseg vlade pri EGS, da jim le-ta prizna status šibkih con, ki so v interesu Skupnosti, medtem ko za napolnitev deželne blagajne terjajo povišanje kvot, povezanih z davki IR-PEF, IRPEG in ILOR, za desetino odstotka. Za področje zaposlovanja predlagajo sklenitev konvencije med ministrstvom za delo in deželno upravo, ki naj bi zagotovila polno operativnost Deželne agencije za delo in pravno ureditev položaja delovne sile, ki prihaja iz sosednje Slovenije. Zadnji točki pa zadevata mednarodni položaj Furlanije-Julij-ske krajine z obnovo Osimskih sporazumov ob spoštovanju veljavnih meja in razvoju social-no-ekonomske kooperacije s Slovenijo in Hrvaško, in proizvodno sanacijo velikih strateških podjetij. (V.B.) Župan Staffieri le navidezno zadovoljen Komunistična prenova zelo kritična do proslav ob obletnici deželnega statuta TRST - Obisk ministrskega predsednika Amata je, kot je bilo pričakovati, zapustil v nekaterih dobre, v drugih slabe vtise. MoCno kritična do proslav 30-letnice ustanovitve Dežele je Stranka komunistične prenove, ki je mnenja, da je dejansko šlo za votlo in za nepomembno slavnost. SKP je, bolj kot do predsednika vlade, kritična do tržaškega vodilnega kadra, ki tudi ob tej priložnosti ni znal ustvariti in posredovati nobenih konkretnih predlogov za premostitev krize krajevnega gospodarstva. Trst se nevarno pogreza, nekateri njegovi voditelji pa imajo bolj kot gospodarstvo pri srcu odprtje igralnice... Pokrajinski koodinator socialistične stranke Franco Todero zelo ceni Amatov poseg, posebno pa njegov javni poziv Trstu, da se resno zamisli ob sedanji težki krizi in da z večjo odprtostjo sam nakaže pot za premostitev sedanjih težav, ki jih ne morejo reševati le v Rimu. Ce iz Trsta ni nobenih spodbud, bo država s težavo pomagala mestu. Dolgo poročilo o zelo kratkem srečanju na županstvu pa smo včeraj popoldne dobili od župana Giulia Staffierija. Amata je spremljal ministrski podtajnik Liste za Trst Giulio Camber, ki potem se ni udeležil slavnostne deželne seje, ker mu odgovorni niso pustili do besede... Staffieri in Amato sta vsekakor govorila o raznih tržaških ekonomskih vozlih. ZaCela sta pri pomorski družbi Lloyd Triestino, ki ima še vedno glavni sedež v Trstu, vlada pa ga hoče premestiti v Genovo. Lloyd doživlja zelo hudo krizo in nima kapitalov za nove prepotrebne investicije. Hudo krizo doživlja tudi ves industrijski sektor, posebno pa velike tovarne z javnim kapitalom. Staffieri kaže (najbrž navidezno) zadovoljstvo nad Amatovim posegom v deželni skupščini. Ministrski predsednik se je vsekakor pri vprašanjih sožitja in pravic Slovencev v konkretnem popolnoma distanciral od nacionalističnih in desničarskih političnih stališč, ki jih dosledno zagovarja tržaška občinska uprava. Podelili nagrade žganjame Nonino PERCOTO (VIDEM) - Na že kar običajni vsakoletni slovesnosti v furlanskem Percotu so včeraj podelili letošnje narade Zganjam e Nonino, ki si je s tem odprla pot v kulturni svet in tudi zaradi tega zelo zaslovela. Mednarodni žiriji predseduje italijanski pisatelj Mario Soldati, ki je včeraj, še vedno Cii in zdrav kljub visoki starosti, povedal nekaj svojih pikrih na raCun sedanje pisateljske umetnosti. Življenjsko nagrado Nonino Risit dAur je dobil že kar 90-letni nemški pisec, filozof in kritik Hans Jonas, ki sicer živi v Ameriki kamor se je leta 1933 umaknil pred nacizmom. Mednarodno nagrado je dobil karibski pisatelj Vioiadhur Surajprasad Najpaul. O narodnostnih in jezikovnih manjšinah v Italiji je veliko napisal Tullio De Mauro, kateremu so podelili letošnjo italijansko nagrado Nonino. Tehnično nagrado pa so podelili gostilničarju Giorgiu Trentinu iz Tricesima.(mvv) AMATOV OBISK / TURELLO ORISAL PREDSEDNIKU VLADE ZAHTEVE NAŠE DEŽELE Več pristojnosti za Deželo No pogajanjih o reviziji Osimskih sporazumov naj bo prisotna tudi dežela - Zaščita slovenske manjšine v Italiji, pravi Turello, je ustavna dolžnost ki jo je treba čimprej izpolniti Vlasta Bernard TRST - Prva pozornost predsednika ministrskega sveta ob njegovem včerajšnjem prihodu v Trst je veljala deželnemu odboru, s katerim se je za zaprtimi vrati sreCal v palaCi na Trgu Unita. Množica poročevalčev iz vse Italije je tako ostala praznih rok oziroma beležnic, saj se je Amato tudi ob odhodu, med kratkim prehodom iz deželne v občinsko palačo, izognil njihovi radovednosti. Predsednik deželne vlade Vinicio Turello je visokemu gostu vsekakor nanizal vrsto problemov, ob katerih Furlanija-Julijska krajina pričakuje večji posluh oziroma ukrepanje rimske vlade. V prvi vrsti zahteva okrepitev pristojnosti Dežele na življenjsko važnih področjih in torej njenega posebnega statuta, in to ne samo v formalnem, ampak tudi vsebinskem pogledu. Pri tem gre v prvi vrsti za povečanje priliva sredstev iz davčnih virov, ki je bilo sicer v parlamentu že odobreno (s štirih naj bi se povečalo na pet desetin vseh sredstev, ki jih z davki poberejo v Fur-laniji-Julijski krajini), ki pa naj bi steklo šele z letom 1996, medtem ko je Turello postavil zahtevo, naj bi ukrep anti-cipirali na leto prej. Drugo poglavje zadeva pogajanja za obnovo Osimskih sporazumov, pri katerih naj bi glede na svoj posebni statut sodelovala tudi Dežela. Le-ta pričakuje - je dejal Turello - da bodo pogajalci dosegli enotno obravnavanje italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem, medtem ko glede proste industrijske cone na Krasu, ki je Trst ne mara, meni, da bi lahko skupaj z industrije! preučili možnost njene preselitve na kako drugo območje v deželi. Za tržaško in goriško pokrajino kot tudi za del Furlanske nižine je deželni odbor Amatu predlagal, naj bi ta območja vključili v seznam kriznih predelov države, hkrati pa naj bi vlada pospešila izvajanje zakona za obmejna območja, še zlasti v zvezi z izgradnjo infrastruktur, ki sodijo tudi na pogajalsko mizo o Osimu. Povrhu mora vlada po Turellovih besedah povečati tudi pritisk za uresničitev centra offshore, ki ni samo deželnega in vsedržavnega, ampak evropskega pomena. Serijo zahtev Dežele do vlade je Turello sklenil z vprašanjem zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji, katerega sprejetje je po njegovih besedah ustavna dolžnost, ki mora biti Cimprej izpolnjena. Kaj je predsednik Amato povedal v odgovoru na Turellovo izvajanje, novinarjem ni bilo dano izvedeti, kot tudi niso bili obveščeni o razgovoru, ki ga je takoj zatem imel v sosednji občinski palači z županom Staffierijem ob navzočnosti ministrskega podtajnika Cam-berja. Slo je torej bolj za srečanje z Listo za Trst kot z občinsko upravo, v ospredju pa so bila baje pereča gospodarska vprašanja. Iz pričevanja enega izmed varnostnikov pa so kronisti izvedeli tudi za »cvetko«, po kateri naj bi se Camber ob Amatovem prihodu na županstvo napotil proti njemu z »dragi predsednik...«, preden pa je uspel izustiti še kaj drugega, ga je ugledni gost prekinil z: »Potem, potem...« »Potem« pa ni bilo veC priložnosti za Cam-berjev nastop: njegov stol med parlamentarci iz naše dežele je v skupščinski dvorani na Trgu Oberdan ostal prazen, saj se melonarski podtajnik slovesnega zasedanja deželnega sveta iz protesta proti Furlanom ni udeležil. Tako je vsaj predsedniku vlade pojasnil v pismu, kjer pravi, da so v deželi vseh 30 let vla- dali Furlani in da je torej prišel Cas za razcepitev Furlanije-Julijske krajine na dve samostojni pokrajini po tridentinsko-južnotirolskem vzorcu. Na drugo mesto je Camber postavil problem tržaškega pristanišča in pomorstva, za katerega da se Dežela ni dovolj zavzela, medtem ko zadeva tretja točka pogajanja za obnovo Osima, kjer melonarski elan vlade opozarja Amata na »primarni pomen te priložnosti, ob kateri se lahko deželi in še posebej Julijski krajini zagotovi zaledje oziroma ekonomska pljuča«. Ce se podtajnik ni v zadnjem trenutku spreobrnil, potem si tega stavka ni mogoče razlagati kot navezavo tesnih ekonomskih stikov s Slovenijo in Hrvaško, ampak kot z vladinim stališčem povsem skregano zahtevo po reviziji meja. Burja dela škodo, a čisti zrak Zima je včeraj spet nekoliko pokazala svoje kremplje in opozorila, da se njen Cas še ni iztekel. Zivosrebrni stolpec se je približal ničli, predvsem pa je začela pihati burja, ki je v posameznih sunkih presegla 60 kilometrov na uro. Kot pišemo na drugem mestu, je treba prav burji pripisati delno po-rušenje zidarskega odra v središčni Ul. Milano. Toda močan veter je povzročil tudi drugo škodo. Gasilci so opravili na desetine posegov v mestu in na podeželju za odstranitev dvignjenih strešnikov, polomljenih vej ipd. Burja pa ima poleg neprijetnih tudi blagodejne uCinke. Predvsem predstavlja trenutno gotovo najučinkovitejše sredstvo za zmanjšanje onesnaženosti zraka v mestu. Resnici na ljubo je treba priznati, da delno zaprtje centra za avtomobilski promet ni Cisto brez haska. Po podatkih, ki jih je posredovala KZE, so v petek po običajni zapori na Trgu Goldoni ob 21. uri namerili 12, 3 miligrama ogljikovega monoksida na kubični meter zraka, kar je znatno pod varnostno mejo, ki je pri 40. NESREČA / ODER SE JE ZRUŽIL PRED 5. URO, ULICA PA JE BILA ZAPRTA ŽE PO 12. URI Silovita burja delno podita zidarski oder in povzroči a večurno zaprtje Ul. Milano Gasilci so posegli z dvema žerjavoma, nesreča pa je povzročila hude zastoje v prometu Zidarski oder očitno ni bil postavljen tako, da bi kljuboval tržaški burji (Foto. Ferrari) * j v *Hf?i i JP ■rM r V ■ M. fSaSIfel iratiLosi r-j ici m ! . -: | j l/j l i . i Y . Gornji del Ul. Milano je bil ves včerajšnji dopoldan zaprt. Delno se je namreC zrušil zidarski oder, ki so ga postavili pri hišni številki 25, tako da so ga morali s pomočjo gasilcev utrditi in delno celo odstraniti. Zaprtje je povzročilo veliko težav avtomobilskemu prometu, saj je prizadelo eno izmed najbolj prometnih ulic v Trstu. Oder je postavilo videmsko gradbeno podjetje Isola e Risana, ki vodi preureditvena dela v zadevni večstanovanjski stavbi.Do zrušenja je prišlo nekaj pred 5. uro zjutraj. Točneje, gornji del odra, ki je sestavljen iz kovinskih cevi, se je pod pritiskom burje nagnil in v enem delu upognil do tal. Pri tem je nekaj cevi in desk tudi odpadlo in pretrgalo žico javne razsvetljave. K sreči tedaj ni bilo nikogar na ulici. Kaj se dogaja, pa je opazil eden izmed sosedov in poklical gasilce, ki so kaj kmalu razumeli, da gre za resnejšo zadevo. Pripeljali so zato dva svoja premična žerjava, s pomočjo katerih so oder utrdili in ga deloma podrli. Pri tem so po 8. uri pomagali tudi delavci gradbenega podjetja. Delali so do 12.20, ves ta Cas pa je bil gornji del Ul. Milano med Ul. Filzi in Carduccijevim kor-zom zaprt. Občinski redarji so promet preusmerjali na Ul. Filzi. K sreči promet včeraj dopoldne ni bil posebno gost. Marsikdo je verjetno že vnaprej računal z nevarnostjo kake prometne zapore zaradi obiska predsednika vlade Amata, pa tudi zaradi stavke desničarskega sindikata CI-SNAL.Svoje je najbrž prispevalo tudi hladno in vetrovno vreme. Kot reCeno, je treba vzrok za incident iskati v burji, ki je od petka zvečer močno pihala. A to ni vse. Burja je pozimi v Trstu nekaj običajnega in z njo bi morali računati tudi tisti, ki so postavili zidarski oder. Očitno je, da se niso dovolj potrudili, da bi bil oder varno postavljen. Pravi Čudež je, da zadeva ni imela hujših posledic, kot so bile že omenjene prometne težave. ZA NAJMLAJŠE / V GLEDALIŠČU CRISTALLO PO AMATOVEM OBISKU Pravljic je zaenkrat konec Danes dopoldne se v dvorani Cristallo zaključuje niz predstav za najmlajše "Povem ti pravljico". Zadnja iz izbora Andersenovih pravljic bo Snežna kraljica, ki jo bo na osnovi predelave Miroslava Košute predstavila gledališka skupina Italijanske drame z Reke. Kot vse ostale predstave, se bo tudi današnja pričela ob 11. uri. V okviru "pravljičnih" predstav Gledališča La Contrada je nastopilo tudi Slovensko stalno gledališče iz Trsta s Cesarjevimi novimi oblačili (foto Križmancic). Camber stresal svojo jezo na skupščini članov IpT Listarski prvak Giulio Camber je svoje nezadovoljstvo nad poteko'm obiska predsednika vlade Giuliana Amata v Trstu izrazil tudi na skupščini elanov LpT, ki je zasedala včeraj popoldne. Dejal je, da se ni udeležil proslave 30-let-nice Dežele FJK v deželnem svetu, ker je Trst v tej javni upravi zapostavljen, kot naj bi povedalo že dejstvo, da na slovenosti ni govoril noben Tržačan. O tem je Camber tudi napisal Amatu pismo, kot poročamo na 4. strani. Sicer pa je Camber go- voril predvsem o tržaškem pristanišču in obsodil sodne rekurze proti komisarju Fusaro-liju, češ da to ruši enotnost, ki naj bi bila potrebna za oživitev luke . Skupščina je v tem smislu odobrila resolucijo, v kateri je izrazila tudi pristanek na preusmeritev petrolejskih ladij iz Benetk v Trst. Skupščina je odobrila še štiri druge resolucije, s katerimi se je zavzela za deželno podporo Tržaškemu Lloydu, za posebno avtonomijo Trsta v FJK ter za ponovno uvedbo trolejbusov v tržaške javne prevoze. NOVICE Pobuda Pokrajinskega odbora za zaščito vrednot odporništva in demokratičnih ustanov V petek se je na rednem sestanku sestal Pokrajinski odbor za zaščito vrednot odporništva in demokratičnih ustanov, v katerem sodelujejo predstavniki krajevnih občinskih in pokrajinske uprave, treh sindikalnih federacij, raznih kulturnih združenj, organizacij bivših partizanov, deportirancev in političnih preganjancev in židovske skupnosti. Ob ostri obsodbi vseh pojavov nasilja, verske in narodne nestrpnosti so udeleženci srečanja naglasili nujo, da z vrednotami, na katerih sloni demokratična družba, podrobneje seznanijo mlade. V ta namen so obudili zamisel o poučnih brušurah, ki naj bi jih delili po nišje in višje srednjih šolah. Odbor je med drugim govoril o pripravah na 50-letnico odporniškega gibanja: obletnico - so menili - bo vsekakor treba primemo počastiti. Ženska združenja pozivajo k podpisu zakonskega osnutka o javnih otroških jaslih Krožek ZZI-UDI Mimoza, združenje "La settima onda“ in koordinacijski odbor Članic sindikalne zveze CGIL so pristopile v vsedržavni odbor, ki se zavzema za vzpostavitev ustrezne mreže javnih jasli za dojenčke in otroke stare do treh let. Pod geslom "Otroške jasli - pravica vseh otrok" je odbor, ki ima sedež v Firencah, sprožil kampanjo za zbiranje podpisov pod zakonskim osnutkom. Tržaški pobudniki poudarjajo, da gre za neovrgljivo pravico vseh otrok na eni strani, na drugi pa družin, ki se morajo soočati z velikimi težavami glede primernega varstva za svoje otroke. V Trstu zbirajo podpise na generalnem tajništvu tržaške občine - Trg Granatieri 2, 1. nadstropje - vsak ponedeljek, sredo in petek od 11. do 12. me. Rok za zbiranje podpisov poteCe 6. februarja. Še danes razstava novih pridobitev muzeja Schmidi Po poldmgem mesecu odprtja bodo jutri zaprli razstavo namenjeno novim pridobitvam mestnega gledališkega muzeja C. Schmidi. Pobudo za razstavo je dalo tržaško odborništvo za kulturo, za Mestne zgodovinske in umetnostne muzeje pa jo je pripravil Adriano Dugulin, kustos muzeja Schmidi. Namen razstave, ki si jo je ogledalo nad 10 tisoC oseb, je bil opozoriti Tržačane na obstoj tega muzeja, ki je bil večkrat zaprt za občinstvo zaradi pomanjkanja sredstev, in jih spodbuditi k temu, da bi kaj prispevali za obogatitev njegove zbirke. Namen je nedvomno dosegel svoj cilj, saj je na razstavi mogoCe pregledati tudi dolg seznam ustanov in posameznikov, ki so se odzvali vabilu pobudnikov. Na današnji, 'zadnji dan odprtja bosta še zadnja vodena ogleda, in sicer ob 11. in ob 17.30, ogleda bo vodil Adriano Dugulin, ki je razstavo tudi pripravil. Zadnja konferenca o nativiteti v umetnosti Danes ob 10.30 bo zadnje predavanje iz cikla o motivu nativitete v umetnostnih delih, ki so v lasti tržaških Mestnih zgodovinskih in umetnostnih muzejev. Predavala bo Sabina Sorrentino, ki bo govorila predvsem o delih, ki so nastala do nastopa Tiepola in ki so na ogled na razstavi, ki bo odprta samo še danes do 13. ure. Predavanje z ogledom bo v Mestnem muzeju Sartorio, Trg Papež Janez XXIII1. GLASBENA MATICA TRST Koncertna abonmajska sezona 92/93 v četrtek, 4. februarja, ob 20.30 v gledališču Mlela v Trstu, Trg Duca degli Abruzzi 3 SKLADBE ZA DVA KLAVIRJA OD CLEMENTIJA DO GELMETTIJA Duo: BEATRICE ZONTA VESNA ZUPPIN Clementi, Schumann, Kogoj (štiriročno), Gelmetti, Martinu, Lutosiavvski. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v Mleli. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE GOSTUJE__________ DRAMA SNG LJUBLJANA Arthur Schnitzler jAL Ai^A T O L Zvone Šedlbauer Danes, 31. januarja, ob 16. uri Abonma red C in G Primmki dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061 -322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535723 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT-40 SIT Naročnina za Italijo: letna 300.000 LIT plačljiva do 31.1.93. za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG TRST Nedelja, 31. januarja 1993 SLOVENSKA PROSVETA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Dan slovenske kulture 93 SREDOZEMLJE - ZEMLJA NA SREDI... Trst, Kulturni dom, v soboto, 6. februarja 1993, ob 20.30. SKD IGO GRUDEN in SD SOKOL NABREŽINA sklicujeta redni občni zbor članov ki bo v društvenih prostorih v petek, 5. februarja, ob 19.30 v prvem ter OB 20. URI V DRUGEM SKLICANJU. Vabljeni! V naslednjih dneh se bodo zvrstili POGOVORI O PRIMORSKEM DNEVNIKU v NABREŽINI: jutri, 1. februarja, ob 20.30 v dvorani Igo Gruden. Prisotna bosta predstavnik založniškega upravnega odbora DUŠAN UDOVIČ in novinar DUŠAN KALC . v PADRICAH : v torek, 2. februarja, ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge. Prisotna bosta predstavnik založniškega upravnega odbora DUŠAN UDOVIČ in novinar IVAN FISCHER. na PROSEKU: v sredo, 3. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu. Prisotna bosta predsednik založniškega upravnega odbora KLAVDIJ PALČIČ in odgovorni urednik BOJAN BREZIGAR. VABLJENI VSI NAROČNIKI IN BRALCI PRIMORSKEGA DNEVNIKA ! CTTl žKiENSI“ SLOVENSKI KULB in krožek ISTRIA ISfl ».Fr.riak.20/11 vabita v torek, 2. februarja, ob 20.uri na predstavitev knjige Daria MARUŠIČA PREDI PREDI HCI MOJA O zbirki istrskih ljudskih pesmi bosta spregovorila avtor in etnomuzikolog Roberto STAREC, nastopila pa bosta duo godcev PISCACI in pevska skupina STU LEDI. Torkov večer bo v BRIDARJEVI HIŠI - DEVIN (blizu vašega trga). PD MACKOLJE vabi danes, 31. januarja, na ogled igre »Matura« Uprizorila jo bo dramska skupina »ODER 90« iz Gorice, v režiji FRANKA ŽERJALA. Pričetek ob 17. uri v Srenjski hiši v MaCkoljah. Toplo vabljeni! 'tHGrierUoTKGlkri|a Ul. Sv. Frančiška 20 Vas vabi v četrtek, 4. februarja, ob 17. uri na odprtje slikarske razstave Gian Battista Rosi RESTAVRACIJA »AL CARSO« priredi Večerjo z glasbo. za Valentinovo. Rezervacije po telefonu na št. 299471. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu VABI JUTRI, 1. FEBRUARJA, NA VEČER S PISATELJEM ALOJZOM REBULO ob izidu dveh življenjepisov. Knjigi o A M. Slomšku in o J. Ukmarju bosta predstavila prof. Ribar in T. SlMOC. Večer bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30. Davidu in Tanji se je pridružil Kristjan Staršema iskreno čestita, Kristjanu pa želi vso srečo v življenju nona Mihaela z vsemi sorodniki VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 31. januarja 1993 JANEZ Sonce vzide ob 7.28 in zatone ob 17.09 - Dolžina dneva 9.41 - Luna vzide ob 10.51 in zatone ob 1.15. Jutri, PONEDELJEK, 1. februarja 1993 BRIGITA VREME VČERAJ: temperatura zraka 5 stopinj, zračni tlak 1027,5 mb narašča, veter 28 km na uro vzhodnik severovzhodnik, s sunki burje 89 km na uro vlaga 43-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 8,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Lorenzo Davide Flego, Nicholas Brezzi, Denis Milic, Marta Keller, Tashi Sancin, Mat-tia Petruzzi, Ilaria Caris. UMRLI SO: 80-letna Rosa Tancovi, 80-letni Antonio Benci, 72-letna Valeria Cavalieri, 78-Iet-na Gemma Perdan, 85-let-na Maria Toniutto, 77-let-na Mercede Minutti, 68-letna Elena Barnafi, 46-letni Flavio Slobic, 85-letna Giuseppa Privitera, 80-letna Elisabetta Slati-ch, 87-letna Grazia Fiche-ra, 77-letni Ferruccio Iviani, 85-letna Antonia Gerin. 947020). Od ponedeljka, 1. do nedelje, 7. februarja 1993 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (tel. 302800), Naselje sv. Sergija - Trg 25. Aprila 6 (tel. 281256), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Naselje sv. Sergija - Trg 25. Aprila 6, Ul. Mazzini 43, Zavije -Ul. Flavia 89. FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. KINO ARISTON - 15.00, 16.50, 18.45, 20.40, 22.30 »Sister Act - Una svitata in abito da suora«, r. Emile Ardolino, i. VVoopi Gold-berg. EXCELSIOR - 15.00, 17.15, 19.40, 22.00 »Luna di fiele« r. Roman Polanski. EXCELSIOR AZZURRA -15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Body in evidence«, 1. Madonna. NAZIONALE 1-15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Guar-dia del corpo«, i. Kevin Co-stner, Whitney Houston. NAZIONALE II - 15.30, 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »VVeekend con il morto 2. «. NAZIONALE III - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 «11 dan-no«, r. Louis Malle, i. Je-remy Irons, Juliette Bino-che. Prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE IV - 16.00 18.15, 20.15, 22.15 »L’ulti-mo dei Mohicani«. GRATTACIELO - 17.00, 19.30, 22.00 »Dracula«, r. Francis Ford Coppola. MIGNON - 15.00, 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »Sister Act - Una svitata in abito da suora«, r. Emile Ardolino, i. VVoopi Goldberg. EDEN - 15.30 - 22.10 »Perversioni anali nella notte del camaleonte«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10. »Sognando la California«, r. Carlo Vanzi-na, i. Massimo Boldi, Nino Frassica, Bo Derek. LUMIERE - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Un’estranea fra noi«, r. Sidney Lumet, i. Melanie Griffith. ALCIONE - 16.30 18.15, 20.00, 22.00 »Un cuore in inverno«, r. Claude Sautet, i. D. Auteuil, E. Beart, A. Dussolier. Hranilno pismo TRŽAŠKE KREDITNE BANKE LIRE 3 meseci 6 mesecev 19 mesecev zneski nad 1 00.000.000 zneski nad 5.000.000.- zneski nad 5.000.000.- MARKE DOLARJI 3 meseci 6 mesecev Gmesecev BOBI! zneski nad 1 50.000 zneski nad 10.000 zneski nad 1 0.000 Navedene letne obrestne mere so brez davčnega odtegljaja. Pogoji so navedeni v prospektu, ki je na razpolago pri vseh agencijah banke BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Trst • Rojan • Domjo • Čedad BCIKB i; LEKARNE Nedelja, 31. januarja 1993 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Cavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefontane 39, Boljunec. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 (tel. 302303), Largo Osoppo 1 (tel. 410515). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Cavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefontane 39. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (tel. RADIO - 15.30 - 21.30 »II piacere dappertutto«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. -M PRIREDITVE PD MACKOLJE vabi danes, 31. januarja, na ogled igre »MATURA«. Uprizorila jo bo dramska skupina »ODER 90« iz Gorice, v režiji FRANKA ŽERJALA. Pričetek ob 17. uri v Srenjski hiši v MaCkoljah. Toplo vabljeni! SKD TABOR - OPČINE - Prosvetni dom - Danes, 31. januarja, ob 16.30 gostovanje Baletne skupine SD Mladina iz Križa pod vodstvom Anke Kocjancic in Ingrid Sedmak. Vabljeni! ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV TRST -SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ v sodelovanju z ŽUPNIJO RODIK prirejajo VRABCEVO OBLET- Loterija 30- januarja 1993 BARI 19 32 16 88 48 CAGLIARI 87 42 5 12 50 FIRENCE 23 51 36 27 25 GENOVA 9 39 23 3 60 MILANO 50 63 32 28 74 NEAPELJ 8 43 27 45 35 PALERMO 7 67 32 8 44 RIM 65 40 64 52 83 TURIN 75 23 81 49 60 BENETKE 51 90 31 23 48 ENALOTTO 12) 1X1 122 XXX KVOTE 12 87.922.000 11 2.240.000 10 174.000 NICO. Danes, 31. januarja, ob 10. uri bo v Rodiku ob prvi obletnici smrti skladatelja Ubalda Vrabca obletna sv. maša pri kateri bo sodeloval zbor Consortium mušicam. Pod vodstvom dirigenta dr. Mirka Cudermana bodo izvajali skladbe Ubalda Vrabca. Po maši bo dr. Zorko Harej predstavil zbirko VrabCevih maš. Vljudno vabljeni! SKD TABOR OPČINE -Prosvetni dom - V torek, 2. februarja, ob 20.30 odprtje razstave olj TATJANE JENKO. Predstavitev Mojca Uršič. Na veCem sodelujeta MoPZ in ZPZ Tabor. Vabljeni! V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bo jutri, 1. februarja, večer s pisateljem Alojzom Rebulo ob izidu Slomškovega življenjepisa PASTIR PRIHODNOSTI in monografije o Jakobu Ukmarju v italijanščini. Deli bosta predstavila prof. Ribar in prof. T. Simčič. Začetek ob 20.30. KD ROVTE - KO-LONKOVEC - Ul. Monte Sernio 27 - prireja ob dnevu slovenske kulture FILMSKI VEČER v soboto, 6. februarja, ob 20. uri. GLASBENA MATICA TRST Koncertna abonmajska sezona 92/93 v Četrtek, 4. februarja, ob 20.30 v gledališču Miela, Trg Duca degli Abruzzi 3, SKLADBE ZA DVA KLAVIRJA OD CLEMENTIJA DO GEL-METTIJA. Duo: Beatrice Zonta, Vesna Zuppin. elementi, Schumann, Kogoj (štiriroCno), Gelmetti, Martinu, Lutoslavvski. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v Mie-li. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Opčine - Prosvetni dom - V petek, 5. februarja, ob 20.30 srečanje na temo PRETEKLOST, KI NE MINE. Predstavitev knjige TRIESTE 1941 - 1947. Gosta večera bosta sen. Darko Bratina in Claudio Tonel. SKD BARKOVLJE - Ul. Cerreto 12 - vabi v nedeljo, 7. februarja, na DAN SLOVENSKE KULTURE. Gost večera bo Boris Pangerc, ki bo predstavil svojo knjigo MAJENCA. Peli bodo Fantje izpod Grmade, ki jih vodi Ivo Kralj. Napovedovalka Sandra Poljšak. Začetek ob 17. uri. SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 6. februarja, na PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE. Ob zaključku LITERARNEGA, LIKOVNEGA IN FOTOGRAFSKEGA NATEČAJA bo na ogled razstava likovnih in fotografskih del, elani gledališkega krožka SKK pa bodo izoblikovali recital literarnih prispevkov. Komisiji bosta razglasili zmagovalce natečajev. Nagrade bo podarila Draguljarna Malalan z Opčin. ZaCetek ob 18.30. J] OBVESTILA SKD SLAVEC RIC-MANJE-LOG - V počastitev 50-Ietnice vseljudske vstaje proti fašizmu (1943 - 1993) obvešča, da bo obnovilo spomenik padlim v NOB iz FUcmanj, Loga in Pulja. Za vaš prispevek se vam toplo zahvaljujemo. SKD IGO GRUDEN in SD SOKOL NABREŽINA sklicujeta REDNI OBČNI ZBOR elanov, ki bo v društvenih prostorih v petek, 5. februarja, ob 19.30 v prvem ter ob 20. uri v drugem sklicanju. Vabljeni! V DOMU NA BRDINI na Opčinah bo 7. februarja ob 11. uri predavanje »Kako si z bioenergetskimi masažami (shiatsu, reiki) pomagamo pri revmatičnih in drugih obolenjih«. Sledijo praktični prikazi. Priporočamo, da pijete zeliščni caj in si ga tudi prinesete s seboj. Vabljeni. SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisuje ob dnevu slovenske kulture LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ. Tema in tehnika sta prosti. Prispevke lahko oddate na sedežu (Ul. Donizetti 3) vsak delavnik zjutraj ali poverjenikom SKK na višjih šolah najkasneje do 4. februarja vključno. Komisije bodo razglasile zmagovalce na Prešernovi proslavi v soboto, 6. februarja, ob 18.30. OBČINA REPENTABOR obvešča, da se je OBČINSKA AMBULANTA preselila v nove prostore v Domu Albina Bubniča - Repen 86. GLASBENA SOLA »Punto Musicale« v Seslja-nu sporoča, da se bo v kratkem pričel nov tečaj harmonike. Za informacije pokličite tajništvo šole vsak torek in petek od 15.00 do 19.00 (Sesljan center 45/2. nadstr.), tel. 299994. GOETHE INSTITUT sporoča, da se bodo v kratkem pričeli hitri teCaji nemščine za začetnike in ostale. Za informacije telefonirati na št. 635763-64 -Ul. Coroneo 15. REDNI OBČNI ZBOR pogrebnega društva Trebče bo danes, 31.januarja, ob 15.30 v Ljudskem domu. Vabljeni 1 V MARIJINEM DOMU pri Sv. Ivanu, Ul. Brande-sia 27, bo danes, 31. januarja, ob 17. uri nastopil Amaterski oder Jaka Stoka s Proseka - Kontovela s humoresko »Nasi grajo ne radio«. Vabljeni! DEVINSKO-NA-BREZINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi vaščane Stivana in Medje vasi na javno srečanje, ki bo v medvejski šoli jutri ob 20.30. Občinski svetovalci SSk bodo spregovorili o stanju na Občini in o novem volilnem zakonu. Prisoten bo tudi bivši pokrajinski svetovalec Ivan Peterlin. B_____________IZLETI SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v nedeljo, 7. februarja, smučarski izlet na Monte Elmo (Šesto Val Pusteria). Cena izleta je 23.000 lir, odhod je predviden ob 6. uri iz Sesljana - center. Vabljeni vsi smučarji in ljubitelji snega. (Za informacije tel. na St. 299798 od 20. do 22. ure.) H SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča, da zapade rok za vložitev prošenj za premestitve 5. februarja za profesorje višjih srednjih Sol in 10. februarja za učitelje. Sindikat obvešča tudi, da je razpisan natečaj za mesto ravnatelja poklicnega trgovskega zavoda. Natečaj je namenjen izključno profesorjem, ki so opravili najmanj dve leti službovanja kot poverjeni ravnatelj na Šolah s slovenskim uCnim jezikom. V OKVIRU CIKLUSA predavanj o zdravstveni vzgoji vabijo medrazredni sveti osnovnih Sol Bazoviški junaki, F. S. Finžgar, F. Milčinski in O. Zupančič ter didaktični ravnatelj zlasti starše na prvo predavanje, ki ga bo imela dr. Irena Tavčar o ZDRAVI PREHRANI KOT PREVENTIVI 3. februarja ob 18. uri na OS O. Zupančič. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajnisvo Trst -vabi na 34. OBČNI ZBOR v ponedeljek, 15. februarja, ob 8. uri v prvem in ob 8.30 v drugem sklicanju. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča, da je novi urnik obratovanja: ob torkih od 11.30 do 13.00, ob sredah od 17.00 do 18.30, ob Četrtkih od 9.30 do 11.00 in ob petkih od 15.30 do 16.30. Tajnik je na razpolago elanom ob sredah od 16. do 17. ure. S ČESTITKA Danes praznuje 81. rojstni dan Draga Furlan. Se na mnoga zdrava leta ji želi soseda Draga z možem. MALI OGLASI OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini. Toči belo in črno vino. OSMICO ima Lupine v Praprotu. OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon. OSMICA je odprta do 23. februarja - Zajčja farma v RepniCu. OSMICO je odprla Marija Gombač, Lonjer 291/1. Toči belo in Črno vino, poskrbljeno za prigrizek. OSMICO je odprl v Ricmanjih 118 Berto Pregare. Toči belo in Črno vino. AGRARIA FURLANI, Ul, Milano 25, nudi po ugodnih cenah visokotlačne Čistilne naprave (idropulitrici), pumpe za pretakanje vina, kosilnice BCS in nahrbtne obrezovalnike (decespu-gliatori). Telefon 632200. NUJNO iSčem delo kot vrtnar in sadjar. Imam izkušnje na področju vzdrževanja vrtov in parkov. Telefonirati ob uri obedov na St. (0481) 78188. 17-LETNO dekle z veliko volje do dela iSCe kakršnokoli zaposlitev. Tel. na St. 417937 ob uri obedov. ISCEM delo kot čistilka pri družinah ali podjetjih v popoldanskih urah. Pisati na Publiest, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »ČISTILKA«. POŠTENA in marljiva, brat in sestra, iščeta delo v okolici Trsta (urejanje vrtov, razna gospodinjska dela in vzdrževalna dela na vašem domu). Telefon 0038/67 31270. IŠČEMO vajenca električarja. Tel. na St. 229100. PRODAM stanovanje v Boljuncu: 3 sobe, kuhinja, kopalnica, balkon, taverna, klet in osebni vrt. Tel. na St. 228778. PRODAM stojnico z dovoljenjem za prodajo rož in lončnic na Rdečem mostu. Tel. na St. 225365. PRODAM eno- oziroma dvostanovanjsko hišo z dvoriščem v Trstu v Ul. Dei Porta. Tel. ob delavnikih od 19. do 20. ure na St. (040) 392924. PRODAM obdelovalna in gozdna zemljišča v okolici Sežane. Podrobnejše informacije po telefonu danes in jutri na St. 0038/67 67701. ODDAJAMO v najem v središču mesta tri sobe primerne za urad, ambulanto itd. Tel. na št; 415785 od 13. do 15. ure. ODDAJAM v najem zobno ambulanto ali dvosobno ali trisobno stanovanje za urad v središču mesta. Tel. na St. 948080. DAM v najem 1.700 kv. m njive v Dolini. Tel. na St. 228390. NA KRASU v Sežani addamo ali prodamo moderno hišo v zaključni fazi gradnje (240 kv. m), z vrtom, primemo za poslovne prostore ali umetniško dejavnost. Telefon: 0038/67 23689 torek in četrtek od 15. do 17. ure. PAJERO MITSUBISHI, 1987, na bencin, 70.000 km, perfekten, prodam. Tel. na St. (040) 361509. PRODAM avto fiat regata 100 vveekend 1600, letnik 1986, po ugodni ceni. Tel. na St. (0481) 21771. PRODAM čistilno napravo za dimnik. Informacije po tel. na St. (0481) 21771. PRODAM domač krompir, tel. na St. 200882 ob uri obedov. VDOVA srednjih let iSCe družbo, da bi s prijateljstvom popestrila in naredila življenje bolj zanimivo. Zainteresirani naj pišejo na Publiest, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod Šifro »VESELA DRUŽBA«. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Trg Caduti per la Li-bertš (Milje) Largo Piave Drevored Čampi Elisi 59 Sesljan (drž. cesta 14) Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 MONTESHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Riva N. Samo 6/1 Miramarski dre v. 233/1 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 Opčine (cesta 202 -križišče) Ul. Giulia 2 IP Riva O. Avgusta 2 Trg Liberta 3 Ul. F. Severo 2/7 ERG PETROLI Ul. Piccardi 46 API Ul. Baiamonti 48 FINA Ul. F. Severo 2/3 NOČNE ČRPALKE (self Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 ESSO - Zgonik (cesta 20) NA AVTOCESTAH (odprte 24 m) AGIP Devin (sever) Devin (jug) ZAHVALA Svojci Antonije Černigoj se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z njimi. Trst, 31. 1. 1993 ZAHVALA Svojci Zore Milič vd. Hrovatin se zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali. Opčine, 31. 1. 1993 t 29. t. m. nas je nepričakovano zapustil Flavio Slobic Pogreb bo v torek, 2. februarja, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Proseku. Žalostno vest sporočajo žena Milli, sin Denis, mama Gina, brat Franco in drugi sorodniki Trst, 31. 1. 1993 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Prizadeti družini Slo-bič izrekajo globoko sožalje družini Ceme-Frandolic Ob boleči izgubi moža in očeta Flavija Slobica izrekajo sožalje ženi Milici, sinu Denisu in sorodnikom sostanovalci v Narodni ulici na Opčinah t Nenadoma nas je zapustila naša draga mama in zena Elena Barnafi por. Corosez (ILONKA) Pogreb bo jutri, 1 februarja, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Skedenj. Žalostno vest sporočajo mož Genio, sin Oscar in hci Barbara z možem Trst, 31. 1. 1993 Ob boleči izgubi drage mame gospe Ilonke Korošec izrekajo Barbari in družini iskreno sožalje Lori in Diego, Suši in Massimo. Daniela in Dario, Liliana in Romano, Flavia in Gnido Ob izgubi drage mame izrekata Barbari in svojcem iskreno sožalje družini Budin in Paoletic Ob smrti drage Ilonke izrekata naši Barbari in družini občuteno sožalje KD in ZPZ Ivan Grbec ZAHVALA Ob izgubi dragega Feliceja se zahvaljujem vsem, ki so sočustvovali z mano žena Adalgisa Skedenj, 31. 1. 1993 ZAHVALA Ob izgubi nase drage Stefi Krpan vd. Scheimer se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami. SVOJCI Barko vij e, 31, 1. 1993 ŠTANDREŽ / POZITIVEN OBRAČUN DRU2BE SDAG ZA LETO 1992 Skoraj 1 Oodstotni porast v tranzitu blaga čez mejo Lani našteli 144 tovornjakov; celo več kot pred vojno v Sloveniji Marko Marinčič Leto 1992 je bilo za družbo SDAG, ki upravlja avtoporto in mejne naprave pri Standrežu, nadvse uspešno. Po padcu v letu 1991 (leto vojne v Sloveniji) so se spet povzpeli na nivo prometa v rekordnem letu 1990 in ga celo presegli. Skupno je Cez mejo potovalo 144.485 tovornjakov, 9, 43% veC kot leta 91 (132 tisoč) in tudi za spoznanje veC kot letu abso- lutnega rekorda (1990 -144 tisoč). V priobčeni razpredelnici je podrobnejši pregled prometa v zadnjih dveh letih, iz katerega je razviden izrazit porast zlasti v zadnjem stirimesecju lani. Na avtoportu se je lani namestilo kar 20 novih podjetij (skupno jih je sedaj 34), 11 firm pa je odprlo pisarne na mejnem postajališču. V lanskem obračunu je še od- prtje dveh novih Stal na meji za okrog 600 glav živine in novega poslopja za urade avtoprevoznikih in spediter-skih firm s 500 kv. metri uporabne površine. Skupno je v kompleksu mejnih naprav zaposlenih okrog 400 ljudi, Četudi gre povedati, da so v tem številu všteti tudi cariniki, financarji in policisti, ki službujejo na mejnem prehodu (skoraj skoraj 120 ljudi). Družba SDAG se zavzema za razširitev avto-porta in upa, da bodo v pričakovanju tretjega dela lahko že kmalu realizirali vsaj ti. “lahka” skladišča, za katera je vleiko povpraševanje. O razvojnih programih bo govor na posvetovanju 26. februarja, na katerem bodo analizirali perspektive, ki jih nudi uvajanje novih poslovnih instrumentov (generalno skladiščenje). Problem, ki ga bodo morali rešiti, je tudi upravljanje ogromne mehaniško-servisne delavnice, ki jo je zapustilo podjetje Technoest. S tem v zvezi predsednik SDAG Brunello sicer ugotavlja, da kriza tega podjetja ne sme zasenčiti uspešnosti v skupnem poslovanju mejnih naprav. Tovornjaki na meji (foto Studio Reportage) MEDNARODNI MEJNI PREHOD ŠTANDRE2-VRT0JBA ŠTEVILO KOMERCIALNIH PREHODOV V LETIH 1991 IN 1992 UVOZ MESEC 1992 1991 % jan 5197 5860 -12,75 feb 6227 6484 - 4,12 mar 7414 6388 +13,83 apr 6807 7379 - 7,75 maj 7951 7713 + 3,08 jun 7519 6635 +13,32 jul 2107 5847 -49,96 avg 4027 4211 - 4,36 sep 7900 5968 +32,37 okt 8349 6379 +30,89 nov 8173 5581 +46,44 dec 7129 5100 +39,78 SKUPNO 78800 73119 + 7,76 IZVOZ MESEC 1992 1991 % jan 3770 4426 -17,40 feb 5074 4888 + 3,66 mar 5360 5410 - 0,93 apr 5181 6061 -14,51 maj 5434 6802 -20,11 jun 5535 5288 + 4,67 jul 6425 5047 +27,30 avg 3140 2860 + 9,79 sep 5944 4359 +36,36 okt 6662 4881 +36,48 nov 6664 4845 +37,54 dec 6496 4046 +60,55 SKUPNO 65685 58913 +11,49 PLEŠIVO / NOVOLETNO SREČANJE V GRADNIKOVI KLETI VČERAJ-DANES Predsednik Turello in minister Pelhan gosta na srečanju SSk Deželni tajnik Jevnikar o zahtevnem delu, ki čaka stranko V Gradnikovi kleti na Plešivem je bilo predsi-noci novoletno srečanje SSk. Poleg somišljenikov so se ga udeležili predsednik deželne uprave Vinicio Turello, slovenski minister za kulturo Sergij Pelhan, sen. Darko Bratina, konzul Slovenije Jože Suš-melj, predstavniki strank iz Italije in Slovenije ter slovenskih organizacij iz naše dežele. Po uvodu predsednika SSk Marjana Terpina in pozdravu krminskega župana Alida Ambrosia sta spregovorila Turello in Pelhan. Prvi je omenil 30-letnico Dežele, dosedanje dosežke in bodoče naloge, med temi zaščito manjšin, refinansiranje zakona za obmejna območja in uresničevanje povezovalne vloge dežele FJk v srednjeevropskem prostoru. Pelhan je podčrtal potrebo po dograjevanju Osimskih sporazumov “s pogledom v naprej in ne v nazaj” in napovedal, da si bo kot minister prizadeval, da bi kultura nasipala jarke nerazumevanja in tkala vezi med narodi. Deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar je nato spregovoril o preizkušnjah, ki Čakajo stranko. Prihodnje mesece bo označevalo troje vprašanj: pokrajinske in deželne volitve, institucionalne reforme, ki s spremembo volilnega sistema ogrožajo prisotnost SSk v javnih upravah, ter pogajanja o dopolnjevanju Osima. »Od dela vseh nas bo odvisno«, je dejal, »ali se bodo te zadeve zasukale nam v prid ali proti nam«. (MM) Turello in Pelhan z drugimi gosti in voditelji stranke na srečanju v Gradnikovi kleti TRŽIČ / VPLETENI TUJCI? Našli blago, ki je izginilo iz trgovine Big Fashion Pred štirinajstimi dnevi je iz trgovine Linea Big Fashion v središču Tržiča izginilo za okrog 150 milijonov lir športnih in drugih oblačil. Neznanci so v nočnih urah dokaj spretno prišli v trgovino ter iz notranjosti odprli enega od vhodov, naložili blago (plašCe, usnjene jopice, smučarske kombinezone, majice, kavbojke in drugo blago, ki gre lahko v prodajo) na dostavno vozilo in izginili. Preiskovalci so bili tokrat, kot se zdi uspešni. Po neuradnih vesteh naj bi že prišli na sled storilcem in tudi zaplenili ukradeno blago. Z zadevo se ukvarja tržaško sodišCe, po Čemer bi lahko sklepali, da so v tatvino vpletene osebe, ki imajo bivališče na Tržaškem, oziroma, da so ukradeno blago zasegli kje na Tržaškem. Po skopih vesteh, ki so kljub preiskovalni tajnosti le nekako prišle na dan, naj bi bilo ukradeno blago morda namenjeno na območje nekdanje Jugoslavije in v zadevo naj bi bili vpleteni tudi tuji državljani po vsej verjetnosti iz bivših jugoslovanskih republik. Danes popoldne in jutri bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske črpalke GORICA IR - Ul. don Bosco MONTESHELL - Ul. Trieste AGIP - Ul. Apuileia FINA - Korzo Italia TR2IC MONTESHELL - Ul. Matteotti IR - Ul. Boito ESSO - Ul. 1. Maggio FINA - Ul. Cosulich KRMIN MONTESHELL - na državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - na cesti proti Marjanu SL0VRENC ERG - Trg Montesanto RONKE MONTESHELL-na letališču POLJAN AGIP - Ul. III. Armata ROMANS API - Trg Candussi FOSSALON MONTESHELL - Fossalon TURJAK IP-na državni cesti te so bile dežurne 15.11. bencin Iz matičnega urada v Gorici od 24. do 30. t.m.: RODILI SO SE: Mauro Calligaris, Giulia Buglio-ne, Consuelo Princi, Giuseppe Carmine De Rose, Stefano Caudek, Damjan Klanjšček, Lo-rella Carriero, Tania Dreon, Gabrijel Lango, Michele Mongelli, An-nalisa Verdoliva, Maria Chiara Coco. UMRLI SO: 56-letni upokojenec Giovanni Turus, 70-letni upokojenec Umberto Della Pic-ca, 89-letni upokojenec Ottorino Penon, 68-letni Luigi Brandolin, 79-letni upokojenec Paolo Riz-zatti, 70-letni upokojenec Giorgio Gruden, 84-letna upokojenka Maria Sfiligoj, 86-letna upokojenka Carmella Decolle por. Badalini, 63-letna upokojenka Ro-salia Žigon por. Basal-della, 83-letni upokojenec Giovanni Trevisan, 81-letna upokojenka Maria Malavolti, 91-letna upokojenka Paola Si-smondi, 85-letna upokojenka Antonia Beguš vdova Volpe, 86-let-na upokojenka Ludmilla Gorian, 51-letna Gabriel-la Bisco por. Trombini, 90-letni upokojenec Giuseppe Cavalleris, 66-let-ni upokojenec Ermanno Cecilia. OKLICI: delavec Giuseppe Berdusin in delavka Monica Colella, komercialist Francesco Marchesan in uradnica Marina Terrazzer, Čuvaj Maurizio Romagnoli in delavka Patrizia Cassani, podjetnik Paolo Gruden in glasbenica Daniela Bonitatibus. U LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA ST. 1 -Standrež - ul. sv. Mihaela - tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE - Trg Republike - tel. 410341. SDZPI / NOV TEČAJ V GORICI NOVICE Priložnost za spoznavanje računalništva Računalniški kabinet SDZPI (foto Studio Reportage) Ponudba Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje v Gorici se bo v kratkem obogatila še za en tečaj in to s področja informatike, ki je še posebno aktualno in zanimivo. Zavod je v tem šolskem letu že priredil teCaj informatike poleg strokovnega masterja, tečaja angleščine in dveletne “šole” za prodajalce. Zaradi velikega zanimanja prirejajo sedaj še en tečaj informatike, ki bo obsegal skupno 60 ur (dvakrat tedensko po dve uri in pol), zaCel se bo marca in se upoštevajoč velikonočni odmor končal sredi maja. Predavanja bodo v poznih popoldanskih urah po dogovoru s tečajniki. Pogoj za vpis je diploma nižje srednje šole. Vpis stane 90 tisoč lir. TeCaj bo ponudil uvod v računalništvo (personal computing), osnove operacijskega sistema DOS in MS WORD -urejanje besedil. Na voljo je še nekaj mest: interesenti'se lah^o javijo na SDZPI, Ul, Croce 3, tel. 81826. Danes 10. revija Sovodenjska poje Deseta, jubilejna izvedba revije pevskih zborov Sovodenjska poje bo kot napovedano danes ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Kulturno društvo Sovodnje letos ni povabilo zborov iz drugih krajev, saj so bili organizatorji mnenja, da mora biti slavnostna deseta izvedba tega srečanja domačih pevskih zborov izključno “sovodenjska”. VeCer bo torej v celoti posvečen domačim pevcem. Prisluhnili bomo lahko ženskemu zboru Sovodnje, moškemu zboru Skala iz Gabri j, mešanemu zboru Rupa-PeC in vokalni skupini Sovodenjska dekleta. Pesmi bo povezoval dramski igralec Janez Starina. Dan kulturev Dijaškem domu Bliža se cas, ko bomo priča številnim kulturnim dogodkom v Čast slovenskemu kulturnemu prazniku. Tudi v slovenskem dijaškem domu “Simon Gregorčič” se že pripravljajo, da bi na svoj način počastili ta trenutek. V ta namen bodo pripravili kulturni veCer v petek, 5. februarja, ob 18.uri. VeCer bodo pričeli z uvodno mislijo, ki jo bodo tudi tokrat oblikovali gojenci. Sledil bo nastop gostov, dramskega krožka osnovne šole iz Branika, ki se bodo predstavili z igrico Marthe Svvintz “Kraljevi smetanovi kolački”. To pa bo morda tudi priložnost, da se bodo ob srečanju stkala nova prijateljstva. Vsi, ki jih zanima, kaj vse se bo ta veCer dogajalo na kraljevem dvoru, so prisrčno vabljeni. Streljanje v Tržiču Policija raziskuje ozadje dogajanja vCeraj nekaj pred 6. uro pred vhodom tržiške ladjedelnice. Kot vedo povedati priče, naj bi na tistem območju prišlo do najprej glasnega pretepa, nato pa do avtomobilskega zasledovanja in celo streljanja (ni znano Ce s pravim orožjem, saj tulcev niso našli) med dvema mladima moškima, ki sta naposled izginila. Eden od dveh pa je morda 28-letni Roberto Garim-berti iz Tržiča, ki se je ob 6.10, torej le nekaj minut kasneje, z avtom zaletel v drevo in nato v hišo v Ul. Rosselli. Okreval bo v desetih dneh, nato pa ga Čaka sodna prijava zaradi vožnje v vinjenem stanju in morda še česa drugega. Informativna služba KZE Že v zaCetku januarja smo poročali o novi pobudi, ki jo uvajajo pri goriški KZE, da bi bolje ustregla uporabnikom in zadostila njihovim najrazličnejšim zdravstvenim potrebam. V prihodnjih dneh bodo pri vodstvu KZE aktivirali posebno informativno službo. Delovala bo od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. Zavarovanci bodo po telefonu (592500) prejeli izčrpne informacije s področja organizacije javne zdravstvene službe ter točne napotke glede ravnanja v specifičnih primerih. Na to službo bodo zavarovanci lahko naslovili tudi morebitne ugovore, kritike ali pritožbe. GLEDALIŠČE VERDIJEVO GLEDALIŠČE V GORICI: jutri, 1. februarja, ob 20.30, Arthur Schnitzler - »Ana-tol«. Gostovanje Drame SNG gledališča. Režija Zvone Šedlbauer. Abonmajska predstava sezone 92/93 SSG iz Trsta za red A in B. M PRIREDITVE v čitalnici knjižnice D. FEIGEL bo v Četrtek, 4. februarja, ob 20.30 predavanje in praktični prikaz masaže shat-su. Predavala bo prof. He- ■ lena Bizjak. ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE priredi 20. februarja veselo pustovanje v Kulturnem domu v Sovodnjah. Ples z ansamblom Biljard, večerja, žrebanje nagrad, zaželene maske. Vabila pri Davorinu, Lucijanu, Gianniju, Mirici in Mirjam. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi v soboto, 20. februarja, veselo pustovanje v restavraciji Pri škofu (Al Vescovo) v Podbonescu, v Beneški Sloveniji. Vesela zabava in skupna veCerja. Prijave na sedežu društva in pri poverjenikih do 3. februarja. KINO GORICA VITTORIA 16.SO-IS.20-20.10-22.00 »La morte ti fa bella«. Igrajo Meryl Streep, Bruce Wil-lis in Goldie Hawn. CORSO 15.00-17.20-19.40-22.00 »Dracula«. Rež. F. Ford Coppola. VERDI 15.00-17.15- 19.40- 22.00 »Guardia del corpo«. I. Kevin Costner. TR2IC COMUNALE 14.30-17.00-19.30-22.00»Luna di fiele«. Rež. R. Polan-skl. EKCELSIOR 15.30- 17.40- 20.00-22.00 »Guardia del corpo«. Tatovi v šoli v Romansu Na območju Romansa in Vileša deluje tatinska skupina, ki pogosto vlamlja v javne zgradbe. Pred kratkim so obisk zabeležili na županstvu v Romansu, kjer pa so se morah vlomilci zadovoljiti z dokaj skromnim plenom. Neznanci so obiskali kmalu zatem županstvo v Vilešu. Včeraj je prišla v javnost vest, da so sredi tedna neznanci vlomili v prostore nižje srednje šole v Romansu. Odnesli so snemalno kamero in nekaj drugih vi deopripomockov v skupni vrednosti okrog poltretjega milijona lir. Pri Gradežu utonil ribič V Gradeški laguni je predsinoCi utonil 52-letni domačin Giuseppe Palella, trgovec s povrtnino v Drev. Italia. Mož se je v prostem Času rad ukvarjal z ribolovom. V petek zvečer sta se s prijateljem na dveh manjših Čolnih odpravila po laguni. Prijatelj je kasneje povedal, da je ob sunku burje slišal pljuskniti vodo. Bil je Palella, ki je padel s Čolna, po vsej verjetnosti, kot je nato dognal zdravnik, zaradi srene kapi. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV DAN SLOVENSKE K ULTURE SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE gostuje DRAMA SNG LJUBLJANA Arthur Schnitzler AN ATOL Rezija Zvone Šedlbauer Jutri, 1. februarja, ob 20.30 v gledališču »G. Verdi« v Gorici. Abonma red A in B. Avtobus vozi po običajnem voznem redu. ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE priredi 20. februarja VESELO PUSTOVANJE v Kulturnem domu v Sovodnjah. Ples z ansamblom Biljard, večerja, žrebanje nagrad, zaželene maske. Vatih]mDQvainu,]axjjaiMQanrqu,Marici in Mirjam. Od 12. januarja do 20. februarja TRADICIONALNA RAZPRODAJA OB KONCU SEZONE MODERNE PREPROGE PRESITE ODEJE-PUHOVKE Posebni popusti tudi na vseh drugih artiklih GORICA ■ UL. MORELLI19/B - 23/B - TEL. (0481) 533432 SLOVENIJA Nedelja, 31. januarja 1993 NOVICE 30. JANUAR - DAN SLOVENSKE VOJNE MORNARICE Ustanovljena komisija za ugotavljanje premoženja LJUBLJANA - Včeraj je začel veljati odlok o ustanovitvi, nalogah in sestavi komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Na temelju tega odloka morajo poklicni funkcionarji tej komisiji sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju takoj, najkasneje pa v enem mesecu po prenehanju in nastopu funkcije. Funkcionar mora komisiji predložiti podatke o vseh funkcijah, ki jih »zaseda« poklicno ali nepoklicno in o vseh dohodkih prejšnjega leta. Prav tako mora sporočiti tudi prihodke zakonca oziroma osebe, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, in oseb, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu. V primeru, da bo posamezni funkcionar kršil zakon ali zlorabljal svoj položaj v pridobitne namene, mora tisti, ki je to izvedel, o tem obvestiti organ, katerega elan je ta funkcionar, in organ bo naprej ukrepal v skladu z ustavo in zakonom. (STA) Minister za gospodarstvo obiskal študente podjetništva SEVNICA - Minister Tajnikar je podjetniško izobraževanje v Sevnici podprl še kot minister za drobno gospodarstvo v prejšnji vladi, saj meni, da je zelo pomembno, da v Sloveniji začnemo misliti podjetniško. To je poudaril tudi na srečanju v petek s študenti podjetništva, dejal pa je še, da bi tako imenovana industrijska politika tudi pri nas morala dobiti pravo mesto. Zal pa je dolgo Časa ni bilo niti v študijskih priročnikih. Pomen izgrajevanja gospodarske politike in pomembnih ekoloških naložb je po njegovem mnenju nesporen; Štajerska iz tovrstnih »prizadevanj« seveda ne bo izvzeta, saj Slovenija že v kratkem pričakuje 60 miljonov ekujev evropskega posojila za Dravske elektrarne. Udeleženci srečanja pa so ministru Tajnikarju povedali, da podjetniško izobraževanje pri njih poteka že nekaj let. Leta 1987 so namreC ustanovili razvojni sklad za obrt, ki se danes financira iz občinskega proračuna, del pa prispeva tudi banka in zavarovalnica. Imajo tudi zasebno podjetje za podjetniško svetovanje, prav tako pa skupaj z zavodom za zaposlovanje načrtujejo nove programe podjetniškega izobraževanja za osnovnošolce, dijake in študente, ki se bodo lahko udeležili tudi podjetniškega tabora med poletnimi počitnicami. (A. Z.) Diplomati tudi v Mariboru MARIBOR - Ce bi se s tem strinjala predsednika države in vlade ter zunanji minister, bi po mnenju Alana VVendta, veleposlanika ZDA v Sloveniji, ameriško veleposlaništvo lahko bilo tudi v Mariboru. To je veleposlanik dejal predsedniku mariborskega izvršnega sveta Antonu Rousu med nedavnim obiskom v štajerski prestolnici. Predstavnik mariborskega izvršnega sveta je povedal, da so se o možnostih odprtja konzularnih predstavništev v Mariboru pogovarjali že s prejšnjim zunanjim ministrom, dr. Dimitrijem Ruplom. (STA) Za spodbujanje mednarodnega sodelovanja LJUBLJANA - Sektor za raziskave in razvojni program pri ministrstvu za znanost in tehnologijo bo imel letos na voljo nekaj veC kot 572 tisoč ameriških dolarjev. Le-teh bodo »deležni« znanstveniki, ki sodelujejo v mednarodnih raziskovalnih projektih. Sredstva bodo tako kot tudi do zdaj namenjena kritju potnih stroškov. Lani je na ta način ministrstvo sofinanciralo 870 mednarodnih potovanj. (MOREL) Slovenka podpredsednica v telesu Sveta Evrope STRASBOURG - Svet za kulturno sodelovanje Sveta Evrope (CDCC) je imel od 12. do 14. januarja 1993 v Strasbourgu svoje 61. zasedanje. CDCC skrbi za sodelovanje držav članic na področju šolstva, kulture in kulturne dediščine. Na zasedanju je sodelovala tudi Slovenija, ki je s pristopom k Evropski kulturni konvenciji 2. julija 1992 postala polnopravna Članica CDCC. Osrednja tema zasedanja je bila obravnava prihodnjih usmeritev kulturnega sodelovanja v Evropi. V uvodnem delu razprave sta sodelovala tudi Catherine Lalumiere, generalna sekretarka Sveta Evrope, in Miquel Martinez, predsednik parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Obravnavali so tudi priprave na vrhunsko srečanje Sveta Evrope, ki bo oktobra 1993 na Dunaju. Na njem bodo sodelovali predsedniki držav in vlad Članic. Države Članice so za podpredsednico Sveta za kulturno sodelovanje Sveta Evrope izvolile vodjo slovenske delegacije Tanjo Orel-Sturm. (L. B. N.) Gorenju 23 milijonov tolarjev za raziskovanje VELENJE - V Gorenju so pred kratkim predstavili 13 razvojno raziskovalnih projektov, ki so jih uresničili lani. Projekti so bili usmerjeni v racionalizacijo in tehnološko posodabljanje proizvodnje ter v nadaljnje izboljšanje kakovosti in zanesljivosti gospodinjskih aparatov. Večino teh projektov so razvijali v Gorenju - Gospodinjskih aparatih, za njihovo financiranje pa je ministrstvo za znanost in tehnologijo namenilo nekaj veC kot 23 milijonov tolarjev. (MOREL) Sinji galeb v TO Ustanovitev430. združenega odreda obalne obrambe LUCIJA - Včerajšnji dan bo zapisan v naši zgodovini kot dan, ko je bila ustanovljena slovenska vojna mornarica. Na slovesnosti v lucijski Marini je bil predstavljen 430. združeni odred obalne obrambe, ki mu je predsednik predsedstva Republike Slovenije podelil prapor. Predsedniku KuCanu in komandantu Teritorialne obrambe Slovenije generalu Slaparju je raportiral komandant odreda poročnik korvete Boris Ceršak. Predsednik KuCan je nato v krajšem govoru povzel že znana stališča naše države o obrambi države in še posebej našega morja. »Želimo in prizadevamo si za mejo, ki bo stabilna, mirna in varna, ki bo povezovala in ne razdvajala. Želimo mejo, ki bo omogočala svobodno prehajanje ljudi, njihovega blaga in njihovega dela. Seveda pa zgolj želje niso dovolj v svetu, kakršen je, in na področju, ki neposredno meji na območja, na katerih miru še nekaj Časa ne bo. Nedaleč od tod je pred letom in pol ozemlje Slovenije zapustila za- dnja enota tuje vojske na naših tleh. Demokracija v naši državi in naša ustrezna obrambna pripravljenost pa bosta zagotovili, da se tuje enote tukaj ne bodo nikoli več pojavile,« je med drugim povedal predsednik Kučan. Krajši nagovor je imel tudi minister za obrambo Janez Janša, ki je poudaril, da moramo v teh nemirnih Časih poskrbeti tudi za obrambo našega morja in obale. Zato je bil ustanovljen mornariški odred, ki je že zdaj uspo- Boris Vuk Krstna vožnja Sinjega galeba (Foto; Aleš Pavletič / TRIO) sobljen za vse naloge, seveda pa ga bo treba še dopolnjevati, tako kadrovsko kot s potrebno opremo in tehničnimi sredstvi. Ob tej priložnosti je doživelo krst prvo plovilo, ki ga bo uporabljala slovenska mornarica - regatna jadrnica Sinji galeb. Krstna botra je bila žena predsednika države Štefka Kučan. Po krstu je Sinji galeb odplul v Piran, kjer je vse udeležence slovesnosti pozdravil predsednik občinske skupščine Franko Ficur. Ta je v svojem izčrpnem govoru orisal zgodovino nastajanja slovenske mornarice in predlagal, da naj 30. januar postane državni praznik slovenskega pomorstva. Milan Kučan ob podelitvi praporja Borisu Geršaku (Foto: Aleš Pavletič / TRIO) Za prvo vožnjo novokrščenega Sinjega galeba od Lucije do Pirana sta se med drugimi vkrcala tudi predsednik republike Milan Kučan in obrambni minister Janša. Zahvaljujoč dokaj močni burji je bila vožnja precej »divja« - ljubljanski jadralci, ki se poleti zbirajo pred piranskim Gostiščem na obali, bi rekli, da so »vozili po šipcah«. Zato smo predsednika vprašali, če ga je bilo kaj strah. Povedal je, da je na vožnji prav užival, saj ima z jadranjem že kar nekaj izkušenj. Botre Štefke na tej vožnji ni bilo, pa ne zato, ker bi jo bilo strah, pač pa, ker pozna staro mornarsko vražo, da ženska na barki prinaša nesrečo. Na vprašanje, ali ne bi bila za zaščito slovenskega morja in obale namesto vojaških enot primernejša obalna straža, kot jo imajo v Ameriki (takšna mnenja so se že pojavljala), nam je predsednik Kučan odgovoril: »Vem za ta mnenja in tudi vem, kakšen je koncept ameriške obalne straže in kako ta deluje. Mislim, da je obrambni koncept, ki ga razvija in uresničuje naša teritorijalna obramba v danih okoliščinah najbolj primeren. Seveda v našem morju ne bomo imeli križark, letalonosilk in podmornic. Imeli pa bomo na vodi in na obali vsa potrebna sredstva in ljudi, ki bodo s temi sredstvi znali ravnati, da bomo lahko odvrnili vsakega, ki bi nas ogrožal.« BAPTISTI / POSVOJITVE Aloha za sirote z Balkana Baptistični pastor in ameriška družba Aloha skrbita za osirotele Boštjan Lajovic LJUBLJANA - Baptistična cerkev ne sodi med najveeje in najvplivnejše v Sloveniji, sem in tja pa se glas o njenem delu razširi Cez običajne predstave in znanja, ki jih imamo o delovanju verskih skupnosti pri nas. Takšna priložnost je tudi sodelovanje Martina Hlastana, pastorja baptistične cerkve v Ljubljani in ameriške družbe Aloha Adoption Services, ki teče že leto dni. Gre za organizacijo, ki se ukvarja predvsem s posvojitvami otrok, ki so zaradi vojnih spopadov ostali brez staršev. Začelo se je v Moldaviji in Romuniji, nadaljuje pa se na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, Ce omenimo le nam bližnje države. Kot nam je pripovedoval pastor Martin Hla-stan, je duša vsega gospa Pamela Iacchei, ki je grozote postkomunističnih spopadov spoznavala v Romuniji. Tam je tudi posvojila deklico in jo odpeljala s seboj v Združene države. Pri tem ne gre za klasično posvojitev, saj si vseskozi prizadeva, da deklica ne bi pozabila svoje domovine in ji zato omogoča večkratne obiske Romunije. Nasploh skuša Aloha poiskati nadomestne starše, ki izvirajo iz držav, od koder je posvojeni otrok. Sirote iz hrvaške vojne so tako v glavnem posvojile ameriške družine hrvaškega rodu. Pastor Hlastan pravi, da so takšni otroci prav- zaprav ambasadorji svojih dežel. Ima približno sto obsežnih dosjejev ameriških družin, ki se zanimajo za posvojitev, v katerih so vsemogoči podatki in mnenja, ki dokazujejo, da bodo družine primerno okolje za posvojene otroke. Postopek je v skladu z zakoni ZDA in države, kjer otrok živi. Zanimalo nas je, Ce je kateri od pogojev tudi krščanska veroizpoved, tako pri krušnih starših kot pri otroku. »Ne, zanima nas le človek, otrok, ki trpi. Otrok se še ne zna opredeliti, zato ni pomembno, kam ga prištevajo. Osebno bi sicer želel, da bi pri starših prevladovala božja ljubezen, vendar je najvažnejše to, da otrok najde toplo družinsko okolje«, je povedal pastor Hlastan. »Nekakšna moralna zaveza krušnih staršev je tudi, da po svojih močeh pomagajo državi, kjer so posvojili otroka. Tako se zbere precej pomoti«. Aloha tudi omogoča socialnim delavcem, da obiščejo Združene države Amerike in se prepričajo, v kakšnih razmerah živijo posvojeni otroci. O številu doslej posvojenih otrok pastor Hlastan ni imel podatkov, saj je to v domeni Alohe, kot nasploh vse v zvezi s številkami. »Predvsem je pomembno, da pomagamo nesrečnim. Zato smo tu,« je še enkrat poudaril pastor Martin Hlastan. DOGODKI, KI SE JIH VELJA ZAPOMNITI Razlika v plačah stavkajočih in vladajočih je 1 proti 32 MMIi—— Mua Gačnik Nova vlada Da je Janez Drnovšek "ustvaril" novo vlado, je potreboval petdeset dni. Svoja pogajanja pa je najjasneje označil z besedami: »Stranke so zaradi takšnega povezovanja doživljale - vsaka na svoj način - tudi notranje travme in neke vrste šok«. Vlada je bila izvoljena z dvotretjinsko podporo. Proti "paketu" ministrov so glasovali poslanci Podobnikove ljudske stranke in Bavčarjevi demokrati. Proti volji lastne stranke naj bi glasovalo tudi nekaj poslancev iz vrst Jelinčičeve nacionalne stranke. Podpora vladi, ki jo sestavlja "ločena koalicija", zagotavlja preživetje vlade vsaj v prvem obdobju.To se je lepo pokazalo na prvem zasedanju državnega zbora po sestavi vlade, ko so poslanci neverjetno hitro končali obravnavo kar šestnajstih zakonov in ko so si bila stališča strank, za tiste, ki so bili vajeni dolgotrajnega obdobja skupščinskih blokad, neverjetno podobna. Na nekoliko manj trdnih temeljih pa stoji nacionalna stranka. Jelinčič, ki je še v torek govoril, da v poslanski skupini SNS v državnem zboru vlada harmonija in da ima vse pod kontrolo, je že v sredo ostal brez šestih poslancev, s prepolovljenim poslanskim klubom. Poslanci, ki so izstopili iz poslanskega kluba, še naprej ostajajo elani stranke, zahtevajo pa sklic izrednega kongresa SNS (Jelinčič to komentira z besedami, da gre za skrajneže, ki bi se radi šli gostilniško politiko), in nameravajo ustanoviti svojo poslansko skupino. S sanacijo Ljubljanske banke, d.d., pa se od srede naprej tudi uradno začenja postopek sanacije slovenskega bančnega sistema in uresničuje ena izmed točk Drnovškove programske usmeritve. Ločeno vodenje bolnega in zdravega dela bančne bilance naj bi bankam omogočalo nov zagon. Nove stavke Da so se delavci zavedli svojega položaja, so morali potrpeti, da se je število nezaposlenih dvignilo na 150 tisoč. Lanskoletna splošna opozorilna stavka, ki so jo pripravili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, je propadla. Letošnja pomlad naj bi prinesla novo. Zaenkrat pa sindikati, razdrobljeni kakor so, še vedno vsak po svoje tulijo in zahtevajo dogovore z vlado. Podjetja, ki jih je prevzel Sklad RS za razvoj, predstavljajo socialno bombo, ki bo vsak trenutek eksplodirala. Lastninjenje pomeni delavcem še dodatno skrb, da bodo na koncu ostali brez vsega; brez plač in brez deleža lastnine. Avtobusi koprskega Slavnika niso vozili že tretji teden. Delavci, ki za svoje delo že nekaj Časa niso dobili plačila, se na delo niso nameravali vrniti. Ministrica za delo Jožica Puhar jim je ponudila enkratno denarno pomoč, pa so jo zavrnili, Ceš, da za svoje delo zahtevajo le pošteno plačilo in ne miloščine. Od svojih zahtev pa so odstopili, ko jim je bilo konec tedna zagotovljeno izplačilo novembrske plaCe (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO) (Foto: J. Suhadolnik/TRIO) z vsemi dodatki. Zajamčenega osebnega dohodka, ki znaša 13.520 tolarjev in ga v Sloveniji prejema trenutno okoli 30 tisoC zaposlenih delavcev, očitno niti s trdim delom ni veC mogoCe zaslužiti. Slavnik v neizplaCe-vanju sploh ni osamljen primer. Nasprotno: neizplaCevanje plač v slovenskih podjetjih postaja pravilo. V družbi Les -Tovarni meril v Slovenj Gradcu je zaradi dvomesečnega zaostanka v izplačilu plaC gladovno stavkal sindikalist Stojan Prošev, kasneje pa tudi njegovi sodelavci. Tudi šolniki ne nameravajo odstopiti od svojih zahtev po enakopravnem obravnavanju delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti ter delavcev v javni upravi. Ce vlada ne bo ustregla njihovim zahtevam po višjih plačah, bodo od 10. do 12. februarja uresničili svojo-napo-ved splošne stavke. DAVOS / SVETOVNI GOSPODARSKI FORUM HRVAŠKA / BOJI V KRAJINAH Drnovšek navezuje stike Krvočuk predlogo novo rozorožitev Margareth McDowell / Davos Hrvaška vojska prodira proti Kninu Hrvaški predsednik Franjo Tudman je položil temeljni kamen za novi mosleniški most Goran Moravcek / Zadar DAVOS - Tako kot vsi dosedanji svetovni gospodarski forumi, tudi letošnje srečanje v Davosu gospodarstvenikom, strokovnjakom in politikom ponuja možnost, da se poleg uradnih razprav med seboj pogovorijo tudi na Štiri oci. Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je skoraj vso soboto preživel v pogovorih z evropskimi državniki in predstavniki mednarodnih organizacij. Sam je ta srečanja razdelil v dve skupini. V prvo skupino je uvrstil pogovore z državniki, kot sta predsednik Bolgarije Žele Zelev ah pa Albanije Šali BoriCa. Ta dva pre-mierova sogovornika so zanimale predvsem razmere na Balkanu in seveda morebitne pobude za rešitev te krize. V drugo skupino sogovornikov pa je Janez Drnovšek postavil predstavnike mednarodnih finančnih organizacij. Sestal se je s predsednikom Evropske banke za obnovo in razvoj Jacquesom Attahjem. Ta evropska institucija se namreč resno pripravlja, da bo financirala projekte v Sloveniji, predvsem gradnjo cest in obnovo železnice, banka pa bo pomagala tudi pri prestrukturiranju slovenskega gospodarstva. Tudi predstavniki Mednarodnega denarnega sklada so Se vedno prepričani, da je Slovenija najbolj zanimiva postsocialistična država v srednji Evropi. Z nekaterimi zahodnoevropskimi voditelji se je Janez Drnovšek pogovarjal predvsem o možnostih za vključitev v evropske organizacije. Velika večina udeležencev Foruma se ni ukvarjala s Slovenijo. Evropa in Združene države Amerike, ki so zaposlene z lastnimi težavami, se balkanskega prostora vedno znova dotakneta le kot Cme packe, ki kah obzorje njune svetie prihodnosti. Ameriški senator John F. Kerry, ki je tudi elan zunanjepoliticne-ga komiteja, je zagotovil, da namerava biti novi predsednik Bill Clinton bolj dejaven v bosanskem sporu. Clinton bo zagotovil vodstvo, ki ga zdaj ni, je povedal Kerry, vendar je dodal, da Bosna seveda ni tisto, kar sta Somalija in Irak. Albanski predsednik Šali Beriša pa je opozoril na problem Kosova in za to območje zahteval takojšnjo zaščito. Preventivna diplomacija ni uspela preprečiti vojne na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, zdaj pa se lahko s preventivnimi akcijami izogne njenemu širjenju. Vodilno vlogo pri posredovanju je Beriša zaupal zvezi Nato. Ukrajinski predsednik Leonid KravCuk pa je sprožil novo razorozitveno akcijo. Predlagal je namreč ustanovitev posebnega mednarodnega sklada, ki bi zagotavljal sredstva za uničevanje jedrskega orožja. Njegovo ponudbo je podprl tudi nemški obrambni minister Volker Ruhe. O denarju zaenkrat sicer Se niso govorili. Pri dobrih idejah ni treba takoj začeti s podrobnostmi, je povedal Ruhe, toda največ denarja naj bi po njegovih besedah le prispevale jedrske države. Očitno so dovolj bogate, saj imajo jedrsko orožje, je bil piker nemški minister in se hkrati pohvalil, da sam živi v nejedrski državi. ZADAR - Borbe na t.i. rožnatih področjih na Hrvaškem trajajo Ze deveti dan. Potem ko so Hrvati brez večjih naporov zavzeli Maslenico, letališče Ze-munik in jez Peruča, bi bil njihov naslednji podvig zavzetje Drniša, kjer je zbrano vojaštvo obeh vojskujočih se' strani. To je tudi razumljivo, saj bi izguba tega pustega mesta, v katerem ni žive duše, pomenila za Srbe korak h končne- mu porazu, Hrvati pa bi se znašli v predmestju samega Knina. V protiofenzivi so Srbi prišli do vasi Zemunik Gornji, odkoder z artiljerijo tolčejo po okoliških mestih. Kljub resoluciji 802 Varnostnega sveta ZN je mogoče pričakovati nadaljevanje bojev. V Zadru se je v soboto mudil hrvaški predsednik Tudman in položil temeljni kamen za novi masleni-ški most. Pritisk mednarodne javnosti, naj Hrvaška preneha z ofenzivo, Tu-dmana ne razburja. Pri izbiri med razpoloženjem domače javnosti in mednarodnih ustanov se je opre-debl za to, da zadovolji zahteve Hrvatov, posebno pred okrajnimi in lokalnimi vohtvami 7. februarja. Po »dalmatinskem viharju« so Hrvati prepričani, da bo Tudman brez večjih težav zmagal na lokalnih volitvah. Vprašanje je, kje se bo ustavila njegova vojska, ki je na srednjedalma-tinski fronti ugotovila, da jih srbske paravojaške enote in prostovoljci ne morejo ustaviti. V senci dalmatinskih dogodkov so v hrvaškem naselju Turanj pri Karlovcu potekali hudi boji. Domnevajo, da hrvaška stran razteguje frontno Črto, da bi oslabila srbske sile okrog Zadra in Drniša. Kabinet hvaškega obrambnega ministra Sušaka je sporočil, da sta dva zajeta novinarja agencije Srna iz Banja Luke, ki sta padla v roke hrvaške pobcije pri Sinju, v resnici Cetniska borca. Hrvatom se mudi, da pred prihodom francoske letalonosilke Clemencau v Jadransko morje povsem obvladajo rožnata področja. Nocoj je priplula v mednarodne vode Jadrana pred otok Palagruže britanska letalonosilka Are Royal, tukajšnja javnost pa se sprašuje, kakšna je lahko vloga Francozom in Angležev. V Zagrebu so prepričani, da nobena eventualna akcija ne bo uperjena proti hrvaškim silam in brez nervoze še naprej osvobajajo kraje Srednje Dalmacije. Srbski begunci iz Peruče na poti v Knin (Telefoto: AP) SARAJEVSKA TRAGEDIJA HHHHeeHaeeeei Vojna je uničila kraje, kjer so se ljubili mladi Vesna Andree / Sarajevo SARAJEVO - S svojega okna pogosto vidim, kako se ljubita dva mlada. Skrita v pasaži pred poslopjem, v katerem živi mlada dama, kjer ju ne morejo doseči pogledi staršev, sosedov, tudi granate ne. Ona jih ima kakšnih sedemnajst, on pa morda leto vec. Ob njiju je na zid prislonjena puška. Vojna je dobesedno uničila vse kraje, na katerih se mladi lahko srečujejo: klopi v parku, diskoteke, kinodvorane in prazna stanovanja, takrat ko so starši v službi. V enem samem dnevu se je vse to spremenilo v preteklost ali pa v negotovo prihodnost. Za tista dva zaljubljenca pa je najpomembnejša sedanjost. Zato si vsak dan izmišljata nove razloge, da bi lahko pribežala v pasažo, v kateri se s svojimi poljubi upirata tistim, ki so jima vzeli mladost. Sarajevski najstniki so do vojne predstavljali del subkulture tega mesta in vsega tistega, kar je ustvarjalo dobro znano sarajevsko vzdušje. Njihova pravila obnašanja so bila odraz nepisanega zakonika. Sola in delo sta jim bila bolj v zabavo kot pa v breme. Mestne ulice, in to tiste najbolj prometne, so sluzile za sprehode in srečanja med ljudmi. Tudi v tramvaju so dijaki pred šolskimi urami ponavljali lekcije. Zelo pomembno je bilo, da si bil kar se da izvirno oblečen. Tudi marenda je bila značilnost Sarajeva, sestavljalo pa jo je 20 Čevapčičev s Čebulo v lepinji. Zunaj so bili vsak večer, kar ni značilnost drugih evropskih središč, kjer se mladina zabava zabavi le za konec tedna. Rock’n roli pa je bila nujna sestavina njihovega življenja. Zdaj je vojna in mladi sedijo v hiši, skupaj s starši. Poslušajo poročila, sodelujejo pri družinskih ekspedicijah, s katerih je treba prinesti vodo in drva. S prijatelji se komajda še slišijo, odvisno od tega, ali delajo telefoni ali ne. Zal jim je za šolo, v stanovanjih ni elektrike, zato se lahko učijo in berejo le pri dnevni svetlobi. Ko se znoCi, se minute spremenijo v ure. Toda v tej vojni najdemo tudi nekoliko drugačno vrsto mladih ljudi: tiste, ki so stari veC kot osemnajst let. Nikoli doslej ni bilo za mladeniča tako zelo pomembno, da je polnoleten. Mladeniči, ki dopolnijo osemnajst let, se lahko pridružijo borcem. Namesto da bi se ukvarjali z brezupnimi poskusi, da bi bili videti starejši, s katerimi se ukvarjajo vsi mladeniči tega sveta, so nase Cisto zares vzeli odgovornost za tisoče drugih ljudi. Namesto da bi starše skušali prepričati, naj jim dovolijo ostati zunaj še po polnoči, Čemijo na nočnih mrtvih stražah, petdeset metrov pred sovražnikom. Ognjeni krst in vojaška disciplina sta zamenjala rock and roli. Na njihovih obrazih ni strahu, le ponos in trdna odločenost. Čeprav se zavedajo, da za to vojno niso prav nič krivi, se borijo z vsem srcem. Boj, vojna in to, da se udeležuješ zgodovine, je močnejše od njihove mladostne egocentričnosti. Slog oblačenja zdaj določajo olivno zelene uniforme, na vsakem nekoliko drugačne, orožje in na kratko pristriženi lasje. Včeraj so bili še otroci, danes pa pogumno in odločno gledajo smrti v oci. Prav zato tako vroče ljubijo svoje deklice, saj se zavedajo, da je to morda zadnjic. Sarajevo, 30. januarja 1993 (Telefoto: AP) NEMČIJA / DEMONSTRACIJE PROTI NACIZMU 60 let po prihodu Hitlerja Marta Kos / Koln Demonstracije v Hamburgu KČLN - Ob 60. obletnici prihoda Adolfa Hitlerja na oblast so povsod po Nemčiji pripravili sprevode s svečami v rokah in demonstracije proti sovraštvu do tujcev in za demokracijo. Nemci želijo pokazati, da so današnje razmere povsem drugačne kot v VVeimarski republiki, ko je Nemčija pokleknila pred diktaturo z desne. Prireditve so bile ali še bodo tudi v Berlinu, Muenc-hnu, Leipzigu, Augsburgu, Hannovru, Bremnu, Potsdamu, Frankfurtu in v mnogih drugih večjih in manjših nemških mestih. Povsod po NemCiji ob spomenikih žrtvam nacionalsocializma stojijo Častne straže, položili so tudi vence. Ob spominu na dogodek izpred 60. let je notranji minister Seiterts poudaril, da je demokracija v NemCiji na trdnih temeljih. Predsednik židovskega sveta Ignaz Bubis je mlado generacijo pozval, naj se sooči z nacionalsocializmom. Nasploh se je prireditev udeležilo mnogo uglednih politikov in kulturnikov. V Rostocku, kjer so izbruhnili prvi nemiri, je filharmonija zaigrala Mozartov Requiem, v gledališčih so brali Brechtove pesmi. Neizrečeno geslo in sporočilo vseh demonstracij je bilo: nemška demokracija se je sposobna braniti. To, kar se je zgodilo leta 1933, se nikoli veC ne bo ponovilo. SRBIJA / BOJ ZA OBLAST Milana Paniča srbske oblasti niso hotele spustiti v državo BEOGRAD - Jugoslovanski premier je komajda dobil dovoljenje, da vstopi - v Jugoslavijo! Čeprav ga je skupščina odstavila, je Panič po ustavi še vedno zvezni premier. Beograjske oblasti mu niso dovolile, da bi v prestolnico priletel z letalom iz Budimpešte, potem pa je moral pet ur Čakati na meji med Madžarsko in Jugoslavijo, da so oblasti preverile vozniško dovoljenje njegovega šoferja! Škandal je samo epizoda v spletu maltretiranj, ki jih mora že dalj Časa prenašati Panič. V Beogradu so ga pred enim mesecem obtožili za vojne zločine, ker se je podpisal pod dokument o zamenjavi vojnih ujetnikov med Srbijo in Hrvaško. Oglasila se je družina pobitih Srbov iz Milan Panič (Foto: TRIO) Slavonije, ki je protestirala proti osvoboditvi »ustašev«, proti PaniCu pa je vložila obtožnico in zahtevala odškodnino milijon dolarjev za enega ubitega Srba. Pred enim mesecem se je to zdelo smešno, danes pa ne vec. Panič je izjavil je, da bo, Ce bo opozicija to želela, postal njen voditelj in potem z novo politično akcijo »zbrisal z zemeljske površine sedanji srbski režim«. Na sestanku z opozicijskim voditeljem Draškovi-Cem se bo menda pogovoril tudi o »srbskih zadevah«. (Žarko Rajkovič) NOVICE Neuspeli poskus atentata na Jelcina MOSKVA- Nekega majorja ruske vojkso so v soboto obtožili, da je skušal narediti atentat na ruskega predsednika Boris Jelcina. Prijeli so ga, ko je prišel v eno od kremeljskih palač, pri sebi pa je imel nož, vendar mu ni uspelo približati se 61-letnemu ruskemu predsedniku. Vojaškim preiskovalcem je atentator povedal, da je bila njegova vojaška in državljanska dolžnost izvršiti atentat na predsednika Jelcina in tako prispevati k socializmu. (Reuter) Kozaki za zaščito Srbije in Črne gore pred agresijo ZN MOSKVA - Kozaški svet je obosdil ofenzivo hrvaških sil v Krajini in zahtevali njihov takojše-njumik. Ce Hrvaška ne bo ustavila vojaških akcij na tem območju se bodo kozaški prostovoljci pridružilisrbskim borcem v Krajini. Kozaki so od ruskega predsednika Borisa Jelcina in predsednika ruskega parlamenta Hasbulatova zahtevali, naj sprejmeta ukrepe, s katerimi bi zaščitili srbski in Črnogorski narod pred agresijo Združenih narodov. Kozaški svet se je še zavzel za ukinitev embarga proti ZRJ.(Ansa) Sodelovanje med zvezo NATO in Rusijo MOSKVA - Vrhovni poveljnik Cet zveze NATO v Evropi general John Shalikashvili je konCal tridnevni obisk v Moskvi, kjer se je z visokimi ruskimi vojaškimi predstavniki pogovarjal o prihodnjem sodelovanju med paktom NATO in Rusijo. Shalikashvili je ob prihodu poudaril, da pakt NATO Rusije ne obravnava vec kot sovražnika, ampak kot zaveznika in partnerja. (Reuter) Prispeli belgijski padalci BRAZZAVILLE - V kongško glavno mesto je prispelo 300 belgijskih padalcev, ki se bodo pridružili francoskim vojakom v skupni akciji reševanja državljanov zahodnih držav iz sosednjega Zaira, kjer so pred nedavnim izbruhnili oboroženi spopadi med privrženci in nasprotniki predsednika Mobutu Sese Sekoja. Položaj se je še posebno zaostril potem, ko je bil predvčerajšnjim v Kinšasi ubit francoski veleposlanik v Zairu. (Reuter) Huda železniška nesreča v Keniji NAIROBI - V hudi železniški nesreči v bližini kenijskega pristanišča Mombase je po dosedanjih poročilih umrlo najmanj 114 ljudi. Vlak, na katerem je bilo 600 potnikov, je zaradi poplav pri mostu 27 kilometorv od Mombase zgrmel v reko. Predstavnik železnice je povedal, da bi žrtev lahko bilo še vec, zato so za pomoC pri reševanju ljudi iz reke zaprosili vojsko. (Rueter) Izredno zasedanje ministrov ES zaradi irskega funta BRUSELJ - Na irsko zahtevo se je v Bruslju na izrednem sestanku sestal Evropski monetarni odbor, ki je zaradi pritiska špekulantov sklenil devalvirati irski funt za 10 odstotkov proti ostalim valutam v evropskem denarnem sistemu. Irska se namreč že veC mesecev sooCa z visokimi obrestnimi merami in rastjo brezposelnosti, zato je irska centralna banka v sredo dvignila obrestno mero s 14 na 100 odstotkov. To je ze Četrto srečanje tega odbora od lanskega septembra, ko je evropski denarni sistem prvič zajela negotovost. (Reuter) Srbija še vedno krši embargo CALAFAT - Se dve jugoslovanski ladji, ki sta prevažali nafto, sta kršili embargo Združenih narodov in nemoteno prišli v Srbijo. Ladji Ku-manovo in KajmalCalan, ki naj bi prevažali okoli 18 tisoC ton nafte, sta le dve v vrsti ladij, ki so v zadnjih dneh mimo bolgarskih in romunskih oblastinemoteno prišli v Srbijo. (Reuter) NOGOMET Nedelja, 31. januarja 1993 domači šport DANES Nedelja, 31. januarja 1993 KOŠARKA MOŠKA B LIGA 17.30 v tržaški Športni palači: Jadran TKB - San Dona MOŠKA D LIGA 17.30 v Martignaccu: Red Sistem - Bor Radenska I. MOŠKA DIVIZIJA II. 00 v Trstu, Šalita di Zugnano: La Talpa - Prosek DEŽELNI KADETI 11.00 v Trstu: Libertas - Breg NARAŠČAJNIKI 10.00 v Trstu: Libertas - Sokol NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 na Proseku: Primorje - San Luigi; 14.30 v Rudi: Ruda - Juventina 1. AMATERSKA LIGA 14.30 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Zarja; 14.30 v Čedadu: Cividalese - Vesna 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trebčah: Primorec - Kras; 14.30 v So-i vodnjah: Sovodnje - Muggesana; 14.30 v Dolini: Breg - Roianese 3. AMATERSKA LIGA 12.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Cus - Mladost; 14.30 na Padričah: Gaja - Fincantieri ODBOJKA I. ŽENSKA DIVIZIJA. 11.00 v Trstu, Monte Cengio: Cus - Breg Union Beton MLADNIKE II. 00 v Tržiču: Volley club Tržič - 01ympia; 11.00 v Dolini: Breg - Koimpex NARASCAJNICE 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulexport - Cus NAMIZNI TENIS MOŠKA BI LIGA 10.00 v Gorici, Ul. Petrarca: Lega Nazionale -Kras Corium POJUTRIŠNJEM Ponedeljek, 1. februarja 1993 KOŠARKA 19.00 v Briscikih, dom Ervatti: Kontovel - Intre-muggia; 20.30 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco -Bor Radenska; 21.00 v Briscikih, dom Ervatti: Cicibona - Ricreatori NOGOMET / C 1 LIGA Perotti obtožil upravo ■ Zdaj dve gostovanji Triestino v težavah Pri Triestini je nazadnje počilo. Kuhalo se je očitno že dolgo, vrelišče pa je doseglo po nepričakovanem domačem spodrsljaju proti Comu. Izkasljal se je trener Perotti. Društvo je obtožil, da zanemarja ekipo in da ne nudi nobenih jamstev. Ekipa se bori za napredovanje, razpolaga z novim prvovrstnim stadionom, sledi ji dvanajst tisoč abonentov, o odbornikih pa ne duha ne sluha. Pooblaščeni upravitelj Ni-cola Salerno je trenerju hladno odvrnil: Doslej ni bilo nobenih pritožb; žal mi je, da o težavah nisem bil obveščen iz prve roke, pač pa, da moram o njih prebirati v časopi-sih.Perottijev izbruh ni povsem nepričakovan, čeprav pomeni zanj določeno tveganje, posebno, če se z dveh zaporednih gostovanj v Alessandri in Arezzu ne bo vrnil z dovolj zajetnim izkupičkom (treh?) točk. Z njegovimi izjavami pa je v javnost prodrlo to, o čemer se je v zakulisju že dolgo govorilo. Igralcem izplačujejo prejemke z velikanskimi zamudami, v društva pa vladata brezvladje in brezperspektivnost. Predsednik De Riu kupcev ne najde, ostali odborniki pa so le prikazni, ki o ničemer ne odločajo. Jasno je, da med igralci raste nejevolja, mariskdo izmed njih pa bolj kot o napredovanju verjetno že razmišlja o odhodu. Ce k tem problemom dodamo še poškodbe, se zdi, da ni v prihodnjih kolih pričakovati nič dobrega, čeprav lahko trenerjev izbruh tolmačimo kot poskus strnjenja vrst. Kakorkoli že, Trie-stina bo danes v Ales-sandrii nastopila v okrnjeni postavi. Odsotnost Donatellija sicer verjetno ni odločilna, saj ta igralec ne daje pričakovanega doprinosa in verjetno ni naključje, da ga je (zdaj sicer odpisani) trener Orrico iz Lucce dobesedno nagnal. Skrb pa zbujata težave Arrigo-nija in Conce ter poškodba Torracchija. DANAŠNJI SPORED: Pesaro (15 točk) -Arezzo (10), Massese (15) - Carpi (16), Como (19) - Carrarese (16), Siena (14) - Palazzolo (13), Empoli (26) - Pro Šesto (19), Chievo (20) - Ravenna (24), Leffe (18) - Sambenedettese (19) , Alessandria (16) -Triestina (23), Spezia (17) - Vicenza (24). ______________NOGOMET / DE2ELN1 MLADINCI_____ Tesen poraz Prosečanov, tudi Juventina tokrat praznih rok Med začetniki je bila Zarja Adriaimpex uspešna v gosteh, pri najmlajših pa je doberdobska Mladost dosegla 11 golov, od tega kar 9 v prvem polčasu UNDER21 Breg - Risanese neodi-grano. Včerajšnje tekme v Dolini med Bregom in Risa-nesejem niso igrali zaradi premočne burje. DEŽELNI MLADINCI Juventina - Pro Gorizia 0:4 (0:3) JUVENTINA: Zanier, Scimone (Ferf) oglia), Trampuš, Peteani, Flore-nin, Kobal, Romano, Da-rio, Brumatti, Gergolet (Gambino), Bais. Gostje so povedli že po prvi minuti igre po napaki Juventinine obrambe, tako da je postala tekma za naše fante že na začetku dokaj težka. Gostitelji so bili nato boljši tekmec od Pro Gorizie in so si tudi ustvarili nekaj priložnosti za gol, ki pa jih niso znali izkoristiti. Goričani pa so svojih priložnosti niso zamudili in v zadnjih petih minujtah prvega polčasa dosegli še dva zadetka, in, žal, spet po napakah obrambe našega moštva. Že po desetih minuah je Juventina ostala na igrišču le z desetimi nogometaši, saj je bil izključen zaradi dvojnega opomina Florenin. Naše moštvo je prejelo še četrti zadetek in tekme je bilo tako seveda konec. Ko pa je moral zaradi dvojnega opomina z igrišča še Peteani, je bilo na dlani, da naši nogometaši kaj več kot častnega poraza niso mogli doseči. Monfalcone - Primorje 1:0 (1:0) PRIMORJE: Emili, Bracco, Guštin, Gherbas-si, Natalicchio, Sardoč, Škabar, Zampolli, Husu (v 85’ Ostrouška), Vodopivec, Kuk (v 65’ Luksa) Odločilni zadetek tekme je padel prav v zadnji minuti prvega polčasa, v katerem se je Primorje povsem enakovredno kosalo z nasprotnikom. Z nekoliko več prisebnosti Vasilija Vodopivca bi lahko celo samo prvo prešlo v vodstvo, in to že kmalu po začetku. Domači, ki do gola niso imeli kakšnih izrazitih priložnosti, so z napadi nadaljevali tudi prvih petnajst minut 2. polčasa, nakar so se zaprli v obrambo in do kraja uspešno branili prednost: Prosečani so se sicer trudili, na razpolago so imeli več prostih strelov, izid pa se ni spremenil. »V gosteh doslej nismo še osvojili točke,« je menil trener Miloš Tul, »zato sem se odločil, da moramo največjo pažnjo posvetiti orambi. To sem skušal doseči brez kakšnih večjih taktičnih sprememb: z igralcem več sem okrepil obrambo, enega manj pa sem vključil v vezno vrsto, kar je pomenilo, da se bomo več branili kot pa napadali. Večji del srečanja nam je to tudi uspevalo, a možnost dobrega napada je bila vezana le na protinapade, kar pa nam ni uspelo.« (Maxi) POKRAJINSKI MLADINCI Campanelle - Zarja Adriaimpex 1:4 (0:2) STRELCI ZA ZARJO: Jurinčič 2, Gentile in Vrše po 1. ZARJA ADRIAIMPEK: Plehan, Švara, Grgič, Ne-ri, Maggi, Giacca, Vuglio-so, Possega, Jurinčič, Gentile, Vrše, (12 Bel-lafontana, 13 Kralj, 14 Kocman). V tretje gre rado, bi lahko rekli po včerajšnji, saj so naši že tretjič zmagali. Domača ekipa je sicer zadnja na lestvici, tako da so imeli naši lahko delo. Že prvi polčas so sklenili z dvema goloma razlike, saj je vedno prisotni Jurinčič kar v zadnjih petih minutah odločil tekmo z dvema zadetkoma. Tekma ni bila posebno zanimiva, saj je potek srečanja ovirala močna burja in igra se je pretežno odvijala na sredini igrišča. Po odmoru, ko je bilo pričakovati reakcijo domačih, so bili spet gostje uspešnejši z Gentilijem in tekme je bilo praktično že tedaj konec, (dgr) ZAČETNIKI Zarja Adriaimpex -Ponziana 1:1 (0:0) STRELEC ZA ZARJO: Tolentino. ZARJA ADRIAIMPEK: Jaš Gregori, Grgič, Umari, Carli (Škabar) Berce, Cemjava, Tolentino, Lon-go, Zornada, Primosi, Gi-raldi. Začetniki Zarje so po daljšem premoru spet stopili na igrišče in ugodno presenetili, saj so proti solidni ekipi Ponziane, ki je tudi fizično boljši nasprotnik, remizirali. Se več: glede na številne priložnosti bi lahko celo zmagali, toda na bazoviškem igrišču je bila glavni protagonist srečanja močna burja, pa tudi izredno hladno je bilo (- 4). Ekipi pa sta zares dali vse od sebe, tako da smo bili priča dopadljivemu in zanimivemu srečanju. V prvem polčasu, ki se je končal brez zadetka, je Zarja imela več od igre, si ustvarila štiri stoodstotne priložnosti za gol, toda Giraldi je bil nepriseben. Tudi v nadaljevanju so bili naši fantje budni v obrambi in zasluženo povedli v protinapadu. Ponziana je sicer reagirala in z edino nevarno akcijo tudi remizirala, ko je Jaš Gregori lepo posegel, a kratko odbil žogo prav do tržaškega napadalca, ki je z lahkoto zatresel mrežo. Proti koncu srečanja so bili spet domačini nevarni z Giraldijem, ki je za las zgrešil vrata, neodločen izid pa je najbolj pravično plačilo za obe ekipi, (ci.gr) NAJMLAJSI Mladost - Romana 11:0 (9:0) STRELCI: D. Ferletič 4, Florenin 3, M. Devetak 4. MLADOST: D. Devetak, Sergo, Moro, Prinčič, Gorjan, Jelen, Davorin Devetak, D. Ferletič, Ma-nuel Devetak, Jarc, Martin, Florenin (M. Ferletič, Marko Jarc, Cotič, Pete jan). Glede včerajšnje prvenstvene tekme ni kaj dosti poročati, saj končni rezultat jasno kaže, kakšna je bila razlika med moštvoma. Predvsem je bila ta razlika očitna v prvem polčasu, ko je Mladost igrala z najboljšo postavo in kot za šalo dosegla 9 zadetkov. V drugem polčasu pa je trener Frandolič zamenjal skoraj pol moštva in dal priložnost vsem rezervnim igralcem, da stopijo na igrišče. V tem delu smo gledali nekoliko bolj enakovredno igro, vendar premoč je bila še vedno na strani domačinov, ki so dosegli še dva gola. To je bila zadnja tekma prvega dela prvenstva. Povratni del se bo začel že v soboto. Moštvo Mladosti se bo podalo na gostovanje v Romans, kjer bo igralo z istoimensko ekipo, katero so Dober-dobci v jesenskem delu premagali s prepričljivim 4:0. (Vili Prinčič) AMATERSKI NOGOMET / NA TREBČAH DRUGOLIGASK1 DERBI V PROMOCIJSKI IN 1. AMARESKI LIGI / VESNA GRE PO TOČKO Primorec in Kras bi bila zadovoljna s točko ■ Breg pričakuje četrto zmago Sovodnje računajo na točko - Po premoru v 3AL spet Gaja in Mladost Bruno Rupel, Marko Lutman Primorec - Kras Trebensko igrišče bo danes prizorišče 14. prvenstvenega derbija med Primorcem in Krasom, ki so se doslej srečali desetkrat v okviru 3. AL, zadnje tri derbije pa so igrali v 2. AL. Značilnost dosedanjih dvobojev med Trebenci in Krašovci je, da je bila v začetku očitna premoč Primorca, ki je zmagal prve štiri derbije. Po prvem neodločenem rezultatu (1:1) v petem derbiju (23.12.84) so Krašovci končno prevladali v šestem s tesnim 2:1 in sedmim vedno s tesnim 1:0. Od tedaj dalje (pet derbijev), razen desetega (21.1.90) v Repnu, ki se je končal brez gola (edini) so se vsi zaključili z istim rezultatom (2:1). Obračun dosedanjih derbijev je 6 zmag za Primorec, 5 za Kras, dvakrat pa sta se ekipi razšli pri neodločenem rezultatu. Skupno smo v 13 derbijih videli kar 44 golov od katerih jih je Primorec dal 27, Kras pa 17. največ golov (devet) je padlo v četrtem derbiju (29.5.77) v Trebčah, ko je Primorec zmagal z zgovornim 6:3. Junak dneva je bil takratni bomber Trebencev Mauro Kralj, ki je dosegel kar 5 golov. ,Kaj predvidevata za današnji derbi pa smo vprašali predsednika obeh društev. BOGDAN KRALJ (Primorec): »Poškodbe in izključitve nas v zadnjih tekmah res pestijo, zaradi tega bomo tudi v derbiju igrali v precej okrnjeni postavi. Sam ne vem, če nam bo tokrat uspelo spraviti na igrišče 11 no- gometašev, saj je moral prejšnjo nedeljo celo rezervni vratar Buranello igrati v neobičajni vlogi veznega igralca. Cuk in Basiaco, ki sta bila izključena proti Bertiolu, sta dobila dvotedensko prepoved igranja. Bulic in Voltumo sta poškodovana. Policardi je oblekel vojaško suknjo, Apuzzo pa je iz Studijskih obveznosti v Braziliji. Odsotna pa bosta verjetno še vratar Savarin zaradi družinskih razmer, ter Smilovi-ch, ki ni prebolel poškodbe. Skratka, postava za današnji derbi je prava uganka in zaradi tega bi točka za nas bila nadvse dobrodošla.« VINKO GREGORETTI (Kras): »Zadnji derbi v Repnu smo dobili tik ob končnem žvižgu, kar je jasen dokaz, da so medsebojni spopadi med našimi ekipami vedno napeti in izenačeni in mislim, da bo tako tudi tokrat.. Kar se tiče postave, ne bomo imeli velikih problemov. Odsostna bosta le Rota in Suc, ki sta poškodovana. Napovedi v derbiju so vedno tvegane, mi bi se tokrat zadovoljili tudi z delitvijo točk.« Breg - Roianese Brežanom pride v goste novinec, ki jih je v prvem delu prvenstva premagal s tesnim 1:0. Rojančani predstavljajo veliko presenečenje tega prvenstva, če upoštevamo, da so doslej zbrali 18 točk (11 doma, 7 v gosteh). V zadnjem kolu prvega dela prvensta so v gosteh premagali kar kvo-tirano Muggesano, v nedeljo pa so s tesnim 2:3 zgubili v Fossalonu. Tu je bil izključen branilec Mu-sco, ki danes ne bo smel na igrišče. Tudi pri Bregu imajo nekaj problemov s postavo. V nedeljski tekmi v Foglianu je bil izključen Huez, v dvomu zaradi poškodbe pa je tudi Ole-nik. Kljub vsemu temu pa vlada pri Bregu optimizem in navijači računajo na četrto prvenstveno zmago domače ekipe, (b.r.) Sovodnje - Muggessana Na s o vedenjskem pravokotniku se bo danes predstavila ena izmed boljših enajsteric v ligi. Igralci iz Milj odkrito računajo na napredovanje in so doslej igrali zelo prepričljivo, še posebej pa se je izkazala obrambna vrsta, ki je prejela samo sedem golov. Prav v nedeljo pa so v tekmi, ki je odločala o prvem mestu utrpeli hud poraz proti Fincantieriju. Ne glede na moč na-sprtonika morajo danes domačini na vsak način izboriti vsaj točko. S ponovnim porazom bi lahko položaj Sovodenj-cev postal zaskrbljujoč. V Miljah so naši fantje remizirali, podoben razplet bi bil tudi danes dobrodošel, saj ne bosta igrala izključena izključena Černič in Bizaj.(mal) 3. AMATERSKA LIGA Gaja - Fincanieri Po dvotedenskem premoru bo nasprotnik Gaje ekipa, ki je v prvem delu prvenstva prislila »zele-no-rumene« na delitev točk. Tokrat pa se Gajevci gotovo ne bodo pustili presenetiti in obenem upajo, da Mladost bo zaustavila CUS, s katerim si Gaja deli prvo mesto na lestvici, (b.r.) CUS - Mladost Kraševce že v prvem kolu povratnega dela čaka zelo trd oreh. Tržačani si namreč delijo z Gaj o prvo mesto na lestvici in so v zadnjih lanskih nastopih igrali vse bolj odločno in samozavestno. Mladost pa je prav v zadnjih tekmah nekoliko popustila in tudi izgubila neposreden stik z vrhom lestvice. Za Doberdobce je današnje srečanje odločilnega pomena, saj si nikakor ne smejo privoščiti spodrsljaja, če želijo ohranti še kakšno možnost, da se vključijo v boj za napredovanje. (mal) Nogometaši Primorja bi bili danes zadovoljni s točko (foto Križmančič) Primorje proti zimskemu prvaku Juventina pripravlja presenečenje Za Zarjo danes prvič Gregorič PROMOCIJSKA LIGA Primorje - S. Luigi Na Prosek prihaja ekipa, ki je od samega začetka vedno v zgornjem delu lestvice in si je povsem upravičeno zagotovila tudi naslov zimskega prvaka, s tremi točkami prednosti nad drugouvrščeno Aquileio. V nedeljo pa so Tržačani nepričakovano doma klonili moštvu iz Ločnika in s tem se je prednost nad zasledovalci zmanjšala le na dve sami točki. Zato lahko pričakujemo, da bo ekipa S. Luigi igrala na Proseku zelo zagrizeno, ker tudi delni spodrsljaj bi lahko izkoristile drugouvrščene Aquileia in Trivignano, ki se danes srečata. Kot vidimo, torej spet naporna naloga za domačine, ki so še vedno na repu lestvice, kljub temu, da je Primorje v zadnjih nastopih doseglo nekaj dobrih rezultatov. Vendar tudi danes trener Bidussi ne bo mogel poslati na igrišče najboljše postave. Tul mora mirovati zaradi poškodbe gležnja, Mitja Stoka je bil v tem tednu operiran zaradi poškodbe meniskusa. Velja pa omeniti dva bolj vesela dogodka. Kapetan Savarin je prejšnjo nedeljo v Fiumicelu opravil 100. prvenstveni nastop v članski ekipi Primorje, Dario Antoni pa bo danes odigral kar 250. prvenstveno tekmo. Upamo, da bodo danes v taboru Primorja te dosežke svojih nogometašev praznovali vsaj s točko v žepu. Ruda - Juventina V zadnjih nastopih morda Standrežci niso uspeli iztržiti toliko točk, kot so pričakovali. Kljub temu pa so belordeči vendarle prikazali bolj prepričljivo igro in potrdili, da so prebrodili lažjo krizo, ki jih je zajela ob koncil prvega dela. Glede na to, da so Mau-rijevi varovanci že od samega začetka računali na uvrstitev na sredino lestvice, so doslej povsem upravičili pričakovanja. Današnji nasprotnik Trevisana in soigralcev je dokaj homogena enajsterica. Na domačem terenu pa je Ruda doslej zaigrala s spremenljivo srečo. Ob štirih zmagah in dveh remijih so furlanski nogometaši tudi dvakrat potegnili krajši konec, kar navsezadnje vliva Stan-drežcem upanja, da bi lahko v Rudi tudi poskrbeli za prijetno presenečenje. 1. AMATERSKA LIGA Opicina - Zarja Bazovci gredo v goste ekipi, ki se je doslej kot novinec še kar dobro odrezala, posebno ko je igrala na domačih tleh. Od 13 osvojenih točk so jih Openci kar 10 (pet zmag) zbrali doma. Prav to povzroča nekoliko skrbi Bazovcem, ki so doslej v gosteh ostali praznih rok le z Villanovo. Sicer pa med navijači Zarje vlada za današnjo tekmo veliko pričakovanje za krstni nastop 28-letnega napadalca Gregoriča, ki se je po večletnem igranju med profesionalci (Triestina, Conegliano, Pordenone, Udinese, Trento, Nocerina, Travi-so, Casale), zaradi službenih obveznosti odločil, da igra med amaterji. S tem pristopom bo Zarja gotovo pridobila na potencialu in zato navijači na Opčinah računajo vsaj na točko. Cividalese - Vesna Križani igrajo v Čedadu, kjer domača ekipa letos še ni izgubila. V osmih nastopih pred domačo publiko je Cividalese je izbojeval pet zmag in tri neodločene rezultate. Ta podatek dokazuje, da so Križani danes pred težko preizkušnjo. Vendar domačini tokrat ne bodo igrali v popolni postavi. V nedeljo sta bila izključena branilca Ci-gnacco in Basetti, ki danes ne bosta igrala. Sicer pa ne smemo pozabiti, da igra Vesna iz tekme v tekmo boljše. Prav prejšnjo nedeljo so Križani nasuli ekipi iz Podgore kar šest golov. Ker so »plavi»letos zgubili le s prvouvrščeno Ponziano in imajo le točko manj od drugouvrščenega Staranzana, danes v Čedadu računajo na točko, ker bi s tem ostali še vedno v zgornjem delu lestvice. Dario Antoni bo danes že dvestopetdeseto oblekel majico Primorja Dario Antoni, dolgoletni nogometaš Primorja bo danes igral 250. prvenstveno tekmo v člansH ekipi Primorja in s tem dosegel nov rekord, ki je doslej pripadal nekdanjemu vratarju Primorja Danilu Stoki, ki je v svoji dolgoletni karieri odigral 245 tekem v članski ekipi proseškega kluba. Dario, ki se je rodil 26.3.1966, je začel igrati pri Primorju najprej v ekipi cicibanov, nato nadaljeval pri začetnikih in naraščajnikih. Krstni nastop v članski ekipi je opravil takoj, ko je dopolnil 16 let. 28. marca 1982 ga je namreč takratni trener Primorja Severino Kozina poslal na igrišče v 30. minuti drugega polčasa, da nadomesti Scipizzo v tekmi 2. AL Primorje - Olimpia na Proseku (1:1). Nato je tisto leto igral še štiri tekme. Prvi zadetek v članski ekipi je dosegel 10.10.82 (Primorje - Opicina 2:1), skupno pa je dosegel 41 golov. Najuspešnejši je bil v lanski sezoni ko je v 24nastopih dal kar 14 golov in s tem znatno pripomogel, da si je Primorje zagotovilo napredovanje v promocijsko ligo, kjer igra letos in prav v tej ligi bo Dario danes igral svojo 250. prvenstveno tekmo v članski ekipi, kar doslej še ni uspelo nobenemu nogometašu Primorja. Zato mu ob tem lepem dosežku čestitajo vsi proseški navijači in obenem mu želijo še mnogo športnih in življenjskih uspehov. (B. Rupel) ŠPORT Nedelja, 31. januarja 1993 TENIS / V FINALU AVSTRAL1AN OPNA JE PREMAGALA GRAFOVO Monika Seleš potrdila svojo nepremagljivost MELBOURNE - Jugoslovanka iz Miamija Monika Seleš se naprej melje nasprotnice, sluzi dolarje in veča svojo vitrino pokalov. Tretjič zapored je zmagala tudi na odprtem teniškem prvenstvu Avstralije. Po manj kot dveh urah igre je s 4:6, 6:3, 6:2 premagala veCno tekmico Grafovo. Prva dama svetovnega tenisa je pri 19 letih že osvojila osem naslovov velikega slama, kaže pa, da namerava ponoviti lansko sezono, v kateri je zmagala v Melbournu, New Yorku in Parizu, njena skrita želja pa Se naprej ostaja zmaga v VVimbledonu, kjer je lani proti Grafovi doživela svoj edini poraz v finalu enega od turnirjev velikega slama. »To je bila zame naj-lepsa zmaga. Premagati Številko 2, ko si Številka 1, je najvecje zadoščenje«, je po včerajšnjem dvoboju dejala Seleševa. Finalni dvoboj se je zanjo sicer pričel bolj slabo, saj je v prvem setu dvakrat izgubila igro, v kateri je servirala. Toda na ta poraz je reagirala s Se bolj »ihtavim« igranjem in stopnjevanjem moči udarcev z osnovne Črte, kot da bi bila Cisto vsaka točka odločilna za njeno športno kariero. Monika Seleš je že tretjič zapored slavila (AP) Steffi Graf je bila po srečanju precej razočarana (AP) O zmagovalki je v bistvu odločala Šesta igra. Ta je bila najdaljša sploh, za vsako od dvanajstih točk sta se igralki potegovali z veliko vnemo. Grafova je izničila dve break točki, da bi izenačila stanje v igrah na 3:3, a je nato poslala v mrežo navidezno lahek udarec, potem ko je SeleSeva z veliko težavo in daleč od igrišča vrnila močan udarec na servisu. Dve igri po tej odločilni napaki je Seleševa v tiskovnem centru že od-govorajala na vprašanja novinarjev, njen obraz pa je izžareval neizmerno zadovoljstvo ob tretji zaporedni zmagi na Au- stralian Opnu, kar je doslej uspelo le Avstralkama Boltonovi in Courto-vi ter sami Grafovi. »Steffi je res izredna igralka. Njen servis je zelo močan, na igriSCu je izredno gibljiva, je pa tudi psihično zelo stabilna«, je svojo nasprotnico hvalila SeleSeva, ki se je zdaj že vrnila na Flori- do, kjer se bo pripravljala na turnir v Chicagu. Drugačnega mnenja je bila Grafova: »S sabo nisem zadovoljna. Monika je igrala bolje, zlasti v drugem setu. To je prava šampionka. Proti njej ni prav nobena točka lahka. Sicer pa sem bila lani na Roland Garrosu po porazu z 10:8 Jjolj potrta.« SMUČARSKI SKOKI / KULM Čeh Šakala najboljši prvi dan poletov BAD MITTERNDORF - Prvi dan poletov za svetovni pokal se je ob kulmski letalnici zbralo 15 tisoč gledalcev, ki so pričakovali zmago domačega tekmovalca. Po prvi seriji je tako tudi kazalo, kajti vodila sta Avstrijca Andreas Goldberger in VVerner Haim, tretji pa je bil Nemec Christoph Duffner. V drugem nastopu je Ceh Jaroslav Šakala, četrti po prvi seriji, poletel najdlje in zasluženo prvič v karieri zmagal. Mlada slovenska reprezentanca na Čelu s Samom Gostišo je tokrat zapustila dokajbled vtis. V poizkusnem poletu sta samo Dejan Jekovec (140 m) in Robert Meglic (138 m) vsaj približno poletela v mejah svojih sposobnosti, Gostiša (101), Sašo Komovec (103) in Jure Žagar (103) pa so si nastop povsem pokvarili. V prvem uradnem poletu je le Gostiša dosegel spodobnih 151 metrov in se mu je z 18. mesta še ponujala možnost za prve točke svetovnega pokala v tej zimi, seveda pa bi moral poleteti vsaj 10 metrov dlje. Precej bolje kot prvi polet je drugi uspel samo Jekov-cu in Megliču, ki sta pridobila nekaj mest, Gostiša pa je bil daljši samo za tri metre in je kot zakleto spet pristal korak za dobitniki točk. REZULTATI: 1. Šakala (Češka) 339, 0 (178, 184), 2. Haim (Av) 338, 0 (178, 177), 3. Goldberger (Av) 337, 5 (184, 176), 4. Duffner (Nem) 334, 5 (181, 178), 5. Mollard (Fr) 334, 0 (174, 177), 6. Bredesen (Nor) 333, 5 (177, 179), 7. Rathmayr (Av) 322, 5 (174, 166), 8. Ottesen (Nor) 310, 5 (167, 172), 9. Myrbakken (Nor) 304, 5 (164, 170), 10. Brendryen (Nor) 298, 0 (165, 165), 11. Reinthaler (Av) 296, 5 (162, 165), 12. Horngacher (Av) 293, 0 (159, 166), 13. Gay (Fr) 286, 0 (152, 168), 14. Schuster (Av) 281, 0 (161, 153), 15. Stockl (Av) 274, 5 (149, 159), 18. Gostiša 265, 5 (151, 154), 22. Jekovec 236, 0 (136, 144), 24. Meglič 228, 0 (125, 153), 32. Komovec 138, 0 (92, 116), 37. Žagar 41, 5 (85) (vsi Slo). SVETOVNI POKAL - POSAMEZNIKI (po 11 tekmovanjih): 1. Rathmayr (Av) 160, 2. Goldberger (Av) 132, 3. Kasai (Jap) 111, 4. Šakala (Češka) 91, 5. Duffner (Nem) 84, 16. Petek (Slo) in Horngacher (Av) po 35, 18. Franc (Slo) 33, 19. Kuttin (Av) 29, 20. Zupan 28, 36. Kladnik (oba Slo) 8 (51 tekmovalcev s točkami); EKIPE: 1. Avstrija 572, 2. Japonska 265, 3. Nemčija 204, 4. Norveška 160, 5. Francija 152, 6. CeSka 147, 7. Slovenija 115, 8. Finska 51, 9. Švica 47,10. Švedska 42 (16 držav s točkami). CIKLOKROS / SVETOVNO PRVENSTVO Domačin Ponfoni le tretji, zmagal Djemis CORVA (PORDENON) - Veliki poraženec včerajšnje amaterske preizkušnje za svetovni naslov v ciklokrosu je gotovo domačin Daniele Pontoni, ki je bil pred dirko nesporni favorit. Pontoni je namreč pred letom dni zanesljivo slavil na SP v Leedsu in pred domačim občinstvom in na domači progi so vsi pričakovali Se en uspeh. Pontoni pa se je moral zadovoljiti s tretjim mestom. Skoraj 20.000 ljudi, ki ga je ob progi stalno bodrilo, pa je bilo kar precej razočarano. Presenetljivo pa je zmagal 26-letni danski kolesar Henrik Djernis, ki je že leta 1988 na svetovnem prvenstvu osvojil tretje mesto, bil je drugi leta 1991 in je svetovni prvak z gorskimi kolesi. Djernis je taktično zelo dobro izkoristil včerajšnji potek dirke, na kateri je povedla šesterica kolesarjev (poleg Djer-nisa in Pontonija še Nemec Berner, Ceh Luke S, Nizozemec Groenendaal in Švicar Frischknecht), ki so se med seboj kontrolirali. V predzadnjem krogu je silovito potegnil Nemec Berner in ko je vse kazalo, da bo le ohranil prednost 10 metrov do cilja, je iz skupinice zasledovalcev sprintal Danec Djernis in za 6 sekund prehitel Ber-nerja. Italijan Pontoni pa je dobil sprint s Cehom LukeSem za tretje mesto. »S svojim nastopom sem vseeno zadovoljen. Na tej progi, ki je bila suha in dokaj hitra, kaj vec nisem mogel pričakovati. Poleg tega sem tekmoval v vlogi favorita in sem zato bil Se kako pod kontrolo ostalih konkurentov,« je po včerajšnjem nastopu dejal Pontoni. VRSTNI RED: 1. Henrik Djernis (Danska), ki je prevozil 20 km v 44:23, 0 s poprečno hitrostjo 26, 510 km na uro, 2. Berner (nem) po 6, 0, 3. Pontoni (It) po 30, 0, 4. Lukes (Ceš), 5. Groenendaal (Niz) po 36, 0, 6. Frischknecht (Svi) po 40, 0, 8. Janssens (Bel) po 46, 0, 9. Elsnic (Ceš) po 51, 0, 10. Markvvalder (Svi) po 1:08, 0. Danes bo po tekmi mladincev na sporedu dirka za profesionalce, na kateri sta velika favorita Nemec Kluge in Nizozemec Van der Poel. Z leve proti desni: Berner, Djernis in Pontoni (AP) NOGOMET / ITALIJANSKA A LIGA Udinese na težkem gostovanju v Milanu Danes bo na vrsti več zanimivih srečanj RIM - Današnje 18. kolo v italijanski nogometni A ligi ponuja nekaj zanimivih srečanj, med katerimi bo v ospredju izredno pomemben spopad med Interjem in Udine-sejem. Videmcani so se po porazu v Anconi in po nedeljskem spodrsljaju na domačih tleh proti Romi znašli v Se bolj nevarnih vodah in sedaj se njihov trener boji, da se jih polasti malodušje. Kaj takega bi lahko bilo usodno, saj jih Čaka vrsta napornih nastopov, začenši z današnjim. Inter je namreč ujel pravo formo in niza uspeh za uspehom (zadnjega je dosegel med tednom, ko je v pokalni tekmi zaustavil Milan). Poleg tega ne gre pozabiti, da se je Udinese doslej dokaj slabo odrezal v gosteh. Edina svetla točka tako ostaja podatek, da Bigon ne bi smel imeti težav pri izbiri igralcev. »Vroče« naj bi bilo na srečanju med Parmo in Atalanto, Lazio in Samp-doria pa bi se morala sporazumeti za točko, ki bi odgovarjala obema, medtem ko bi Roma proti zadnjeuvrSCeni Pescari morala Se izboljšati svoj položaj. DANAŠNJI SPORED (14.30): Ancona - Torino, Brescia - Napoli, Foggia -Milan, Genoa - Fiorenti-na, Inter - Udinese, Ju-ventus - Cagliari, Lazio -Sampdoria, Parma - Ata-lanta, Pescara - Roma. VRSTNI RED: Milan 31, Inter 23, Atalanta 20, Lazio, Juventus in Sampdoria 19, Cagliari 18, Torino in Parma 17, Fioren- tina in Foggia 16, Roma, Napoli in Genoa 15, Udinese in Brescia 14, Ancona'10, Pescara 8. V B ligi 20. kolo DANAŠNJI SPORED (14.30): Ascoli - Spal, Bologna - Lucchese, Cesena - Venezia, F.Andria - Co-senza, Monza - Verona, Padova - Cremonese, Piacenza - Piša, Reggiana -Bari, Taranto - Modena, Temana - Lecce. VRSTNI RED: Reggiana 31, Cremonese in Lecce 27, Venezia in Cosen-za 24, Ascoli 23, Piacenza, Padova in Verona 22, Piša in Bari 20, Cesena 19, Modena in Spal 18, Bologna 17, Monza 16, Lucchese 14, F.Andria in Taranto 12, Ternana 8 (Ascoli, Piša, Bari in F.Andria imajo tekmo manj). NOVICE Danes »marcialonga« CAVALESE (Trento) - Na današnji tradicionalni, že 20. »marcialongi di Fiemme e Fassa« se bo zbralo 5.500 tekmovalcev, ki pa se bodo zaradi pomanjkanja snega pomerih na skrajšani, 56 km dolgi progi. Organizatorji bi sicer lahko umetno zasnežili progo »Moena«, kar pa bi terjalo izredno velike stroške, in tako bo start najbolj znane italijanske prireditve v smučarskih tekih v Campestrinu, a cilj bo kot običajno v Cavaleseju. Ker se tekme ne bodo udeležili skandinavski predstavniki, ki so doma zaposleni v kvalifikacijah za Falun, je pričakovati oster boj med Italijani in Rusi. Mauriliu De Zoltu, ki je včeraj odstopil na preizkušnji za 50 km v Dobbiacu, bodo peti uspeh skušali preprečiti predvsem Silvano Barco, Mihail Botvinov, olimpijec Devjatorov ter Aleksej Kirilov. Med ženskami pa je glavna favoritinja Rusinja Tatjana Bondareva. Katarina Witt nazaj na led BERLIN - Nemška umetnostna drsalka Katarina VVitt v Veliki Britaniji začenja s pripravami na ledu za svoj olimpijski povratek prihodnje leto v Lil-lehammerju. Se vedno je njena trenerka Jutte Miil-ler, ki ji pripravlja tekmovalni trening. VVittova, ki je dvakratna olimpijska zmagovalka, štirikratna svetovna in šestkratna evropska prvakinja, je svojo vrnitev med amaterje najavila pred tremi tedni. O njeni prošnji pa bo sredi februarja odločala Mednarodna drsalna zveza. (STA) Veggerby - Sorensen v vodstvu KOBENHAVN - V tem skandinavskem mestu poteka šestdnevna kolesarska dirka. Po prvem dnevu so rezultati naslednji: 1. Veggerby - Sorensen (oba Dan), 2. De VVilde (Bel) - Bincoletto (Ita), 3. Clark (Aus) - Doyle (Ang), 4. Gunther - Stumpf (oba Nem), 5. Freuler - Betschart (oba Svi), 6. Carrara (Dan) - Stutz (Svi), 7. Frost - Sandstod (oba Dan), 8. Petersen - Madsen (oba Dan), 9. Skibby (Dan) - Wij-nands (Niz) in 10. VVeltz (Dan) - Hrabcov (Rus). Kazen za Olympiakos ATENE - Mednarodna košarkaška zveza (FIBA) je kaznovala grško košarkarsko ekipo 01ympiakos s 50.000 ameriškimi dolarji, ker je bil med tekmo na njihovem igrišču poškodovan sodnik. Eden izmed gledalcev mu je namreč vrgel v obraz kovanec. Denarni kazni so dodali Se prepoved igranja pred domačo publiko do konca marca. Bolgarskega sodnika Angela Ivanova je zadel kovanec tik pred koncem prvega polčasa na tekmi 01ympiakos - Real Madrid. Ivanova so odpeljali na šivanje, odmor pa se je podaljšal na pol ure. Tekmo je dobil 01ym-piakos s 63:62. (Reuter) Phil Whitlock zmagal CALGARV - V osmih letih pomembnejših turnirjev v squashu je prvič zmagal Britanec. V finalu turnirja Canada Open je Phil VVhitlock premagal rojaka Tonyja Handsa s 17:16,15:13 in 15:10. VVhitlock je pred dvema tednoma bojkotiral stavko angleških igralcev squasha, in ti so ga zaradi toga »izobčili«, zato ima njegova zmaga na tem turnirju poseben pomen. V začetku tedna je Hands novinarjem povedal nekaj negativnih informacij o tekmecu VVhitlocku, po koncu finalnega dvoboja pa sta si igralca segla v roke in skupaj odšla na smučanje. (Reuter) Lendl potrebuje očala MELBOURNE - Avstralski očesni specialist je svetoval tenisaču Ivanu Lendlu, potem ko je pri njem ugotovil astigmatizem, naj prične nositi očala ali kontaktne leče. 32-letni Lendl se je že nekaj časa pritoževal, da med igro ne more točno oceniti poti teniške žogice. Lendl, ki je na osmem mestu svetovne teniske lestvice, je izjavil, da bo svoj položaj izboljšal in pričel nositi kontaktne leče, takoj ko se bo vrnil v ZDA. (Reuter) Snemalca vrglo s krova PERTH - Na tekmovanju jaht za Australia Cup so na dan polfinalnih tekmovanj pihali zelo moCni vetrovi. Reporter avstralske televizijske hiSe ABC je zaradi prevelike hitrosti skupaj s kamero, vredno 65.000 ameriških dolarjev, padel s krova ene izmed jaht. Rešili so samo reporterja. Žirija je rezultate prvega polfinalnega dne razveljavila. (Reuter) V baletu prva Breenova QUEBEC - Na tekmovanju svetovnega pokala v akrobatskem smučanju je bila na sporedu disciplina balet. Rezultati - moški: 1. Rune Kristiansen (Nor) 30,40 točke, 2. Fabrice Becker (Fra) 27, 50, 3. Heini Baumgartner (Svi) 26, 10; ženske: 1. Ellen Breen (ZDA) 26, 80, 2. Sharon Petzold (ZDA) 24, 25 in 3. Cathy Fechoz (Fra) z 22 točkami. (AFP) KOŠARKA / ITALIJANSKA A-l LIGA V včerajšnjem derbiju v Bologni je Knoir zasluženo premagal Panasonic - Tržaški Stefanel danes v Rimu BOLOGNA - V včerajšnji anticipirani tekmi 21. kola italijanske košarkarske A-l lige je vodilni Knorr povsem zasluženo premagal drugouvrščeni Panasonic s 101:87 (48:38). Gostje so se delno upirali domačinom le v prvem polčasu, v nadaljevanju pa si je Knorr priigral rahlo prednost, ki jo je nato veCal iz minute v minuto in točki sta zasluženo ostali v Bologni. Pri zmagovitem moštvu je odlično igral Kanadčan Wen-nington, ki je dal 20 točk in imel kar 16 skokov. Zelo dobra sta bila tudi Brunamonti in Coldebella (oba po 16 točk). Tokrat pa je povsem odpovedal Danilovič, ki je dosegel le 9 točk. Pri gostujočem moštvu so se kako pogrešali poškodovanega Volkova. Najboljši strelec pa je bil bivši »Goričan« Bullara, ki je dosegel 20 točk. Tudi današnji preostali spored te lige bo dokaj zanimiv. V prvi vrsti naj omenimo srečanje v Rimu, kjer bo Virtus, pri katerem nastopa Dino Radja, igral proti tržaškemu Stefanelu. Trener Stefanela Tanjevič je imel ves teden precej težav, saj si je marsikater stefa-nelovec moral zdraviti poškodbe. Center Cantarello pa si Se ni povsem opomogel. Tanjevič bo zato spet zau- pal Gregorju Fucki pomembno vlogo pod košema. Sicer pa na današnjem srečanju favorita ni. Precej vroče bo danes tudi v Cantuju, kjer bo domači Clear igral proti Phonoli, ki se je le izkopala iz krize. Skansijev Benetton je favorit na domačem srečanju z beneškim Scainijem, pravi derbi za obstanek v ligi pa bo v Riminiju, kjer bo Marr igral na vse ali nič proti turinski ekipi Robe di Kappa. Obe moštvi sta z 12 točkami zadnji na lestvici. DANAŠNJI SPORED (17.30): Baker - Philips, Virtus Rim - Stefanel, Clear - Phonola, Marr - Robe di Kappa, Scavolini - Kleenex, Benetton - Scaini, Bialetti -Teamsystem. Drugouvrščeni bolonjski Mangiaebevi, pri katerem igra slovenski reprezentant Teoman AlibegoviC, bo tudi v tem kolu pred težko preizkušnjo. V Sieni se bo namreč spoprijel s Ticinom, ki je tretji na lestvici. ZELENA LUČ ZA Ol / OBČINSKI SVET PODPRL PREDLOG Tudi Milan kandidat za 01 leta 2.000 Nasprotniki olimpijskih iger zahtevajo referendum o tem vprašanju MILAN - Milanski občinski svet se je s 42 glasovi za in 35 proti (5 svetovalcev ni glasovalo) odločil, da Milan kandidira za organizacijo olimpijskih iger leta 2.000. S tem se je lombardska prestolnica pridružila Berlinu, Manchestru, Istanbulu, Sidneyju in Pekingu. Mednarodni olimpijski komite bo o organizatorju sklepal septembra letos. Nasprotniki iger v Milanu poudarjajo, da o tako važnem vprašanju občinski svet ne more odločati, temveč bi se moralo o tem odločati na V Milanu se prav vsi ne strinjajo z organizacijo olimpiade (AP) referendumu. NAMIZNI TENIS / A LIGA Muravera premočna za Kraševke Poraz je bil pričakovan Jasna Jurečič Včeraj je prva ekipa Krasa Corium zgubila srečanje tretjega povratnega kola z moCno postavo Muravera Ala-baruja. Tekma, ki se je odvijala na dveh mizah, je trajala pičli dve uri. Visok poraz, ki so ga utrpele Krasovke -5:0 za gostje, je bil posledica bolezni oz. poškodb v Krasovem taboru; sicer bi naša dekleta osvojila vsaj kakšen dvoboj. Za dvig temperature je poskrbela edino Ana Bersan v drugi tekmi veCera. Navkljub še neoz-dravljeni poškodbi palca desne roke, je igrala napadalno in zagrizeno. Nasprotnica Degli Espositi, ki smo jo videli bolj razpoloženo kot Morettijevo, ki je istočasno igrala proti Simonetovi, na drugi mizi, je Krasovka imela krepko v precepu. Prvi njun set se je po psihološki vojni in hitrih akcijah zaključil na 25:27 v korist gostje. Monika Radovič je odigrala le eno tekmo proti odlični Kitajki. Napetost tekme je za tem počasi popuščala. Bersanova se je že izčrpala proti Degli Espositovi, tako da ni nudila pravega odpora Morettijevi. V napetih trenutkih dru- ge tekme, si je Morettijeva vzela premor med setoma z Biserko in opazovala Anino taktiko. Tekmo je uradno zaključilo srečanje med Kitajko in Simo-netovo, ki je vstala iz bolniške postelje. Tekmo je snemala tudi televizija iz Rima in bo na sporedu na tretjem programu. Stanje na prvenstveni lestvici po tej tekmi se za Kras Corium verjetno ne bo dosti spremenilo. Jasno je, da se bodo mlade krasovke morale potegovati v play-outu za obstanek v ligi, seveda ob predpostavki, da premagajo bocenski Re-coaro, s katerim se bodo srečale ob koncu prvenstva. Kras Corium - Muravera Albanija 0:5 Simoneta - Moretti 0:2 (16:21,18:21) Bersan - Degli Espositi 0:2 (25:27,16:21) Radovič - Wei Jian 0:2 (7:21, 6:21) Bersan - Moretti 0:2 (9:21,13:21) Simoneta - Wei Jian 0:2 (7:21, 9:21) ZENSKA C LIGA Monza-Kras 1:4 V ženski C ligi je mlada Krasova postava poskrbela še za eno zmago. ODBOJKA / KOIMPEX V ZENSKI C-l LIGI PREMAGAL MOGLIANO S srcem do velike zmage in predragocenih točk Ukmarjeva, Pertotovo in Briscova res odlične v napadu Martina Ukmar v napadu, kot vedno, praktično neustavljiva (foto Ferrari) Aleksander Koren Koimpex - Mogliano 3:2 (15:12, 13:15, 15:13, 15:17,15:10) KOIMPEK: Sosič (7 tekem + 1 menjava), Ukmar (23+23), Brisco (12+10), Fabrizi (6+6), Gregori (2+1), Miot (1+0), Pertot (4+10), Starc (0+0), Zotti. ZGREŠENI SERVISI: Koimpex 18, Mogliano 13. TOČKE NA NAPAKAH: Koimpex 19, Moglinao 13. TOČKE NA SERVISU: Koimpex 21, Mogliano 15. Čakali dolgo, a vendarle dočakali. Prav v zadnji tekmi prvega dela ženske odbojkarske C-l lige so si dekleta Koimpexa privoščile svojo prvo ugledno žrtev, na Opčinah so morale namreC pred njimi poklekniti mladinke Mogliana, ki so na začasni lestvici pred to tekmo delile nie manj kot tretje mesto s Fontanami s samima dvema točkama zaostanka za vodilno dvojico Camst Videm -Marzola Trento. Šesta zmaga slogašic je bila obenem prva proti nasprotniku, ki ima na lestvici veC točk od njih, zato pa je bila seveda še toliko bolj dobrodošla, hkrati pa ho bržkone blagodejno vplivala, ne le na položaj vzhodnokraške šesterke, temveč tudi in predvsem na razpo- loženje deklet, ki so se po prvih trinajstih kolih znašle s precej skromnejšim izkupičkom od pričakovanega. Kot je razvidno že iz samega izida smo bili sinoči na Opčinah priCa petim izredno izenačenim in napetim setom. Zaradi prevlade servisov nad sprejemom in napadov nad obrambo tekma sicer ni bila najbolj atraktivna, bilo je tudi precej napak in negotovosti, posebno pa smo veC pričakovali od Mogliana, ki zagotovo ni pokazal vsega, kar zmore in zna. Slogašice so se v boj vrgle z izredno voljo do zmage, dekleta so igrala s srcem, za razliko od nekaterih prejšnjih nastopov pa so tokrat znale tudi reagirati na težke trenutke. Posebno dobro so dekleta Koimpexa zaigrala v napadu, saj se je večina njihovih udarcev končala s točko ali menjavo. Za Ukmarjevo ne premoremo veC dovolj učinkovitih pridevnikov, trditi, da je igrala sijajno, je prav gotovo premalo. Treba pa je reci, da sta pri mreži svoj izdatni delež prispevali tokrat tudi Pertotova in Briscova, ki zdaj že ni veC najbolj prijetno odkritje sezone, ampak že prav zanesljiv element. »Upam si trditi, da bi lahko zmagali tudi s 3:0«, je po tekmi dejal trener Koimpexa Peterlin, potem ko so njegova dekleta v drugem nizu vodila vse do devete točke, v končnici pa nasprotnice spet ujela pri trinajstici. Zanesljivo lahko reCemo, da bi se bile lahko slogašice izognile igranju tie breaka, saj so v Četrtem nizu že vodile z 9:1, na koncu pa imele na voljo tri match-žoge. Mogliano je v tem setu zaCel napadati preko centra z visokimi podajami in je bil praktično neustavljiv. Zato je tie break zbujal zaskrbljenost, vendar pa so slogašice k sreči ohranile mirnejšo kri od svojih nasprotnic in si že ob menjavi igrišča zagotovile prednost 8:4, najbolj pa se jim je Mogliano približal pri rezultatu 12:10, sicer je bil peti niz precej zanesljivo v rokah slovenske šesterke. »Ta zmaga pomeni za nas pravo odrešitev«, je še dejal Peterlin po tekmi. »Mitični« trener Mogliana Antonio Scalzotto, ki ob nedeljah vodi tudi tekme članske ekipe Mogliana v A-2 ligi, pa je dejal: »Imeli smo precej smole, ker se je v drugem setu poškodovala ena od standardnih Sesterk, ko pa se je vrnila na igrišče (sredi 4. seta) je bilo že prepozno. Vprašujete, ali še računam na napredovanje? Seveda, prvenstvo je še dolgo; moj cilj - mladinke vsaj do B-l lige! Biadenese - Bor Tombolini Drinks 0:3 (9:15, 13:15, 11:15 KOŠARKA / PROMOCIJSKA LIGA NA TRŽAŠKEM ODBOJKA / D LIGA Brežani so spet presenetili in visoko premagali CUS - Korošec (35 točk) Sokolovci pa so nerodno izgubili v občinskem derbiju z Lego Nazionale Sočani že spet slavili Zelo uspešen prvi del Breg - Cus 89:66 (36:33) BREG: KovaCiC, Korošec 35 (11:14), Corbatti 7 (1:2), R. Žerjal 16 (4:7), B. Žerjal 2 (2:3), Schiu-laz, Bandi 5 (1:2), Salvi 16 (2:5), Crevatin 2 (2:2), Savoia 6, trener Cancia-ni. TRI TOČKE: Korošec 2. V začetku tekma ni obetala prav veliko, saj je bil delni izid v 10. min. p. p. še vedno 10:9 v korist gostujoče postave, ki res ni predvajala kdove kako uspešne igre, je pa oportunistično izkoriščala napake Bregove »linije pod košem«, ki je skušala skakati na odbite žoge s fizično postavnejšimi in višjimi nasprotniki, namesto da bi pametno izvajala zapiranje prosto- ra. Po teh, začetnih ugibanjih so domačini prevzeli pobudo, to pa jim ni bilo dovolj, da bi se odlepili od nasprotnika. Prvi polčas je potekal dokaj izenačeno. Ekipi sta se menjavali v vodstvu.V Bregovih vrstah je v napadu nepogrešljivo deloval Korošec, na katerega so se brezuspešno izmenjavali nasprotnikovi igralci in vsi ostali pa so veC kot temeljito opravili svoje delo v obrambi, Čeprav so nekateri igralci, ki običajno prispevajo večji delež v napadu, tokrat prav v tem delu igre odpovedali. V drugem polčasu pa so se Brežani vrnili na igrišče nekoliko bolj motivirani in so uredili to, kar niso v prvem polčasu: zapiranje prostora. Odtlej so bile vse obbite žoge plen Bregovih košarkarjev, ki so dobili tudi priložnost za razvijanje zaporedja hitrih protinapadov in v tej fazi se je odlikoval zlasti Robert Žerjal, ki je natančno asistiral soigralce. Korošec je nadaljeval v svoji seriji uspešnih metov. Uspešneje kot doslej pa je že spet zaigral zlasti v obrambi Marko Slavec, ki je bil v drugem delu v obrambi nepremagljiva ovira za nasprotnikove skakalce. Omembe vredna je tudi igra Marca Savoie, ki je dobil priložnost za kratkotrajno prisotnost na igrišču in jo tudi optimalno izkoristil. Tokrat so vsi Bregovi košarkarji stopili na igrišče in vsi zadovoljili glede požrtvovalnosti in vloženega truda v obrambi. Pričakovati je, da bodo po tej poti tudi nadaljevali in da bodo proti močnejšim nasprotnikom tudi v napadu delovali bolj uspešno in usklajeno. (Cancia) Sokol VVarm - Lega Nazionale 76:80 (32:42) SOKOL VVARM: Gruden, TerCon, Devetak 12 (6:6), Sosič, Caharija, Skerlavaj 14 (4:4), Sta-nissa 18 (2:2), Starc 23 (2:3), Sedmak, Ušaj 9, trener Vatovec. PON: TerCon (36), Starc (40). TRI TOČKE: Ušaj 3, Starc 1. Po zelo uspešnem nastopu med tednom v zaostali tekmi proti In-terju 1904 so vCeraj sokolovci nerodno, toda zasluženo izgubili v občin- skem derbiju z Lego Nazionale. To ekipo so sokolovci v prvem delu prvenstva premagali za veC kot 20 točk razlike. Gostje so bili zlasti taktično boljši od naših košarkarjev in so pokazali tudi veC volje do zmage. Stalno so bili v vodstvu, ob polčasu za 10 točk, proti koncu srečanja so jim gostitelji skoraj ogrozili zmago, veC pa niso uspeli doseči. Sokolovci so zlasti mnogo grešili pod košem, pa tudi v obrambi niso igrali najbolje. Skratka, naši košarkarji so nam tokrat postregli z dokaj bledo predstavo, saj so vsi so igrali pod svojimi sposobnostmi. Libertas - Cicibona 59:93 (21:35). Torriana - SoCa So-bema 0:3 (8:15, 7:15, 8:15) SOCA SOBEMA: S. Cotič (4 točke + 6 menjav), Muscau (1 + 3), Igor Cotič (10+3), Klede (5+6), Battisti (7+6), Braini (3+5), Tomšič (2+1), MuciC (0+0), Pahor, Ivo Cotič; ZGREŠENI SERVISI: SoCa 12, Torriana: 7. Odbojkarji SoCe So-bema so prvi del prvenstva zaključili še z eno prepričljivo zmago, tako da je njihova bilanca res dobra: od 13 tekem so jih namreč dobili 11 in so na lestvici tik pod vrhom.O včerajšnji tekmi ni mogoče povedati kaj veC, saj zmaga ni bila nikoli vprašljiva, pa Čeprav začetek tekme za Sočane ni bil preveč spodbuden. Domačini, so z dobro obrambo povedli s 7:3, kar pa je bilo dejansko tudi vse . Vajeti igre so nato prevzeli gostje, ki so s protinapadi začeli nizati točko za točko. Brez težav so tako Sočani osvojili prvi set, podobno pa je bilo tudi v drugem in tretjem. Razlika med ekipama je bila očitna in rezultat ni bil nikoli vprašljiv. Sočani so na trenutke prikazali tudi precej lepo odbojko . Prihodnji teden pa jih Čaka težko gostovanje pri Fagagni, ki je imela enako število točk kot SoCa Sobema. ODBOJKA / MOŠKA C-2 LIGA Olympii točki po tie breaku Boru res ne gre Kmečka banka (3:0) OK Prata - 01ympia CDR 2:3 (15:9, 9:15, 15:5, 14:16,10:15) OLVMPIA CDR: S. Terpin (8 toCk+13 menjav), A. Terpin (1+0), A. Vogrič (1, 2), M. Vogrič (1, 1), G. Sfiligoj (1, 1), B. Sfiligoj (0, 7), Devetak (4, 3), Povše (1, 0), Dornik (9, 6), Hlede, Petejan (10,12). TRAJANJE SETOV: 22’, 21’, 11’, 23’, 12’. 01ympia CDR se je iz Prate vrnila s točkama, ki si ju je srCno želela: prvi del prvenstva je tako zaključila z zmago in ostala v stiku z vrhom. Srečanje samo je bilo zelo borbeno, s tehničnega vidika pa z izjemo tie-breaka in delno Četrtega niza ni bilo na višku. Naši fantje so zaceli zelo nezbrano in domači odbojkarji so si pridobili 5-6 točk prednosti, ki so jih tudi obdržali. Pešal je sprejem, kar je zelo oteževalo delo podajaCa, ki nikakor ni mogel graditi igre. Ze naslednji niz je prinesel pravi preobrat: 01ympia je nadaljevala motivirano, zbrano, zlasti učinkoviti so bili njeni napadi na krilih in v centru, izkazala se je v vseh elementih in jasno dokazala, da je boljša od nasprotnika. Tretji set je spet postregel s presenečenjem, tokrat v negativnem smislu, kar je že stara hiba naše ekipe. Spet je prišla do izraza nezbranost, o borbenosti ni bilo veC sledu in tudi številne menjave niso imele nobenega učinka. Nic bolje ni bilo v Četrtem nizu. Ze je kazalo na najhujše, saj so domačini povedli kar s 14:7 in imeli dve match žogi, ko se je tekma znova obrnila našim v prid. Prata je za trenutek popustila, 01ympia se je končno zavedela svojih sposobnosti, nehala je grešiti (prav na njenih napakah so nasprotniki nizali točke) ter izid in tekmo obrnila sebi v prid: domačini niso zbrali veC niti točke. Tedaj je bilo nekje jasno, kakšen bo razplet poslednjega niza, ki je bil gotovo eden boljših, ki jih je 01ympia CDR odigrana na gostovanjih: zanesljivo je povedla (4:1) ter prednost višala (6:2, 10:5). Tedaj ni bilo dvoma, kdo bo končni zmagovalec. (P.R.) Bor - Petris 1:3 (6:15, 15:11,12:15,8:15) BOR: Marega (3 točke + 13 menjav), Gombač (5+5), BrešiC (1+0), FurlaniC (1 + 2), Coloni (0+1), Stulle (0+3), Cera-sari (4+7), Caputi (0+0), Paulica (0+0), Latin Caputi (Bor) (4+3), Koren (4+3), Chert (0+0) Borovci so v zadnji tekmi prvega dela zamudili priložnost, kajti proti predzadnjemu na lestvici, so po izenačeni igri zal doživeli nov poraz. Petris TolmeC se je pokazal kot šibak nasprotnik, vendar je v odločilnih trenutkih manj grešil ter zaigral bolj samozavestno. Prvi set se je za domačine pričel kot običajno slabo, brez potrebne koncentracije in zagrizenosti, tako da gosjte niso imeli večjih težav. Do preobrata je prišlo v drugem nizu, ko so borovci odločno reagirali ter so po hudem boju v končnici le strli odpor gostov. Verjetno odločilen za konCni izid je bil tretji set, v katerem je Petris že od samega začetka visoko povedel 5:1 ter 8:3. Pri izidu 13:8 za goste pa so borovci reagirali, znižali izid na 13:12, dve naivni napaki pa sta pokopali vse upe domačinov. Za gostitelje je izgubljeni tretji niz predstavljal prav gotovo psihološki udarec, tako da je v zadnjem nizu gostujoča ekipa od samega začetka prevzela vajeti igre v svoje roke (6:2, 11:4) in zmagala. (Dejan) San Vito - Sloga 0:3 (8:15,11:15, 6:15) ZENSKA C-2 LIGA Kmečka banka - Torriana 3:0 (15:9, 15:9, 15:6) Sokol Indules - Corde-nons 3:0 (16:14, 15:13, 15:4) 1. ZENSKA DIVIZIJA 01ympia - Azzurra 3:0 (15:4,16:14,15:2) MLADINCI 01ympia - Valprapor Espego 0:3 (8; 15, 7:15, 4:15) KOŠARKA________ »Stefan« dvakrat zmagal Skoraj zanesljivo v finalu Pri košarki, v šolskih mladinskih igrah, je letos zavod J. Stefan uspešen. Po zmagi proti šibkemu moštvu umetnostnega zavoda ”Nordio” so se košarkarji izkazali tudi proti lanskemu prvaku, solidni ekipi Volta. Tek- SD Polet vošči MARINU KOKOROVCU ob izvolitvi za odbornika vsedržavne kotalkar-ske zveze - FIHP. ma je bila vseskozi izenačena, le v končnici je prišla do izraza večja zagrizenost in fizična sposobnost naših fantov. Z zmago so si skoraj že zagotovili nastop v finalu tržaškega prvenstva. Stefan - Nordio 136:54 Danieli 10, Grbec 26, KrižmanCiC 4, Miralem 12, Terzič 15, Samec 35, Hmeljak 26, Colja, Baitz 4, Porporati 4. Stefan - Volta 90:72 (38:44) Danieli 8, Grbec 18, KrižmanCiC -, Miralem 5, Terzič 4, Samec 26, Hmeljak 29, Baitz, Porporati. ODBOJKA / PRVENSTVO SOL Dijaki Prešerna uspešno startali proti Galvaniju Prešeren - Galvani 2:0 (15:4,15:2) Dijaki višje srednje šole France Prešeren so v lanski sezoni osvojili pokrajinski naslov.Bržkone pa bo letos izredno težko ponoviti lanski veliki uspeh, ker naš zavod letos nastopa s povsem obnovljeno in precej pomlajeno postavo. Ne glede na to dejstvo pa so v prvem nastopu brez večjih težav premagali vrstnike s šole Galvani z 2:0. Premoč naših dijakov je bila veC kot očitna, saj so v prvem nizu prepustili štiri točke v drugem pa celo še dve manj. V moški konkurenci nastopa 8 šol, ki so porazdeljene v dve skupini. Prvi dve pa se uvrstita v polfinale. Za licejce bo dovolj, da v prihodnjih dveh nastopih premagajo Dante, s katerim bodo igrali 5. februarja ali pa štiri dni kasneje Volto. V prvem uspešnem nastopu so vstopili na igrišče prav vsi, barve našega zavoda pa so branili naslednji dijaki: Maver, Šušteršič, Domio, FurlaniC, VolCiC, Plesničar, Miot, Veljak, Strani in Spetič. G. FurlaniC SMUČANJE / MLADINSKE IGRE ZA NI2JE SREDNJE SOLE Dober nastop slovenskih smučarjev Trije tekmovalci so se uvrstili v deželni del tekmovanja, ki bo v Forni di Sopra V sredo, 27. t.m. je na Črni progi v Sappadi potekala pokrajinska faza alpskega smučanja v sklopu mladinskih iger za nižje srednje šole. Sodelovale so tudi nekatere nase srednje šole, in sicer Ivan Cankar, Fran Erjavec, Srečko Kosovel in Simon Gregorčič. Skoda, da se tekmovanja niso udeležile tudi ostale šole, katere obiskujejo tekmovalci slovenskih smučarskih klubov. Prav v tem trenutku je namreC velikega pomena naša prisotnost na vseh športnih manifestacijah, da dokažemo naš obstoj in delovanje! Tekma v veleslalomu se je vršila na dobro pripravljeni progi z 22 vratci, ki jih je postavil Pil-ler Hoffer iz Sappade. Smučarji s slovenskih srednjih šol so se zelo dobro odrezali, saj so učenke Nižje srednje šole Ivan Cankar zasedle 2. mesto na skupni lestvici. Spodbudno je tudi to, da se bodo kar trije naši atleti udeležili deželnega tekmovanja v Forni di Sopra, ki je na sporedu prihodnji torek. Na to preizkušnjo bodo odpotovali sestri Karin in Fjo-na Mezgec (Ivan Cankar) ter Dimitrij Prašelj (Simon Gregorčič). Želimo jim Cim bolj uspešno smuko! REZULTATI VELESLALOMA DEKLETA 1. Irina Germani (Dante) 37.45; 7. Fjona Mezgec (Cankar) 42.01; 11. Karin Mezgec (Cankar) 43.85; Giulia Sadlovvski (Cankar) 44.84; 17. Nastja Milic (Kosovel) 47.70; 18. Neda San-cin(GregoriC) 47.72; 19. Alja Hrvatic (Cankar) 48.44; 20. Anja Strekelj (Kosovel) 49.18; 21. Johana Križnič (Kosovel) 49.67; 36. Jelka Sancin(Gregoric) 1.13.66; 38. Sara Zeriali (Gregorič) 1.24.93. FANTJE 1. Nider Aaron (Dante) 36.78; 12. Dimitrij Prašelj(GregoriC) 43.36; 17. Peter Furlan (Cankar) 50.02; 18. Sandy Sancin (Gregorič) 50.76; 19. Dario Cossutta (Cankar) 52.03; 21. Robert Debeliš (Cankar) 52.56; 22. Alessandro Corbatti (Cankar) 53.17; 23. Alex Blasina (Erjavec) 53.59; 27. Igor Ota (Gregorič) 57.78; Berga-gna (Erjavec) - ni dokončal tekme. M. Kokorovec včeraj v Rimu izvoljen v državni odbor RIM - Poletov predsednik Marino Kokorovec je bil včeraj na državnem obenem zboru ko-talkarske in hokejske zveze v Rimu izvoljen za državnega odbornika (sektor umetnostno kotalkanje), kar je seveda za ves nas šport veliko priznanje. Novi predsednik zveze je Sabatino Aracu, ki je nasledil Bruna Tiezzija in je prejel 3100 od skupno 3380 glasov. PRIREDITVE Nedelja, 31. januarja 1993 Gledališča Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 18. uri (Ovalna dvorana) Str-nisa/Frey: Žabe, v izvedbi Koreodrame Ljubljana. Vstopnice 1000 SIT. Ob 20. uri (Linhartova dvorana) Emil Hrvatin: Zenska, ki nenehno govori (Cas subjektivnega) -Poligon. Vstopnina je 500 SIT. JUTRI: ob 19. uri (Gallusova dvorana) G.Verdi: Don Carlos. Vstopnice 2000, 1700, 1500 in 500 SIT. V PRIHODNJIH DNEH: 3. in 9. 2. ob 20. uri (Štihova dvorana) Ob letu osorej. Cena vstopnic je 500 SIT. NAPOVEDUJEMO: 21. 2. ob 18. uri, 22. 2. ob 19. uri in 23. 2. ob 11. uri (Gallusova dvorana) W.Shakespeare: Kralj Lear. Cena vstopnic 600, 500 in 400 SIT. Za predstavi 21. 2. in 22. 2. je na voljo le Se nekaj vstopnic. Informacije na tel. 061/222-815. DRAMA SNG LJUBLJANA DANES: ob 20. uri (Mala drama) VeCer Šansonov Jacquesa Brela v izvedbi Katje Levstik. Informacije in rezervacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave na tel. 061/221-511. OPERA IN BALET NAPOVEDUJEMO: 3. in 8. 2. ob 19. uri J.Go-lob: Krpanova kobila. 6. in 20.2. ob 19. uri R. Strauss: Netopir. 13. in 17.2. ob 19. uri J.Offenbach: Hoffmanove pripovedke (13. je nadomestna predstava za odpadli termin 22.decembra 1992) 26.2. ob 19. uri Carmen, balet - premiera. Blagajna je odprta med 11. in 13. uro ter med 17. in 19. uro. Rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11. uro SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 19. uri (za izven) A. A. Rozman: Tartif. Vstopnice so v prodaji v Galeriji SMG na Trgu francoske revolucije med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 17.30, na dan predstave pa tudi uro pred predstavo pri blagajni gledališča. Tel. 061/153-312. šentjakobsko gledališče DANES: ob 16. uri 2. Petan: Zmagoslav Slo-ven, diktator de luxe. Za abonma Nedeljski popoldanski in izven. Gledališka blagajna je odprta med 17. in 19. uro. Informacije in rezervacije na tel. 061/312-860. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI V PRIHODNJIH DNEH: 4. 2. Gavran: Mož moje žene. VODNIKOVA DOMAČIJA DANES: ob 19.30 uri Evald Flisar: Jutri bo lepSe, Slovensko komorno gledališče. Vstopnice so v prodaji uro pred predstavo v Vodnikovi domačiji. Rezrvacije na tel. 061/193-395. MARIBOR SNG OPERA DANES: ob 16. uri (za red Upokojenci in izven) Čajkovski: Hrestač. Informacije in rezervacije vsak dan, razen nedelje, od 11. do 16. ure, ob sobotah do 13. ure, ter uro pred predstavo na tel,-062/211-461. MINORITSKA CERKEV JUTRI: ob 20. uri premiera plesne predstave Prosojnice (v meni- z nami- za vas), v izvedbi plesnega teatra Aldea. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE SLG Celje obvešča svoje obiskovalce, da so vse predstave, vključene v Dneve komedije, ki bodo potekali vsak petek in soboto od 12. 2. do 6. 3. 1993, žal, že razprodane. Informacije na tel. 063/25-332. KRANJ vil operi »La Voix Huamine« in »Cavalleria Ru-sticana«. Vstop prost. GLEDALIŠČE CRISTALLO DANES: ob 16.30 W. Shakespeare - A piacer vostro - v izvedbi gledališke skupine Teatra dei Filodrammatici iz Milana. Režija Nanni Garella, scene in kostumi Antonio Fiorentino. V glavnih vlogah Marisa Della Pasqua, Paola Della Pasqua, Marco Balbi in Rosanna Bruzzo. Ponovitev v torek, 2.2. ob 16.30. GLEDALIŠČE SILVIO PELLICO Ul. Ananian DANES: ob 16.30 ponovitev komedije Silvie Grezzi »El re nudo« v izvedbi gledališke skupine »Quei de Scala Santa«. Režija Federico Fumo. GORICA GLEDALIŠČE G. VERDI JUTRI: ob 20.30 (abonma red A in B) A. Schnitzler - Anatol - gostuje SNG Drama iz Ljubljane. VIDEM PALAMOSTRE DANES: ob 21. uri gostovanje gledaliških skupin Teatri di Thalia in Teatra delPElfo z Goldonijevim delom v Fassbinderjev! priredbi La bot-tega del caffe. ČEDAD GLEDALIŠČE RISTORI JUTRI: ob 20.30 Arthur Schnitzler - Anatol -gostuje Teatra Stabile iz Furlanije Julijske krajine. Režija Nanni Garella. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE DANES: matineja - »Das Phantom der Meere«, uvod v opero »Leteči Holandec«. V PRIHODNJIH DNEH: v torek, 2. februarja, ob 19.30 Der Kontrabass (Patrick Susskind). Glasba Slovenija LJUBLJANA KLUB K4 DANES: ob 22. uri Amazonas. Edinstvena ženska skupina z novim programom. JUTRI: ob 21. uri Vzhod in zahod si podajata roko. večer duhovnih pesmi z recitacijami. Poje: Ranganatha-Rajko. Video: Svvami Omarananda. V PRIHODNJIH DNEH: 2. 2. ob 22. uri Hans Theessink. S februarjem odpira K4 vrata še blue-smaniji. 9.2. ob 21. uri (po zaključku gled. predstave Prometej brez skodelice) vočer novorockerske scene iz Seattlea. 11..2. ob 20. uri Furclap. Nastop renomirane frulanske folk/rock skupine. 16.2. ob 21. uri koncert Tomoža Pengova, promocija novega CD Rimska cesta. 18.2. ob 22. uri Oldies Goldies noč z gosti Moonlight Cats. Informacije na tel. 061/113-282. SLOVENSKA FILHARMONIJA V PRIHODNJIH DNEH: 3.2. ob 20. uri koncert Arcadia Tria. V okviru abonmaja Pro mušica . Vpis abonmaja je možen na sedežu koncertne agencije Gallus International (Ljubljana, Krakovski nasip 6) in v Galeriji Labirint, tel. 150-155. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 7. 2. ob 19.30 uri koncert Ljubljanskih madrigalistov. Informacije na tel. 064/222-681. RADENCI HOTEL RADIN V PRIHODNJIH DNEH: 7.2. ob 20. uri koncert učiteljev Glasbene šole iz Gornje Radgone in skupine avstrijske skupine Radkersburger Mu-sikanten . PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 6.2. ob 19.30 R.Coo-ney: Zbeži od žene. Za izven in konto. Razprodano. 8.2. ob 20. uri Mateja Puhar: Homo, mozaični plesni spektakel. 13.2. ob 19.30 uri H.Ibsen: Nora. za konto in izven, Informacije na tel. 064/222-681. NOVA GORICA GLEDALIŠKA DVORANA SOLKAN JUTRI: ob 10. uri R. Marinkovič: Glorija. V izvedbi PDG Nova Gorica, za solo NSC. V PRIHODNJIH DNEH: 2. 2. ob 16. uri R. Marinkovič: Glorijaa. (PDG Nova Gorica). Za gimnazijo iz Trsta. 5.2. oob 10.15 in ob 20. uri R. Vitrac: Volkodlak. V izvedbi PDG Nova Gorica. 6. 2. ob 20. uri R. Vitrac: Volkodlak. V izvedbi PDG Nova gorica. Informacije na tel. 065/25-326. KOPER GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 18. 2. ob 20.uri R.Vitrac. Volkodlak. Gostuje PDG Nova Gorica. Informacije na tel. 066/21-027. GORNJA RADGONA KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: 6.2. ob 19.30 uri B.Nušič: Mister Dolar. Komedija v priredbi Milana Jesiha. Gostuje skupina KUD Zarja Trnovlje-Celje. Furlanija-Julijska krajina TRST SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE KULTURNI DOM DANES: ob 16.00 A. Schnitzler - Anatol (abonma red C in G) - gostuje ljubljanska Drama. GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: od 4. do 14. februarja bo skupina Teatra d’Arte predstavila B. Brechtovo delo Madre coraggio. Igra Piera Degli Esposti, režija Antonio Calenda. V abonmaju odrezek št. 7. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča Rossetti. DVORANA TRIPCOVICH V teku je prodaja vstopnic za predstavi »La Voix Humaine« in »Cavalleria rusticana«, ki bo na programu od 2. do 14. februarja. Urnik blagajne: od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. V PRIHODNJIH DNEH: v torek, 2. februarja, (red A) premiera Poulencove »Le Voix Humai-ne» in Mascagnijeve »Cavalleria rusticana«. Dirigent Niksa Bareza. Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich. AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Ul. Diaz 27 JUTRI: ob 18. uri bo Alberto Paloscia predsta- GORNJA RADGONA GLASBENA SOLA V PRIHODNJIH DNEH: 5.2. ob 17. uri otvoritev prizidka in obnovljene dvorane, nastopili bodo učenci glasbene Sole in pihalni orkester. 26.2. ob 18.uri koncert ZePZ Manko Golar iz Gornje Radgone in Pihalnega orkestra Gornja Radgona. KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: 8.2. ob 19. uri osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, koncert učiteljev Glasbene Sole iz Gornje Radgone in avstrijske skupine Radkersburger Musikanten. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE ROSSETTI JUTRI: ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopila bo Liana Issakadze. NAPOVEDUJEMO: 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandram Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI JUTRI: ob 21. uri celovečerni koncert France-sca Guccinija. Razne prireditve Slovenija LJUBLJANA KLUBK4 V PRIHODNJIH DNEH: 5.2. ob 22. uri Dance Machine in tetoviranje. Dance Machine predstavlja Kjigo o tetoviranju Dimitrija Vremca. Spremni projekciji ekskluzivnega videa in dia-sov. 7.2. ob 22. uri nastop Salome, prve dame tran-vestitske scene in otvoritev foto razstave Primoža Dolničarja. 8.2. ob 21. uri Duhovnost južne Indije. Diapozitivi in poredavanje Roberta Kržišnika, glasba in ples. 14.2. ob 22. uri Roza Valentinovo. Nastop Ele-ne, druge dame transvestitske scene in gostov. 15.2. ob 21. uri predstavitev Qi Gong metode Wang Ai Ping. Vodi Rudi Klarič. Informacije na tel. 061/113-282. KOPER GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 8.2. ob 20. uri osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Informacije na tel. 066/21-027. DOMŽALE PROSTORI NAD TRGOVINO KOVINAR V PRIHODNJIH DNEH: 2.2. ob 17. uri Potopisno predavanje - s poti Tatjane Cerar po Južni Ameriki. 3.2. ob 17. uri Kozmetika za najstnike - predavanje in prikaz vodi kozmetičarka Janja Skrinj ar-Osojnik. 4.2. ob 17. uri srečnaje s čarovnikom Miranom čanakom. 5.2. ob 17. uri Predavanje o astrologiji. 6.2. ob 17. uri - presenečenje. Informacije in prijave: Društvo SMO, Domžale, Ljubljanska 71, prvo nadstropje. Tel 061/711-875. ŠKOFJA LOKA KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA V PRIHODNJIH DNEH: 4.2. ob 17.30 Na lepi modri Donavi. Diapozitivi. 5.2. Dan odprtih vrat knjižnice. Ob 19. uri Literarni večer poezije Haiku Slavka Kvasa. 17.2. ob 18. uri Anapurna 1992 - večer z diapozitivi. 18.2. ob 17. uri Živalski svet, diapozitivi. Informacija na tel. 0664/620-200. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE IVDELA V organizaciji Zadruge Bonaventura bodo predvajali serijo filmov v izvirniku posvečenih velikemu režiserju Petru Brooku, današnjemu direktorju Mednarodnega centra za gledališke raziskave v Parizu. Vstop prost. V PRIHODNJIH DNEH: 2. februarja ob 18.00 in 20.00 »The Mahabharata«. Igrajo Bruce Myers, Vittorio Mezzogiorno, Andrzey Seweryn. 16. februarja 1993 ob 18.00 in 20.00 »King Lear». Igrajo Paul Scofield, Cyril Cusack in Patrick Magee. SALA STURZO Ul. Sturzo 2 JUTRI: ob 21. uri bo v dvorani Sturzo v žu-pnijšču Madonna del mare v Ul. Sturzo 2, projekcija afriškega filma »Sango malo« (Came-run 1991). Projekcije bodo trajale do 12.2. s sledečim programom: 3.2. - »Badis« (Maroko 1989); 5.2. »Layla, ma raison« (Tunizija 1989); 8.2. - »Ken Bugul« (Senegal 1990); 10.2. »Ta dona« (Mali 1991); 12.2. «Laada« (Burkina Faso 1991). Za najmlajše Slovenija LJUBLJANA LUTKOVNO GLEDALIŠČE DANES: ob 11.uri J.Capek: Kužek in muca. Gostuje lutkovna skupina US iz Ljubljane. JUTRI: ob 16.30 in 18. uri (Lutkoteka) Jan Malik: Žogica Marogica. V PRIHODNJIH DNEH: 2.,3 in 10. 2. ob 16.30 in 18. uri (Lutkoteka) Jan Malik: Žogica Marogica. Vstopnice so že v prodaji. Informacije ob sredah, četrtkih in petkih od 11. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/314-962. VITEŠKA DVORANA KRIŽANK DANES: ob 17. uri Kužek postružek na obisku. V izvedbi gledališča Jaz in Ti. Prodaja vstopnic: Festival Ljubljana, tel. 061/228-544 oz. uro pred predstavo na prizorišču. MARIBOR AVTOBUSNA POSTAJA V okviru Otroškega razstavišča, v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Maribor in Avtobusne postaje Maribor, je na ogled razstava likovnih del učencev O. S. Prežihov Voranc, Maribor. Razstava je nastala pod mentorstvom Božidarja Muršca. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 2.2. ob 15.00 in 16.30 uri, 3.2. ob 10.00 , ob 11.30, ob 13.30 in ob 15. 30 uri ter 4.2. ob 10.00, ob 11.30 in ob 13.00 uri Milan Dekleva: Mi se ne damo, musical za otroke. 5.2. Ob 9.30, Z. Zupančič: Norčavi striček Frak. Informacije na tel. 061/222-681. KOPER GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 4.2.. ob 9.30 in 11.30 H.C.Andersen. Slavček. Gostovanje PDG Nova Gorica. 9.2. ob 9.30, 10.30 in 11.30 uri Z. Zupančič: Norčavi striček Frak. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja. 13.2. ob 10. uri Črviva zgodba. V izvedbi luk-tovne skupine Uš. Informacije na tel. 066/21-027. TRBOVLJE KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: 10.2. ob 10.30 in 15.30 uri Z.Zupančič: Norčavi striček Frak. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja. DOMŽALE PROSTORI NAD TRGOVINO KOVINAR V PRIHODNJIH DNEH: Vesele zimske počitnice od 1. do 5. 2. od 8.do 14. ure. Organizirano počitniško varstvo za otroke nižjih razredov. Modelarska delavnica - izdelava zmaja. 1., 2. in 3. 2. od 13. do 15. ure. Za otroke od 1. do 4. razreda. Računalniški tečaj - od 1. do 5. 2. od 9. do 10.30 ure za otroke 1. do 4. razreda, od 11. do 12.30 ure za otroke od 5. do 8. razreda. 1. in 2. 2. od 10.30 do 12.ure. Gledališko lutkovna delavnica na temo Pike Nogavičke z naslovom Pika Strumf gre na počitnice. Namenjeno otrokom od 2. do 5. razreda . Organizira društvo SMO (Starši-Mladi-Otroci) ob pomoči Napredka Trgovine, d.o.o. Informacije od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure po telefonu 711—875. KAMNIK GALERIJA VERONIKA Do 5. 2. je na ogled Slikarska parada, razstava slik otrok VVZ Mojca. ŠKOFJA LOKA KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA V PRIHODNJIH DNEH: 2.2. ob 17. uri Ura pravljic. 9.2. ob 17. uri ura pravljic - kraljična na zrnu graha. 16.2. ob 17. uri ura pravljic. Informacije na tel. 064/620-200. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE CRISTALLO DANES: ob 11. uri »Povem ti pravljico«. Na sporedu bo Andersenova pravljica Snežna kraljica v izvedbi gledališke skupine Dramma italiano z Reke. Razstave Slovenija LJUBLJANA MODERNA GALERIJA DANES: ob 11. uri boste imeli obiskovalci še zadnjic možnost, da si ogledate retrospektivno razstavo Goj-mirja Antona Kosa pod strokovnim vodstvom. Po razstavi Vas bo vodila kustosinja Breda Ilich- Klančnik. Do 14. februarja bo na ogled razstava oljnih slik, plastik in grafik Jožeta Gorjupa. Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106. MALA GALERIJA Do 21. februarja bo na ogled razstava skulptur in fotografij blegijskega umetnika Jana Fabreja. Odprto vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Tel. 061/214-106. MESTNA GALERIJA Do 8. februarja bo na ogled retrospektivna fotografska razstava z naslovom Pariški fotograf Veno Pilon, avtorja dr. Staneta Bernika, ki jo je galerija pripravila v sodelovnju s Pilonovo galerijo iz Ajdovščine. Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. Tel. 061/212-896. ARHITEKTURNA GALERIJA DESSA Do 11. februarja je na ogled razstava projektov holandskega arhitekta VViela Aretsa (virološka arhitektura). Galerija je odprta od 10. do 15. ure, v nedeljo zaprto. Tel. 061/216-010. GALERIJA STOPNIŠČE Na ogled je razstava Fo-tomorfoza - o gledanju, oblikah in svetlobi, fotografije Gorazda Majarona.Gale-rija je odprta vsak delavnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926. GALERIJA LABIRINT Na ogled je razstava grafik iz ciklusa Zapisi Iva Mršnika. Odprto od 10. do 13.00 ure in od 17. do 19. ure, v soboto od 10. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/150-155. GALERIJA ZDSLU Na ogled je razstava ilustracij akademske slikarke Irene Majcen. Tel. 0061/320-730. FOYER MGL Na ogled je kiparsko slikarska razstava Metoda Bohinca. Vstopnine ni. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Do 20. februarja 1993 je na ogled razstava »Ta trava je šacana...«, ki sta jo za Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu pripravili Kristina Kovačič in Martina Repinc. Tel. 061/218-886. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Do 28. februarja je na ogled razstava Vizualne interpretacije - predstavitev grafičnega oblikovanja in ilustracij v Južni Moravski. Dp aprila si lahko ogledate razstavo Življenje na listkih 1945- 1990. Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968. PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE Do 15. februarja je na ogled razstava ob 50. obletnici smrti botanika Alfonza Paulina. Muzej je odprt od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Tel. 061/ 218-862. MARIBOR UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Na ogled je razstava z naslovom 500 let kasneje, ki jo je ob Svetovnem dnevu človekovih pravic pripravila mariborska skupina Amne-sty International. MUZEJSKI INFORMACIJSKI CENTER GRAD Do 2. februarja bo na ogled razstava Cas okrog Božica. Tel. 062/211-851. UMETNOSTNA GALERIJA Do 28. februarja je na ogled razstava slik Mihe Maleša. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simo- na Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na Otočcu. GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg) Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije. CELJE LIKOVNI SALON Do 10. februarja je na ogled SK 8 muzej - zbirka Alenke Pirman. CAFE GALERIJA Do 13. februarja je na ogled razstava risb in grafik Igorja Koprivnika - Biggla. VELENJE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Jožeta Ciuhe. PTUJ GRAD Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moč oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 Na ogled je razstava keramike - uporabnega posodja Tanje Smole Cvelbar iz Ljubljane. Po odprtju razstave bo degustacija vin iz kolekcije vinogradnikov in kletarjev Krem Armanda in Darja iz Plešivega v Goriških Brdih. Informacije na tel. 066/73-753. KOPER GALERIJI LOŽA IN MEDUZA V prostorih je odprta razstava akademskega kiparja Matjaža Počivavška. NOVA GORICA LIKOVNA VITRINA PRI ZAVAROVALNICI TRIGLAV Do jutri je na ogled razstava motorjev - dirkalnikov. Razstavlja Klub klasične tehnike pri AMD. SOLKAN VILA BARTOLOMEI Na ogled je etnološka razstava Skedenjska kruša-rica. KANAL Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivi-sta in pesnika Ludvika zor-zuta, originalne skladbe vinka Vodopivca. SEŽANA KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. ŠKOFJA LOKA GALERIJA IVANA GROHARJA Na ogled je letna razstava Združenja umetnikov Škofja Loka. CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. GALERIJA FARA Na ogled je likovna osebna izkaznica Marjane Šegula- Miške iz Škofje Loke. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Na ogled je razstava fotografij Tihomirja Pinterja. KAMNIK GALERIJA BALANTIČ Na ogled je prodajna razstava olj in akvarelov akademskega slikarja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12.ure in od 16. do 19. ure. Tel. 061/831-141. DOMŽALE LIKOVNO RAZSTAVIŠČE Do 10. februarja je na ogled razstava del Caroline Konglot de Maurera iz Venezuele in Beatriz Tomšič iz Argentine. Odprto od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro in od 15. do 19. ure ter ob sobotah od 10. do 12. ure. PREVALJE ABANKA V prostorih A banke so na ogled dela akademskega kiparja Andreja Grošlja. GALERIJA GRAD Do 20. februarja si lahko ogledate dela akademskega slikarja Lojzeta Logarja. Izbor akrilov na platnu je narejen iz opusa Davidovi vr- tovi, ki je bil konec prejšnjega leta na ogled v Jakopičevi galeriji v Ljubljani. Razstava je posvečena nedavno tragično preminulemu likovnemu pedagodu Frančišku Kupreju- Frenku. FJK TRST TK GALERIJA Ul. Sv. Frančiška 20 V četrtek, 4. februarja, ob 17. uri otvoritev slikarske razstave Gian Battista Ro-sija. GALLERIA RETTORI TRIBBIO Do 12. februarja je na ogled razstava slikarja Car-mela Vranicha. Urnik: ob delavnikih 10.30-12.30, 17.30-19.30, ob praznikih 11-13, ob ponedeljkih zaprto. CARTESIUS Ul. Marconi 16 Na ogled je razstava tušev in olj Fabia Zubinija z naslovom »Parigi, o čara«. Urnik: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13. Ob ponedeljkih zaprto. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Ul. Del Monte 5 Na ogled jfe razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije odprt za publiko. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure. PALAČA COSTANZI (Piazza Piccola) in RAZSTAVNA DVORANA V LJUDSKI KNJIŽNICI (UL Teatro Romano 7) Do 2. februarja je v obeh sedežih na ogled razstava medalj Zvok in oblika (II suono e la forma). Urnik ogleda: ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih). Vstop prost. SALA DEGLI STUC-CHI Ul. Cassa di Risparmio 10 Na sedežu banke Cassa di Risparmio je na ogled retrospektivna razstava slikarja Giuseppeja Bariso-na z naslovom »Trieste e dintorni«, ob 150. obletnici ustanovitve Zavoda. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Na ogled je stalna razstava »Načrti za Miramar». MUZEJ REVOLTELLA- AVDITORIJ Odprta je razstava Andr-zej Pagovvski - poljski gledališki in kinematografski letaki. Razstavo prireja tržaška občina v sodelovanju z Odborništvom za kulturo Muzeja Revoltella, Združenjem Alpe Adria Ci-nema in La Cappella Under-ground. V organizaciji Tržaške le-toviščarske ustanove se vsako soboto, ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene najlepših neoklasičnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti. GLEDALIŠČE MIELA V razstavnih prostorih gledališča razstavlja mlad tržaški slikar Daniele Au-ber. OPČINE SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom V torek, 2. februarja, ob 20.30 odprtje razstave olj Tatjane Jenke. Predstavitev Mojca Uršič. Na večeru sodelujeta MoPZ in ŽPZ Tabor. Razstava bo na ogled vsak delavnik od 16. do 19. ure do 12. februarja. MILJE OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA Do 10. februarja je na ogled razstava slikarke Marie Luise Vigant. Urnik: od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00. ČEDAD FILIALA BCTKB Ul. C. Alberto 17 in v GALERIJI DIACONO Se danes razstavlja Zora Koren Skerk. KAVARNA S. MARCO Na ogled je razstava slikarke Claudie Raza. SPETER BENEŠKA GALERIJA Do 6. februarja razstavlja slikar Mario Massera. PORDENON ZEROIMAGE (Aula magna Centro stu- di Pordenone) Do 7. marca 1993 je na ogled fotografska razstava Pietra Modottija. Razstavo je organiziral Cinemazero. Koroška CELOVEC GALERIJA SLAMA Na ogled je razstava risb Ernesta Grafa. DEŽELNA GALERIJA Burggasse 8 Se danes razstavlja Markuš Pernhart. MOHORJEVA KNJIGARNA Na ogled je razstava »Planine v sliki« in »Otroški portret« Slovenskega planinskega društva oz. Mohorjeve založbe. MESTNA HIŠA Velika galerija Na ogled je razstava »L’art est inutile« - avantgardna umetnost 1960-1980. GALERIJA ARS TEM-PORIS Herrengasse 14 Na ogled je razstava Jana Saudeka (slike) in Jirija Suhajaka (stekleni objekti). TINJE DOM PROSVETE Na ogled je razstava akademskega slikarja Kristijana Sadnikarja iz Ljubljane. Alpe-jadran PADOVA SALA DEGLI SPEC-CHI - STORICO CAFFE’ PEDROCCHI Na ogled je razstava I Caffe di Remo Squillantini. ZAGREB GALERIJA NOVA Na ogled je razstava Ad-hoc Dream Team - dela mladih hrvaških slikarjev in kiparjev: Petra Barišiča, Zlata-na Vrkljana, Zoltana Novaka, Dorda Jandriča, Vatro-slava Kuliša, Peruška Bog-daniča in Hrvoja Sere ara. MUZEJ MESTA ZAGREBA Do 15. februarja je na ogled razstva o zgodovini mesta Zagreba Zlata bula 1242-1992. Odprto vsak dan, razen ponedeljska od 10. do 18.'ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. MUZEJ UMETNOSTI IN OBRTI Do 11. februarja je na ogled razstava Meje Hrvaške na zemljevidih. Odprto vsak dan med 11. in 19. uro, v ponedeljek od 13. do 19. ure. GALERIJA SOBOD-NE UMETNOSTI, GALERIJA PRIMITIVNE UMETNOSTI, STARO-GRADSKA VIJECNICA V treh dvoranah je do 3. februarja na ogled razstava Fotografija od 1950 do danes. Odprto vsak dan od 9. do 15. ure, v soboto od 9. do 12. ure, ob nedeljah in ponedeljkih zaprto. DUNAJ KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV Mondscheingasse 11 Do 2. februarja je na ogled je razstava mladega slovenskega akademskega slikarja Petra Ciuhe. Urnik: vsak dan od 15. do 20. ure. VVIENER SECESSION Na ogled je razstava Moulinex, instalacija Eva Afuhs, VValter Bohatsch, Jo-chen Traar. Razstava bo odprta vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16.ure. GRAPHISCHE SAMMLUNG ALBERTINA Se danes bosta na ogled razstavi del (1948 - 1992) Johannesa Wanke-ja in del (1945 - 1992) Zorana Mušiča. Galerija je odprta od 10. do 13. ure. GALERIE ULVSSES Na ogled je razstava risb in akvarelov Marie Lassnig. Galerija je odprta od torka do petka od 10. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Tel. 587 12 26. MUZEJ MODE HET-ZENDORF Do 11. aprila bo odprta razstava Cas krinolin. Odprto med 9. in 12.15 uro in od 13. do 16.30 ure. MUSEUM DES 20. JAHRHUNDERTS Se danes je na ogled razstava o Rudolfu Schvvarzko-glerju. GALERIJA MAK Na ogled je razstava akvarelov Italijana, živečega v Nevv Yorku, Lauretta Vin-ciarellia. RUBRIKE Nedelja, 31. januarja 1993 SLOVENSKA DEDIŠČINA Ivan Jakič Mogočne razvaline konjiškega gradu Vrh dominantnega hriba na pogocju Konjiške gore že vec kot dvesto let samevajo razvaline gradu Konjice (Go-nobitz), enega največjih in najimenitnejših gradov na Štajerskem. Paolo Santonino, kancler oglejskega patriarha, ki je na treh vizitacijskih potovanjih po naših krajih v letih 1485 in 1487 spremljal patriarhovega generalnega vikarja škofa Petra Carli-ja, je o gradu zapisal: »Na gori stoji prelep, nezavzeten in s trojni- mi, v enakih medsebojnih presledkih pozidanimi pregradami zavarovan grad Konjice. V lepoti zlahka prekosi druge gradove v pokrajini ...« Konjiški gospodje, ugledna štajerska fevdalna rodbina, so že zelo zgodaj omenjeni v zgodovinskih listinah. Tako je leta 1165 omenjen vitez Leopold, mini sterial štajerskega grofa Otokarja, leta 1180 bratje Leopold, Otokar in Ortolf (komornik štajerskega vojvode), leta 1181 pa vitez Gotskalk Konjiški. Grad je omenjen dokaj pozno, šele v 13. stoletju, kar pa naj nas ne moti, saj so bili - tako kot povsod - v zgodovinske listine najprej vpisani ustvarjalni ljudje, šele pozneje pa so omenjena tudi njihova bivališča - gradovi. Konjiški vitezi so upravljali gospoščino do leta 1329, potem pa so izumrli. Nasledile so jih druge plemiške rodbine, ki so gospostvo upravljale prek svojih gra- dnikov (kastelanov). Tako so do leta 1385 na konjiškem gradu gospodovali viltuški gospodje, vendar so ga za dvajset let zastavili celjskim grofom, ki so jim dolgovali veliko denarja. Leta 1385 so konjiško gospoščino prevzeli devinski grofje, nato pa 1406. leta njihovi dediči grofje VValsee, ena najmogočnejših fevdalnih rodhin v Avstriji. Ko je prišlo do spora med štajerskim vojvodom Ernestom Železnim in cesarjem leo-poldom IV., so grofje VValsee izrabili priložnost in se uprli vojvodu ter poskušali pridobiti sosednje posesti. Se posebej se je »odlikoval« vvalseejevski kaste-lan na Konjicah, ki je ropal in požigal po bližnji in dalj nji okolici. Do začetka 1413. leta so čete Ernesta Železnega zavzele veliko gradov grofov VValsee, januarja tega leta pa so napadli konjiški grad in ga zavzeli. Cesar je grad Konjice vrnil grofom VValsee šele leta 1417. Po smrti zadnjega grofa VValsee so Konjice pripadle Habsburžanom, ki so grad upravljali prek svojih kastelanov ali pa ga dajali v zakup. Leta 1487 je omenjen cesarski ka-stelan Friderik Hollen-ger, ki je, kot piše Paolo Santonino, lepo pogostil kaprulanskega škofa Carlija med njegovim postankom v Konjicah, kjer je škof »očistil in posvetil nekatere cerkve, ki so bile oskrunjene s turško nesnago«. Veliki turški oddelki so namreč leta 1473 popolnoma opustošili trg Konjice in odvlekli veliko ljudi v suženjstvo, medtem ko gradu niso mogli do živega. Leta 1511 je konjiški grad upravljal hrvaški plemič Adam Svetko-vič, nato je leta 1534 omenjen kot zakupnik Gregor Regali, po 1554. letu pa je konjiško gospostvo prejel v zastavo Janez Krstnik Valvasor, Grb grofa konjiškega Tattenbacha Vischerjeva upodobitev konjiškega gradu v 17. stoletju Razvaline konjiškega gradu (Foto: Ivan Jakič) italijanski trgovec, ki si je pridobil na Kranjskem veliko premoženje in dosegel celo plemstvo. Se posebej je pomemben zato, ker je z oporoko zapustil grad Medijo svojemu soimenjaku Hieronimu Valvasorju, staremu očetu barona Janeza Vajkarda Valvasorja. Leta 1572 je gospostvo Konjice kupil Ivan Khissl s Fužin, potomec priseljencev z Bavarske, ki so si pridobili plemstvo, visoke naslove in službe v deželni upravi. Za poplemenite-nimi meščani in trgovci je kupil Konjice grof Žiga Tattenbach in v rokah te plemiške rodbine je ostal grad do leta 1671, ko so v Gradcu obglavili grofa Ivana Erazma Tattenbacha, udeleženca v zaroti proti rimsko-nemškemu cesarju. Takrat 36-letni grof Ivan Erazem Tattenbach, potomec fevdalne rodbine iz Porenja, ki si je v 16. stoletju pridobila številne posesti na Štajerskem, se je leta 1667 pridružil grofoma Petru Zrinjskemu in Franju Krstu Frankopanu, glavnima protagonistoma velike zarote ogrskega in hrvaškega plemstva proti cesarju, da bi si, če bi se upor posrečil, pridobil celotno vojvodino Štajersko. Grof Saurau je konec marca 1670. leta dal prijeti Erazma Tattenbacha, ko se je ta vrnil v Gradec. Oktobra istega leta so ga najprej obsodili na zaplembo gospostev Konjice, Rače, Podčetrtek, Frajštajn, Podsreda, Bizeljsko, Kunšperk, Olimje, Štatenberg in drugih, ki so bila v njegovi lasti in zapor, vendar so ga 26. novembra 1671. leta obsodili na smrt. Na zasedanju štajerskih deželnih stanov so ga izbrisali iz vrst deželnega plemstva, mu odvzeli plemstvo ter zaplenili med drugim več kot 20 vozov zlata, srebra, kristalnega in jaspi-sovega posodja in drugih dragocenosti. 1. decembra 1671 so Tattenbacha obglavili na dvorišču mestne hiše v Gradcu, enaka usoda pa je že aprila tega leta doletela Zrinjskega in Frankopana v VViener Neustadtu. Tattenbachovi dediči so Konjice prodali kartuzij skemu samostanu v Žičah (1672), ki pa je slabo upravljal z gradom, saj je kmalu začel propadati. Leta 1783 je Konjice nasledil verski sklad, 1828. leta pa je razvaline gradu in gospoščino kupil knez VVindischgratz. V mogočnih grajskih razvalinah se danes še vidijo ostanki romanskih stavb in zgodnje-gotskega palacija, gotski peterokotni stolp, del obrambnega obzidja z renesančno utrdbo s skoraj štiri metre debelimi stenami, zunanjim obodnim zidovjem in grajsko kapelo. RECEPT Piščanec v ko-provi omaki SESTAVINE: 1 piščanec, sol, poper, 50 g masla, kokošja juha (iz kocke), 200 g belega vina, 500 g paradižnika, žlica moke, šopek kopra (svežega ali posušenega), sladka smetana, limonov sok CAS PRIPRAVE: 40 minut Očiščenega piščanca narežemo na manjše kose, operemo in osušimo. Kose natremo s soljo in poprom. V kozici na ogretem maslu jih popečemo, da z vseh strani enakomerno porjavijo. Zalijemo s kokošjo juho iz kocke in z vinom ter počasi dušimo približno 20 minut. Blanširani in olupljeni paradižnik narežemo na kocke, sveži koper sesekljamo. Ko je meso že skoraj zdušeno, dodamo paradižnik in koper in kuhamo Se 10 minut. Meso vzamemo iz omake in damo na toplo. Iz smetane in moke naredimo podmet in ga prilijemo omaki, dodamo limonov sok in po potrebi Se zacinimo. Omako dobro prevremo in posebej ponudimo k mesu. (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Italijanska solata SESTAVINE: 3 krompirji, 1 rdeča pesa, 100 g zelene, sok 1/2 limone, 2 jabolki, 1 kisla kumarica, 1 žlica kaper, 1 trdo kuhano jajce Krompir skuhamo, olupimo in narežemo na kocke. Na drobne kocke narezano zeleno kuhamo 3 minute v osoljeni vodi, okisani z limoninim sokom, lahko pa jo surovo nastrgamo in pokapljamo z limoninim sokom. Surovo ali kuhano repo nastrgamo (surovo zelo na drobno, kuhano pa na tenke rezine). Jabolki in kislo kumaro narežemo na kockice. Solato zmešamo v skledi, dodamo kapre in jo obložimo s trdo kuhanim jajcem, narezanim na rezine. Ponudimo z italijansko marinado ali kako drugo solatno polivko. (Neva Miklavčič Predan) V avtomobilskem svetu je več legend. Ena od teh je prav gotovo džip. Džip je sinonim za terensko vozilo, ki je zaslovelo med drugo svetovno vojno, ko je bistveno pripomoglo k zmagi zaveznikov nad Nemci in Japonci. Ampak pustimo zgodovino. Vrnimo se k današnjim najnovejšim modelom džipa: tokrat bomo govorili o grand cherokeeju,ki bo sčasoma zamenjal cherokee. Grand cherokee je super terensko vozilo, katerega zunanjost seveda še spominja na dosedanji cherokee, vendar je linija nekoliko bolj zaobljena in ni več tako škatlasta, kot je bila pri starejšemu bratu. Avto poganja štirilitr-ski šestvaljnik, ki zmore 181 KM pri 4700 obratih v minuti in pošastni navor 290 Nm pri 3950 vrtljajih. S takim motorjem se brez težav rešite iz še takšne godlje, na katero lahko naletite na blatnih, mokrih ali zasneženih poteh. Pri tem seveda lahko računate tudi na štirikolesni pogon s 60-odstotno zaporo na zadnji premi in na štiristopenjsko avtomatiko z reduktorjem za vse štiri prestave. Grand cherokee je dolg 4,45 metra, širok 1,8 metra, visok pa 1,47 metra. Po navadnih cestah se vozi kot navaden avto. Na avtocesti smo z lahkoto presegli 170 kilometrov na uro, pri tem pa sva se s kolegom lahko mimo pogovarjala in kritizirala druga terenska vozila, ki sva jih tu in tam vozila. Ko sva se odpravila na krajšo vožnjo po nekoliko bolj luknjasti Grand cherokee - super terenec Ivan Fischer gorski poti, sva lahko pohvalila tudi obese, vijačne vzmeti in pnevmatske amortizerje, ki so učinkovito blažili udarce. Grand cherokee je klasičen kombi s petimi vrati, notranjost pa se lahko kosa tudi s kar luksuznimi limuzinami, čeprav je ta džip v domovini, to je v ZDA, v bistvu namenjen ljudem, ki ga potrebujejo predvsem za delo. Tam ga lahko dobite tudi z osemvaljnim 5200-ku-bičnim motorjem. Za ameriške razmere je preračunana tudi poraba goriva (neosvinčenega bencina): če boste vozili z zelo rahlim pritiskom na plin, boste pri stalni hitrosti 90 kilometrov na uro porabili 10 litrov za 100 prevoženih kilometrov, pravijo v tovarni. Ni- smo se sicer ustavili pri črpalkarju (v posodi za gorivo je prostora za 90 litrov), vendar pa ne bi bili presenečeni, če bi grand cherokee »požrl« tudi krepko čez 20 li- trov za 100 prevoženih kilometrov. Tukaj seveda ne govorimo o porabi v divjini, kjer ni mogoče računati povprečja. Isti motor poganja tudi model cherokee, ki za zdaj ostaja v proizvodnji, in špartanski vvrangler, klasičen džip, ki je izpeljan neposredno iz vojaškega modela. Tudi tem dvem modelom zagotavlja izredne zmogljivosti. To vrhunsko terensko vozilo so predstavili v Italiji in mu dali ceno, ki upošteva tudi vso lakomnost italijanske države. Ta se je sicer morala prilagoditi evropskemu normativu in je zbila davek na dodano vrednost na 19 odstotkov, hkrati pa je avtomobilom z več kot 2000 kubičnimi centimetri prostornine zvišala davek (ki dosega pri grand cherokeeju kar 12 milijonov lir). Skratka, če bi ga hoteli kupiti v Italiji, bi morali zanj odšteti od 60 do 65 milijonov lir, odvisno od izvedbe in opreme. V ZDA je seveda povsem drugače. Tam velja grand cherokee približno 20 tisoč dolarjev, kar gotovo niso mačje solze, vendar sorazmerno nizka cena za takšen avto. 1. februarja Kar prav je, če se spomnimo, da se je na jutrišnji dan leta 1874 na Dunaju rodil veliki avstrijski pesnik, dramatik in esejist Hugo von Hof-mannsthal. Ze kot srednješolec je s svojimi teksti povzročil pravo senzacijo. Občudovali so njegov slog in kleno misel. Uveljavil se je v pesništvu in dramatiki. V številnih esejih je dokazal, da zna prisluhniti geniju svojega, pa tudi drugih narodov. Široko usmerjenega književnika in literata poznamo še posebej zaradi njegovih libretov, ki jih je pisal za rojaka, skladatelja Richarda Straussa. Opere Elektra, Kavalir z rožo, Ariadna na Naxosu, Zena brez sence. Egiptovska Helena in Arabella so še danes znane in se pogosto pojavljajo na opernih scenah po svetu. Hofmannsthal se je odločno postavil proti grobemu realizmu in materializmu svojega časa. Po prvi vojni je s svojim prijateljem Maxom Reinhardtom zasnoval znameniti salzburški festival, kjer še danes izvajajo njegovega Slehernika. Za nas ni brez pomena, da so generacije naših literatov in dmgih kulturnikov, ki so se šolali in delovali na Dunaju, živele v okolju, ki mu je dajal pečat ta veliki neoromantični duh dvajsetega stoletja. Hugo von Hofmannsthal je umrl 15. julija 1929. RADIO TV Nedelja, 31. januarja 1993 ODDAJE V SLOVENŠČINI IT SLOVENIJA 1 Ziv žav, ponovitev Zlati cekin, 1. oddaja, ponovitev Silas, 7/12 del nemške nadaljevanke, ponovitev Kuharski nasveti Paula Bocuseja, ponovitev, VPS 1040 Od Kople do Rabe, AFS France Marolt, 3. oddaja Obzorja duha Ljudje in zemlja Videomeh Poročila Brata Orser: Nočni potep, show na ledu, ponovitev Dolina pravljic: Izlet skozi Zelške jame, ponovitev Sova, ponovitev Znaki zodiaka: Škorpijon, 8/12 del nemške nanizanke, VPS 1450 New Orleans, ameriški film, VPS 1525 TV dnevnik 1 Mora, francoski film Mi smo pa v Selah doma, 1. oddaja Slovenski loto TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Nedeljskih 60, VPS 2025 Morske steze, 4/5 del angleške poljudnoznanstvene serije, VPS 2125 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2200 Športni pregled Video strani ® RAI 1 §8 RETE 4 Variete: Dadaumpa Nan.: Strega per amo- Dok.: Kvarkov svet re, 8.00 Hotel, 9.00 La Otroški variete: La famiglia Bradford Banda dello Zecchino Nedeljski koncert: Zelena linija magazin Simfonični orkester Maša Scale, dirigent George Parola e vita Pretre) Zelena linija Variete: A časa nostra TG l’una in dnevnik TG 4 vesti Variete: Domenica in, Film: Padri e figli (vodita T. Cotugno, A, (kom., It. ’57, r. M. Parietti), vmes športni Monicelli, i. V. De Si- oddaji (15.20,16.20) ca, M. Mastroianni) Dnevnik in 90. minuta Variete, variete Vreme in dnevnik Nan.: Kojak Športne vesti TG 4 vesti TV film: Delitti privali Nad.: Renzo in Lucia, (krim., It. ’92,r. S. vmes (19.00) vesti Martino i. E. Fenech, Film: Il caso Moro R. Lovelock, 3. del) (dram., It. 1986, r. G. Športna nedelja Ferrara, i. Gian Maria Dnevnik 1 Volonte), nato aktual- Športna oddaja na oddaja Kronika (vo- Dnevnik in vreme di E. Fede) NoCni rock Nedeljski koncert Film: Una battaglia TG 4 nočne vesti per Jennifer (dram., Nan.: Top Secret, A ZDA 1986, r. G. Mo-ses, i. L. A. VVarren) cuore aperto IT SLOVENIJA 2 Poglej in zadeni, ponovitev J.Henriot: Šampanjski Charlie, 1/4 del am. nadaljevanke Alpe-Donava-Jadran Matagi - stari lovec na medvede, jap. mladinski film Kulm: SP v smučarskih poletih, prenos Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu, finale (M), prenos Litija: DP v rokometu (M); Presad Litija - Kolinska Slovan, prenos Arktična odiseja, poljudnoznanstvena oddaja TV dnevnik 2, vreme, šport Ženska, ki nenehno govori, multimedijski spektakel, prenos iz Cankarjevega doma Slovenski kvintet trobil Slike iz SeCuana: Sajenje riža, 14. del dokumentarne oddaje Sova Družina Addams, 11/16 del ameriške nanizanke (CB) Kenny Rogers - kockar, 1/3 del ameriške nadaljevanke Video strani A KANALA Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha Zaporniki Zende, 2. del risanega filma za otroke Srečni Luka, 7. del kanadske risanke Male Živali Smithsonian, ponovitev 1. dela dokumentarne serije Kult-ura, ponovitev sredine oddaje o kulturi Dance session, ponovitev Četrtkove oddaje o plesu Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha Video Grom, ponovitev Parnas, kratki film Diamanti, izraelski akcijski film Pogumni zmagajo, angleški film Video strani 8. KOPER 18.15 Istrska paberkovanja KOROŠKA 13.45 Dober dan, Koroška 4 | RAI 2 Aktualno: Mattina 2, vmes (8.00, 9.00) vesti Aktualno: Tvoj bližnji Aktualno: Giorno di festa (vodi S. Milo) Variete: E se fosse Dnevnik 2 TG2 Gulliver in vreme Variete: E se fosse Film: Il bisbetico do-mato (kom., It. 1980) Film: Destinazione Piovarolo (kom., ’55) Šport: Nogomet A lige Vreme in dnevnik Šport Nad.: Beautiful Variete: Solodidome-nica? Dnevnik in vreme O židovski kulturi Zgodovina magije Sprt: SP v ciklokrosu, 1.45 konjske dirke Film: Direzione Nord (dram., VB 1951) A, RAI 3 Variete: Fuori orario Film: Jimmy e il pirata Koncert lij Šport: Marcialonga Film: La morte viene da Scotland Yard Popoldanski dnevnik Aktualno: Italijani (vodi Andrea Barbato) Športna oddaja Film: Il leggendario X-15 (dram., ZDA ’61) Domenica gol, vreme Dnevnik Deželne vesti, šport Risanke: BlobCartoon Film: La časa stregata (kom., It. 1982) Dnevnik ob 22.30 Nonsolofilm, vmes Non voglio morire @ CANALE5 Na prvi strani Nabožna oddaja Dok.: National Geo-graphic Aktualno: Reportage, 11.15 Arca di Noe (vodi Licia Colo) Risanke: I Simpson Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show, vmes (13.00) dnevnik Variete: Buona domenica (vodita Lorella Cuccarini, Marco Co-lumbro, vmes (18.10) nan. Nonno Felice Dnevnik TG 5 Film: Soldati 365 alValba (dram., It. 1987, r. M. Risi) Aktualno: Ciak, 23.15 Nonsolomoda Aktualno: Italia do-manda, vmes (24.00) TG 5 dnevnik Prlamento in ITALIA 1 Otroški variete A tutto volume H Športni oddaji: Veliki golf, 11.45 Grand Prix Esa Odprti studio Šport: Vodic nogometnega prvenstva Odbojka A lige Šport: Domenica sta-dio (vodi M. De Luca) Film: King Kong 2 (fant., ZDA ’86, r. John Guillermin, i. Brian Kervvin) Film: Bigfoot e i suoi amici (fant., ZDA ’87, r. VVilliam Dear) Športni oddaji: Pres-sing, 23.55 Mai dire gol Šport in Odprti studio, pregled tiska ® TMC §8 Koper Of 0 Hrvaška 1 BS Euronevvs Horoskop Poročila H Gamesmaster Harry O., ameriška tv TV koledar B Nan.: Chopper One nanizanka Slika na sliko, pono- Zgodbe iz Biblije (ris.) Ne dotikaj se bele žen- vitev Nan.: Quartieri alti ske, pon. filma Huckleberry Finn in Papežev blagoslov Čarobna svetilka prijatelji, ponovitev Film: Addio Miccy Atomska centrala-Ura 17/26 dela (kom., VB ’69, i. Bill X, angl. mladinski tv Risanka Travers, P. Jefffey) film Praznik ustanoviteljev Šport: NBA Action Bugs Bunny, risanka salezijancev sv. Ivana Košarka (IP) N.V.P.D., nadaljevan- Boška, prenos iz zag- Dok.: Prijateljska nara- ka rebške cerkve Marije va Stanje stvari Pomočnice Film: Gli eroi del Paci- Istrska paberkovanja Oddaja narodne glasbe fico - La pattuglia in- TV dnevnik Poročila visibile (vojni, ZDA Harry O, ameriška na- Sadovi zemlje 1945, i. John Wayne, nizanka Mali David, 5. del Anthony Quinn) Dragnet, ameriška tv Slepa nedelja, am. Vremenska napoved nanizanka mladinski tv film Vesti: TMC News Popoln par, ameriška Risanka Športni vestnik: Spor- komedija, 1979; režija: Operne arije tissimo R. Altman, igrajo: Paul Poročila Športna oddaja: Gola- Dooley, Marta Heflin Družinski zabavnik goal (vodita Massimo in drugi Izseljenci, avstralski Cap uti, C. Morace) Žrebanje lota; Dnevnik film Variete: Ladies and Jazz koncert Bubimir, 17. del Gentlemen Dragnet, ameriška tv TV-fortuna Film: 11 mondo di Yor nanizanka Dnevnik 1 (fant., It. 1983, i. Co- Šport rinne Clery, C. Andrej Objem, 5., zadnji del Aktualno: CNN News dramske serije Sedma noc Dnevnik 2 Slika na sliko (fl ITALIA 7 Avstrija 1 Poročila v angleščini Poročila L Sanje brez meja Nan.: Mike Hammer, investigatore privato taverno insieme Film: Questo e il mio uomo (kom., ZDA ’47) Nan.: Attenti ai ragaz-zi, 16.00 Caffe Borsaffari in gospodarstvo Film: II mostrouoso uomo delle nevi Nan.: Buck Rogers Film: Agi Murad, il diavolo bianco (pust., It. 1959, i. Steve ree-ves, Gerogia Moll) Športna rubrika: Fuo-rigioco Hokej na ledu Filmske novosti la Film: Mike Hammer Speciale spettacolo £$ TELEFRIULI Anime furlane Rubrike: Občina, 16.30 Superpass, Nan.: Dottor John Nad.: Le avventure di Pinocchio Športne vesti Nan.: Strike Force Dok.: Gulliver Rubr.: Črno na belem Športne vesti V kraljestvu ruskih medvedov, ponovitev 5. oddaje Zandar se ženi, francoska komedija Lepote Češke Hobotnica, kviz Tiny Toon Mini cas v sliki Beverly Hills, 90210 Cas v sliki Hribovski zdravnik Cas v sliki Prigode mladega Indiana Jonesa Pozor, ponaredek! Vizije Zadnji metro, francoski film, 1980; igrajo: C. Deneuve, G. Depar-dieu in drugi F. Chopin: Sonata za klavir št. 2 v b-molu Poročila; Tisoč mojstrovin # TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi Avstrija 2 Dopoldanski program: Čebelica Maja Nenavadni svet živali Dober dan, Koroška Let na Severni rt Slika Avstrije Avstrija danes Cas v sliki Očka je kos nam vsem, 4. del Bandolero, ameriški vestern; James Stewart, Dean Martin in drugi; režija: An-drew McLaglen Deček, ki je dekle, argentinski film Poročila; Tisoč mojstrovin Hrvaška 2 TV koledar Tenis: Australia Open, finale, M, posnetek Dnevnik 1 Svet odkritij, 6/11 del: Transsibirska železnica Zlata leta, 8., zadnji del ameriške nadaljevanke Ciklus filmov J.P. Bel-monda: Marginalci, igrajo še: Henri Silva, C. Sotto Mayor; režija: Jacques Deray Šport Horoskop @ Madžarska Za otroke, angleščina Nedeljski magazin Rimskokatoliško bogoslužje, prenos Sandokan se pripravlja na 21. stoletje Mignon je odpotovala, it./francoski film Vehudi Menuhin v SZ, 3. del Pojavi v živalskem svetu: Zračni pirati Verski program Disneyeve risanke Kolo sreče, kviz S Teden ?iffi Dnevnik Gledališče Veszprem Papirnata maska, angleški film Bongo, žrebanje loterije z zabavnim sporedom TV SLOVENIJA / NOVOSTI Regionalni programi Večji pomen in novosti regionalnih programov TV Slovenija !f Na drugem programu Televizije Slovenija lahko spremljamo tudi oddaje dveh regionalnih študijev: koperskega in mariborskega. Tako v Kopru kot tudi v Mariboru so v zadnjih letih svoje programe obogatili in dopolnili z novimi oddajami različnih zvrsti in zanimivih tem. Oba studia sta v začetku pripravljala samo informativni program in se do danes razvila v samostojni enoti, ki poleg informacij iz svoje regije pripravljata tudi zabavne, kontaktne, izobraževalne in kulturne oddaje. V letošni programski shemi so regionalnim programom namenili več programskega Časa. V kratkem pričakujemo tudi nov regionalni studio v Novem mestu in tako bo s samostojnimi, manjšimi študiji pokrita vsa Slovenija. Studio Maribor in Studio Koper pa že zdaj prevzemata vse vec nalog pri pripavi osrednjega slovenskega nacionalnega programa. V mariborskem studiu nastajajo vse zvrsti programa: o univerzi, o znanosti in razvoju, poslovni borzi ter razvedrilne in zabavne oddaje. V Kopru so se odločili razvijati drugačne televizijske zvrsti. Prevzeli so termin ob sredah, ko bomo lahko gledali oddaje o turizmu in kulturni de- diščini. Njaprej bodo predvajali prevzete oddaje, marca pa bodo zaceli z lastno, zelo ambiciozno zastavljeno produkcijo. Regionalni študiji pripravljajo zanimivosti in novosti iz svoje regije za svoje gledalce. Zadolženi pa so tudi, da skrbijo za stike z manjšinskimi TV študiji, prevzemajo njihove oddaje in za njih pripravljajo svoje. V slovenskem nacionalnem programu pa bodo regionalni programi s svojimi oddajami sodelovali še vec kot do sedaj. Njihova želja in ambicija je pripravljati oddaje različnih žanrov in zvrsti, ne samo informacij. RADIO r Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz,16,00 SV 918 KHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00. 10.00. 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Pomnjenja; 10,05 Kviz: Quo vadiš; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo; 17.30 Naš gost; 18.30 Pojo amaterski zbori; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22,00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.10 Kontaktni napovednik; 8.30 Nedeljski val; 8.40 Koledar prireditev; 9.40 Nedeljski gost; 10.45 Uganka; 12,05 Z Valom okoli sveta; 13.00 Športno popoldne, vmes ak- tualne informacije, glasba; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos L programa; 19.00 Večer na 2.; 19.30 Drugi val; 22.00 Zrcalo dneva, vreme. Slovenija 3 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00,22.00 Poročila; 8.10 Na poljani jutro; 9.05 Besedno bogoslužje; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 MePZ Obala; 14.05 Humoreska: Domovi zvezd; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Drago Jančar: Podaljšana preteklost; 19.35 Glasbeni intermezzo; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Portret: Irena Grafenauer; 22.05 Prevodne strani; 22.30 Orgelska glasba; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Nočni program RS. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3-107,6 MHz) 8.30.10.30.17.30 Poročila; 12.30 Primorski dnevnik; 8.00 Otvoritev programa, napoved programa, vmes radijski koledar 8.30 Osmrtnice, pesem tedna Radia Koper; 8.45 Poti do zdravja; 9.15 Dober nasvet za boljši pridelek; 9.30 Po domoče; 10.00, 10.50, 11.10 Sosednji kraji in ljudje, vmes osmrtnice; 11.30 Glasba po željah; 14.00 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.30 športni ritem; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 International mušic news; 18.00 Humoreska; 19.00 Večerni radijski dnevnik, Slovo - Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 8.30,10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Dober dan Radia Koper, pozdrav in almanah; 7.15 Horoskop; 8.00 Turistični napotki; 8.35 Pesem tedna; 9.00 Knjižne novosti; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10,00 Evergreen, film tedna, iz gledališča; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Souvenir d'ltaly; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasbeni desert; 14.30 - 17.30 Glasba in šport; 17.32 Velika glasbena imena; 18.00 Lestvica LP; 19.40 Na športnih igriščih; 20.00 Nočni program. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetij- 'N ski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: Svetloba srebrne poti (J. Povše, r. A. Rustja); 10.30 Slovenska lahka glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Pot-puri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Radijski esej: Adam, kje si? (Andrej Inkret: Edvard Kocbek, poglavja iz biografije, 13. odd.: Pesmi o smrti, r. Jože Babič); 14.40 Pesmi miru; 15.00 Iz krajevnih stvarnosti; 15.30 Šport In glasba; 17.00 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev; 17.55 Spevoigra: Srce in denar (V. Vodopivec); 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koroška 6.30 - 7.00 Jutranja oddaja: Dobro jutro na Koroškem; Duhovna misel (žpk. Ivan Olip, šmarje-ta); 18.10 -18.30 Dogodki in odmevi. SATELIT SUPER 7.00 Super Shop; 8.00 Novice; 8.30 The mix; 9.00 Hour of Power; 10.00 The Mlx; 10.30 Verska oddaja; 12.00 Super Shop; 13.00 Svet jutri; 14.00 Napisano je; 14.30 Absolutely Live; 15.30 Turistični magazin; 16.00 Evropa; 16.30 Pro Bike, šport; 1.8,00 Vldeo-fashion; 19.00 Poslovne novice; 19.30 Evropski magazin; 20.00 Too Scared To Scream (dram., ZDA 1985); 22.00 Novice; 22.30 The Rogues (i. David Niven); 23.30 Hlgh Aspirations; 24.00 The mix ali night; 2.00 China News Europe. SKY ONE 7.00 Hour of Power; 8.00 Fun fac-tory; 12.30 Svet jutri; 13.00 Izgubljeni v vesolju; 14.00 Robin Of Sherwood 15.00 Trapper John; 16.00 Osem je dovolj; 17.00 Uk Top 40; 18.00 Ameriška rokoborba; 19.00 Simpsonovi; 20.00 21 Jump Street; 21.00 critical List; 23.00 Entertainment Tonight; 24.00 Fashion TV. EUROSPORT 8.00 SP v smučanju; 9.00 Eurosco-res; 9,30 Trans VVorld Šport; 11.30 SP v smučanju; 13.30 Smučarski skoki; 14.30 Lahka atletika; 16.00 Kolesarstvo; 18.00 SP v smučarskih skokih; 19.30 Kolesarstvo; Hitrostno drsanje; 22.00 Boks; 23.30 Biljard; 0.30 Euroscores. SCREENSPORT 7.00 Mednarodna košarka; 8.00 Golf; 9.00 Biljard; 112.00 Boks; 14.00 Snooker; 16,00 Golf; 19.00 Košarka; 21.00 Kickboks; 22.00 Nogomet; 24.00 Golf; 1,00 Kegljanje. MTV 8.00 Awake On The VVild Side; 11.30 Braun European Top 20; 13.30 XPO; 14.00 The Big Picture; 14.30 Video: Salute To Holland VVeekend; 19.00 US Top 20; 21.00 120 Minutes (vodi Paul King); 23.00 XPO; 23.30 Head-dangers Bali (heavy metal rock); 2.00 Video; 3.00 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 8.40 Entertainment Tonight; 9.00 Cuckeyed Cowboys of Galico County; 11.00 Treasure Island; 12.30 Tail Gunner Joe; 15.00 A Thounsand Heroes; 16.35 Defen-ding Your Life; 18.30 Xposure; 19.00 Body Siam; 21.00 Victim of beauty; 23.00 Marked For death; 0.30 Steel and Lace; 2.10 Sher Mountain Killings Mystery; 3.25 The Sitter; 5.55 Out On Bail, MOVIE CHANNEL 6.00 Columbo Goes To College; 8.00 Rope of Sand; 11.00 Victim of Innocence, 12.00 Sleeplng Beauty; 14.00 Puss in Boots; 16.00 Death of a Gunfighter; 18.00 Holyday on the Buses; 20.00 9 1 /2 Ninjas; 22.00 Thelma and Louise (ZDA 1991, i, Susan Sarandon, Geena Davis); 0.15 Spymaker: The Secret Life of lan Fleming . PRO 7 5.20 Serije: Lassie, 5.45 VVorld Safari, 6.30 Tisoč milj prahu, 7.20 Fant z druge zvezde; 8.15 Kapitan Scarlett (pust., ZDA 1952, i. Richard Greene, Leonora Amar); 9.35 Kralj podgan (vojni, ZDA 1965, i. George Segal, Tom Cour-tenay); 12.00 Mash; 12.30 Show Billa Cosbyjd; 12.55 Blagoslovljena dvojica; 14.50 Barikade San Antonia (vestern, ZDA 1955, I. Sterling Hayden, Ernest Borgni-ne); 16.45 Afriška kraljica (VB 1951, i. Humphrey Bogart, K. Hepburn); 18.30 Matlock; 19.30 Poročevalci; 20.00 Poročila; 20.15 Peggy Sue se je poročila (kom., ZDA 1986, i. Kathleen Turner, Nicholas Gage); 22.20 Rdeči zmaj (krim., ZDA 1986, i. VVilliam L. Petersen, Kirn Greist); 0.25 Vohljača; od 1.10 do 4.45 Poročila, Mike Hammer, 2.20 Tiho piha veter smrti, 3.55 Poročila, Mash. RTL 6.00 Otroške oddaje in serije; 8.30 Risanke: Flintstone Kids, Medved Jogi, Scooby Doo; 10.05 Umetnost in sporočilo; 10.15 Moj oče je z drugega planeta; 11.00 Nebeški psi iz Bora-gore; 12.00 Australian Open 93; T3.30 Kapitan Blackbeards (ZDA 1967, i. Peter Ustinov, Dean Jones); 15.55 Flash - Rdeči blisk: Čast med tatovi; 16.45 Štiri pesti proti Riu (kom., ZDA 1984, i, Bud Spencer, Terence Hill); 18.45 Poročila; 19.10 Mini playback show; 20.15 Sanjska poroka, oddaja z Lindo de Mol; 21.55 TV Spiegel; 22.40 Prime Time - Pozna izdaja; 23.00 Playboy's Love and Sex; 23.30 Ljubezenske ure; 24.00 Kanal 4; 1.40 Nočni program: Kdo je šef?, 2.10 Hans Meiser, 3.05 Eksplozivno. SATI 5.05 Nepremagljiv (Fr,-It, 1967); 6.35 Serije in risanke; 8,15 Ponovitve: Zanesenjak (kom., VB 1967), 10.10 Ljubica (ZDA 1987); 12.00 Reinhold Messner - Med nebom in zemljo; 12.30 Ostanite zdravi; 13.00 Black - Črni blisk: Požar v hlevih; 13.30 Junak iz Teksasa (vestern, ZDA 1956, I. Joel McCrea, Felicia Farr); 14.55 Sfinga (srh., ZDA 1980, Lesley-Anne Down, Frank Langella); 17.00 Tarzan: Levji mladiček; 17.30 Dogodivščine mladega Indiana Jonesa: Princesa na ledu; 18.30 Nogomet; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Loverboy (kom., ZDA 1989,1. Patrick Dempsey, Kate Jackson, Barbara Carrera); 22,00 Talk-show: Pogovor v stolpu; 23.25 Priznam; 23.55 Sfinga; 1,55 Pregled programa, Videotext. PREMIERE 8.30 Turtles 2: Skrivnost Ooze (ZDA 1991); 9.55 Prelomljena obljuba (ZDA 1986); 11.30 Model leta; 12.30 Saturday Night Live; 13.00 0137; 13.30 Shovvbiz; 14.00 Hokej; 17,00 Ne brez moje hčerke (ZDA 1991, i. Sally Field, Alfred Molina); 19.00 Kino, 19.30 tvtv; 20.00 Premiere; 20.15 Pleše z volkovi (vestern, ZDA 1990, i. Kevin Costner, Mary McDowell, Graham Greene); 23.30 American Football; 4.00 L.A. Story (kom., ZDA 1990); 5.30 Steve Martin, portret; 6.30 Box Office America. EVROPA / SUHO IN RAZMEROMA SONČNO VREME VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE VČERAJ pod -20 C’0-20/-! 0 C° 0-10/0 C° Q 0/10 Ce [ Ji 0/20 C°B 20/30 C° H nad 30 C° O jasno Z poloblačno O oblačno f nevihta 4 dež sneg ■■■ DANES megla topla fronta hladna fronta okluzija VREMENSKA SLIKA Nad srednjo in vzhodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska, ki bo v naslednjih dneh vplivalo na vreme pri nas. S severovzhodnimi vetrovi bo nad naše kraje pritekal suh in postopno bolj topel zrak. TEMPERATURE PO SVETU HELSINKI....-15/-11 OSLO.......-19/-13 STOCKHOLM... -11 /-4 K0BENHAVN... -8/0 MOSKVA......-21/-13 BERLIN....... -2/2 VARŠAVA..... -11/-5 LONDON...... 4/10 AMSTERDAM... 0/7 BRUSELJ........... 3/11 BONN.......... 3/9 FRANKFURT......... 3/8 PARIZ........ 7/13 DUNAJ...... -12/-1 MUNCHEN........... -4/6 ZURICH.............. 4/9 ŽENEVA............ 0/9 RIM.......... 5/15 MILAN....... -1/10 BEOGRAD........... -8/2 NICA........ 13/13 BARCELONA... 6/14 BUKAREŠTA......... -4/1 CARIGRAD.......... 2/8 MADRID............ 2/11 LIZBONA........... 7/11 ATENE........ 8/11 ARNAKA............ 3/15 TUNIS........ 3/18 AL2IR........ 8/20 MALTA............. 7/16 JERUZALEM........... 2/10 KAIRO............. 8/17 C A središče središče ciklona anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 7.26 in zašlo ob 17.06. Dan bo dolg 9 ur in 40 minut. Luna bo vzšla ob 10. uri 47 minut in zašla ob 1. uril 3 minut. PLIMOVANJE Danes: ob 2.16 najvišje 29 cm, ob 11.06 najnižie -21 cm Jutri: ob 3.52 najvišje 27 cm, ob 12.23 najnižje -31 cm, ob 19.54 najvišje 7 cm, ob 23.11 najniže 3 cm. ALPE-JADRAN / PRECEJ JASNO BO IN NEKOLIKO TOPLEJE, VETER BO OSLABEL TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.. 0/2 TRST........... 5/5 CELOVEC.... -2/-2 BRNIK......... -1/0 MARIBOR.... -3/-2 CELJE......... -1/0 NOVO MESTO -2/0 NOVA GORICA 3/5 MUR. SOBOTA -4/0 PORTOROŽ... 5/7 POSTOJNA... -2/-1 IL. BISTRICA. 1/2 KOČEVJE...... -2/-3 ČRNOMELJ...J -1/0 SL. GRADEC... -21-2 BOVEC...... 0/4 RATEČE..... -4/-3 VOGEL...... -8/-9 KREDARICA.... -10/-13 VIDEM...... 4/6 GRADEC..... -2/0 MONOŠTER..... -7/-1 ZAGREB..... -2/0 REKA......... 3/4 DANES o SALZBURG O o GORNJI SENIK O O graz O BELJAK o CELOVEC ČEDAD VIDEM O O °= O O USKA C~nA O TRBIŽ O KRANJSKA GORA O PORDENONE GORICA T)/ ° TRST O koper O UMAG o KRANJ O LJUBLJANA ( POSTOJNA o: O CELJE O MARIBOR O MURSKA SOBOTA VARAŽDIN O O NOVO MESTO O ZAGREB ■ I I O O KARLOVAC O REKA PAZIN O PUUQ P/ OBLAČNOST i DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 44 ** . 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 ******** 30-60 50-80% O *** *** *** *** nad 80% nad 60 VETER | NEVIHTE t V SLOVENIJI: Danes bo precej jasno. SOSEDNJE POKRAJINE: V sosednjih pok-Veter bo oslabel. Najvišje dnevne tem- rajinah se bo gasnilo in se ohladilo. Burja perature bodo okoli 0, na Primorskem ob Jadranu bo oslabela, do 7° Celzija. 5-10 m/s t MEGLA nad 10 m/s JUTRI o SALZBURG O O CELOVEC GORNJI SENIK O BEUAK O TRBIŽ O o , KRANJSKA GORA D GRAZ O MARIBOR cT IURSKA SOBOTA / o o / o PORDENONE a VARAŽDIN O O KRANJ O CELJE ■Hi ČEDAD VIDEM O O UUBUANA N. GORICA '\) GORICA^ ' jP POSTOJNA O NOVO MESTO »t** y!Bn TRST O j o KOPER O KARLOVAC O ZAGREB * O/ O UMAG PAZIN O O reka m m Jafe PULI O_______________________ V SLOVENIJI: V ponedeljek bo precej OBETI: V torek se bo nadaljevalo jasno in nekoliko topleje, vendar se suho vreme, bo severovzhodnik spet okrepil. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na m3 zraka: Ljubljana 90 Maribor 67 Celje Trbovlje 82 Hrastnik 44 Zagorje Šoštanj 37 Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na rrp zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 112, Drava HE Dravograd: --, Sava Radovljica: 40, Sava Šentjakob: Sava Radeče: 122, Sora Škofja Loka: 101, Ljubljanica Moste: 60, Savinja Laško: 97, Krka Podbočje: 84, Kolpa Radenci: 85, Soča Solkan: —. t* *E M j? HOROSKOP PiSe: Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/2(M : Ce se boste danes uspešno vključili v novo družbo, si boste naredili veliko uslugo. Srečali boste namreč vplivne poslovneže, na katere boste naredili zelo dober vtis. BIK 21-4/20-5 : Danes se vam piše bolje v družbi prijateljev kot pa v krogu družine. Zadnje čase se namreč zelo izogibate pogovoru o zelo osebnih zadevah. DVOJČKA 21-5/21-6 : Se kar naprej »sijete« izza scene, žal pa v trenutku sreče ne boste pozorni na ovire, ki bodo zatrle vaše napore. Vaša produktivnost bo nižja kot včeraj. RAK 22-6/22-7 : Srečali se boste s starim znancem, ki ste ga imeli vedno v čislih, žal pa z njim dolgo niste imeli nobenega stika. Pogovor o starih časih vas bo razvedril. LEV 23-7/23-8 : Vaš trud na »domači sceni« se bo izplačal in zadeve bodo tekle v vaše zadovoljstvo, pa čeprav se tokrat ne bodo izpolnila pričakovanja ostalih družinskih članov. DEVICA 24-8/22-9 : Ne glede na to, ali ste ostali doma ali pa ste zamenjali okolje, boste ugotovili, da je končno prišlo obdobje večje harmonije in sreče z vašimi bližnjiimi. Pomenite se o vsem, kar vas teži. TEHTNICA 23-9/22-10 : Kar se tiče nakupa novega stanovanja ali kakšne druge rešitve tega problema, boste pri sorodnikih naleteli na gluha ušesa in sodelovanja Zal ne bo. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Na vsak način vas bodo ostali družinski člani želeli vplesti v pogovor na temo lastnine ali finančnih »aranžmajev«. Ne dovolite jim, sicer bo spor neizogiben. STRELEC 23-11/21-12 : Čeprav za to sicer ni take potrebe, sta se tudi danes pridno lotili dela. Neutrudljivi ste, v mislih pa že zapravljate denar, ki sploh še ni zagotovljen. KOZOROG 22-12/20-1 : Zdi se vam, da se zadnje tveganje, sedaj ko se je prvo navdušenje že poleglo, ne bo izplačalo. Vložek ni bil velik, zato si brez potrebe prezgodaj ne belite las. VODNAR 21-1/19-2 : Pri vseh vaših naporih je v veliko oporo nepričakovana pomoč vašega partnerja. Skupaj bosta dosegla še več, vendar si ta vikend ne smete privoščiti zabave. RIBI 20-2/20-3 : Ko boste svoje sporočilo prenesli med bližnje sorodnike, bodo odzivi karseda različni. Razlog je seveda nenavaden predlog, ki ga od vas nikakor niso pričakovali. CESTE / SUHE IN NORMALNO PREVOZNE ZASTOJI y ZAPRTA ^ CESTA > POPRAVILA NA CESTIŠČU * POLEDICA SAMO Z ZIMSKO OPREMO QOO ŠPORTNA PRIREDITEV GOSTA MEGLA BENCINSKE ČRPALKE 24 UR Bi Ceste po Sloveniji so bile včeraj dopoldne že večinoma suhe in normalno prevozne. Razen ponekod, predvsem na izpostavljenih mestih, kjer so mestoma vlažne in spolzke. Zimska oprema je še vedno obvezna na cestah čez mejne prehode Ljubelj, Korensko Sedlo in Jezersko. Na odseku ceste Divača-Senožeče promet še vedno ovira burja. Promet na mejnih prehodih je tekoč, razen na mejnem prehodu Dolga Vas, kjer tovorna vozila za izstop čakajo do dve uri. SNEŽNE RAZMERE (v cm) SLOVENIJA FURLANIJA-JK KOROŠKA kope.. ...-/30 Cimolais -/- Podklošter -/40 Vrhe -/- Claut ■/• Bad Kleinkirchheim ...20/70 Lontovž ..30/60 Pliberk/Peca -/30 Stari vrh -/- Sloveniji Plajberk -/50 Rogla ...-/40 Raibl -/- Dobrač .„.30/80 Kanin ...-/90 Forni Avoltri ■/" Nassfeld/Mokrine „60/80 Cerkno ...-/25 Forni diSopra ..30/80 Spittal/Goldeck. „..10/60 Soriška planina -/- Paluzza-Timau „20/30 Heiligenblut „20/140 Vogel Katschberg „60/110 Kobla „50/50 Koralpe/Golica. -/30 Mariborsko Pohorje .3/30 Pradibosco -/- Kotschach/Mauthen 30/40 Kranjska gora Mallnitz „20/140 Pokljuka „10/40 AVSTRIJA Rog - Črmošnjice.. -/- Sauris „15/25 Arlberg „60/250 Prvine -/- Sella Chianzutan ....0/20 Seefeld „..35/90 Jezersko „20/80 Kitzbuhel .„.10/30 Ulovka „35/60 Obertauern 140/260 Krvavec -/- VENETO Zeli am See „„20/80 Črni vrh -/- Sappada 30/100 Schladming/Planai .30/100 V VEDNOST Globalni opazovalni sistem Znotraj programa WWW (Svetovnega meteorološkega bdenja) delujejo trije sistemi in eden od njih je Globalni opazovalni sistem (GOS), vse to pa je seveda v okviru Svetovne meteorološke organizacije (SMO). Njegova naloga je izvajanje raznovrstnih opazovanj na svetovni skali, s ciljem opisati stanje ozračja in posledično okolja. GOS oskrbuje članice SMO z opazovalnimi podatki z vseh koncev sveta, lete pa jih uporabljajo tako za operativno, kot tudi za raziskovalno dejavnost. Pri tej nalogi je GOS zelo tesno povezan z drugima dvema glavnima deloma WWW, namreč z Globalnim sistemom za obdelavo podatkov (angleški akronim •t,T ‘v f A . GDPS) in z Globalnim telekomunikacijskim sistemom (GTS). GOS ima dva podsistema: enega na površju Zemlje in drugega v vesolju oz. v razmeroma Širokem pasu nad zemeljskim ozračjem. Prvega sestavljajo opazovalne postaje, kakršne smo našteli v sestavku o slovenski meteorološki in hidrološki mreži, poleg tega pa Se letala, ladje ter boje na morju, drugega pa dve vrsti satelitov: geostacionarni, . ki lebdijo nad določenimi točkami nad zemeljskim površnjem na višini okoli 36.000 km in poiarno-orbitalni, ki krožijo okoli Zemlje na višini nekaj sto km. Na sliki vidimo primere tovrstnih opazovalnih pripomočkov. Andrej Kranjc Z ' VJ /Republika • Primorski dnevnik TV PF VIDELI SMO SEDMA NOČ / DOGAJA SE ...: ALTERNATIVNI PROGRAM NA TVS / KANAL A: V SPOMIN LVDIJI WISIAKOVI . / GOVORI SE TELEVIZIJA NA PREPIHU, ZAPRITE VRATA! NAŠ GOST RAOUL VVALSH / SPOZNAJMO SE MANCA KOŠIR / KINO DOMA: VIDEOKASETE ZA VAŠO ZBIRKO / ESAD BABA-CIC: JAZ BOM PA DOMA OSTALA / VIDELI SMO FILM PREDSEDNIK SPOREDI IN ZANIMIVOSTI TELEVIZIJSKEGA TEDNA OD NEDELJE, 31.1., DO SOBOTE, 6.2.1993 Gledalec pred ekranom povej TT^ot zvezde na nebu 1^ se v svetu rojevajo -1-^-tudi medijske zvezde. Pri nas je bilo to dolgo prepovedano. Nekaterim pa vendarle vsemogočni narekovale! niso mogli do živega. Biti televizijska zvezda je marsikdaj pomenilo pravo pregreho in učinkovito trd pristanek z ukinitvijo. Pa vendar smo od nekdaj imeli zvezde. Najuspešnejši so se uveljavljali prav v prepovedanih Časih, da hi lahko zdaj zasijali v vsej svoji veličini. Kdo ne pozna zvestih vodnikov skozi tv-dnevnike, Tomaža Terčka, Matjaža Tanka, Danice Simšič, Nade Lavrič, Janeza Cucka in še koga? Kdo ne pozna voditeljev razvedrilnih, mladinskih, otroških ... oddaj? Vsi seveda niso zvezde, vseh ne gledamo vsi enako radi, vsak od njih pa predstavlja za gledalca neko nedoživeto iluzijo. Tako kot Mišo Molk z zvezdami v oCeh opazuje mala deklica, ki bi rada postala prav to. Rada bi bila poznana in občudovana, rada bi bila vedno urejena in rada bi prejemala nagrade kot je Kristalni globus, ki so ga televizijski gledalci letos namenili avtorici Križkraža. In tako kot Vido Petrovčič gleda druga mala deklica, ki bi rada postala prav to. Rada bi bila prava novinarka, z odpri timi očmi bi gledata na svet in kritično doživljala trenutek. In malo manj rada bi bila izpostavljena negativni naklonjenosti Slovencev. Eno je blišč, drugo je realnost. Se dobro, da še vedno sijejo tudi prave zvezde, tiste na nebu! ■si - W ■: ' ' -v : ■Bill . 86 . ; Ib ESB FILMI MORA TVS1, nedelja -17.10 ŠKRATEK IN MALA VILA TVS1, sreda-09.45 PRESTOPNIK TVS1, sreda -20.35 KJER DUH ŽIVI TVSI, četrtek-15.10 GOLI IN MRTVI TVS2, četrtek - 20.55 BUTCH IN SUNDANCE TVSI, petek - 20.25 DNEVI RADIA TVS2, petek - 23.40 NORTHANGERSKA OPATIJA TVS2, sobota - 23.55 ^lii^ ŠPORT SMUČARSKI SKOKI: KULM- SP, poleti, TVS2, nedelja - II.55 KOŠARKA: LJUBLJANA - EP za moške -Smelt Olimpija -Zaragoza TVSI, torek-20.00 SMUČANJE: MARIOKA - SP, smuk (Ž), TVS2, četrtek-12.00 SP, smuk (M) TVS2, sobota-01.50 NATAŠA NARDIN mm ® RAI 1 S ; RETE 4 Variete: Dadaumpa Nan.: Strega per amo- Dok.: Kvarkov svet re, 8.00 Hotel, 9.00 La Otroški variete: La famiglia Bradford Banda dello Zecchino Nedeljski koncert: Zelena linija magazin Simfonični orkester Masa Scale, dirigent George Parola e vita Pretre) Zelena linija Variete: A časa nostra TG Tuna in dnevnik TG 4 vesti Variete: Domenica in, Film: Padri e figli (vodita T. Cotugno, A. Parietti), vmes Športni oddaji (15.20,16.20) (kom., It. ’57, r. M. Monicelli, i. V. De Si-ca, M. Mastroianni) Dnevnik in 90. minuta Variete, variete Vreme in dnevnik Nan.: Kojak Športne vesti TG 4 vesti TV film: Delitti privati (krim., It. ’92,r. S. Nad.: Renzo in Lucia, vmes (19.00) vesti Martino i. E. Fenech, R. Lovelock, 3. del) Film: Il caso Moro (dram., It. 1986, r. G. Športna nedelja Ferrara, i. Gian Maria Dnevnik 1 Volonte), nato aktual- Športna oddaja na oddaja Kronika (vo- Dnevnik in vreme di E. Fede) NoCni rock Nedeljski koncert Film: Una battaglia TG 4 noCne vesti per Jennifer (dram., ZDA 1986, r. G. Mo-ses, i. L. A. VVarren) Nan.: Top Secret, A cuore aperto i | RAI 2 Aktualno: Mattina 2, vmes (8.00, 9.00) vesti Aktualno: Tvoj bližnji Aktualno: Giorno di festa (vodi S. Milo) Variete: E se fosse Dnevnik 2 TG2 Gulliver in vreme Variete: E se fosse Film: Il bisbetico do-mato (kom., It, 1980) Film: Destinazione Piovarolo (kom., ’55) Šport: Nogomet A lige Vreme in dnevnik Šport Nad.: Beautiful Variete: Solodidome-nica? Dnevnik in vreme O židovski kulturi Zgodovina magije Sprt: SP v ciklokrosu, 1.45 konjske dirke Film: Direzione Nord (dram., VB 1951) CANALE 5 Na prvi strani Nabožna oddaja Dok.: National Geo-graphic Aktualno: Reportage, 11.15 Arca di Noe (vodi Licia Colo) Risanke: I Simpson Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show, A i RAI 3 Variete: Fuori orario Film: Jimmy e il pirata Koncert Šport: Marcialonga Film: La morte viene da Scotland Yard Popoldanski dnevnik Aktualno: Italijani (vodi Andrea Barbato) Športna oddaja Film: Il leggendario X-15 (dram., ZDA '61) Domenica gol, vreme Dnevnik Deželne vesti, šport Risanke: BlobCartoon Film: La časa stregata (kom., It. 1982) Dnevnik ob 22.30 Nonsolofilm, vmes Non voglio morire ITAUA 1 Otroški variete A tutto volume Športni oddaji: Veliki golf, 11.45 Grand Prix Odprti studio Šport: Vodic nogometnega prvenstva Odbojka A lige Šport: Domenica sta-dio (vodi M. De Luca) Film: King Kong 2 (fant., ZDA ’86, r. John Guillermin, i. Brian Kerwin) Film: Bigfoot e i suoi amici (fant., ZDA ’87, r. William Dear) Športni oddaji: Pres-sing, 23.55 Mai dire gol Šport in Odprti studio, pregled tiska ® TMC ® Koper Euronevvs Horoskop Gamesmaster Harry O., ameriška tv Nan.: Chopper One nanizanka Zgodbe iz Biblije (ris.) Ne dotikaj se bele žen- Nan.: Quartieri alti ske, pon. filma Papežev blagoslov Čarobna svetilka Film: Addio Miccy (kom., VB '69, i. Bill Travers, P. Jef£rey) Atomska centrala-Ura X, angl. mladinski tv film Šport: NBA Action Bugs Bunny, risanka Košarka (IP) N.Y.P.D., nadaljevan- Dok.: Prijateljska nara- ka va Stanje stvari Film: Gli eroi del Pači- Istrska paberkovanja fico - La pattuglia in- TV dnevnik visibile (vojni, ZDA 1945, i. John Wayne, Harry O, ameriška nanizanka Anthony Quinn) Dragnet, ameriška tv Vremenska napoved nanizanka Vesti: TMC News Popoln par, ameriška Športni vestnik: Spor-tissimo komedija, 1979; režija: R. Altman, igrajo: Paul Športna oddaja: Gola-goal (vodita Massimo Caputi, C. Morace) Dooley, Marta Heflin in drugi Žrebanje lota; Dnevnik Variete: Ladies and Jazz koncert Gentlemen Dragnet, ameriška tv Film: Il mondo di Yor (fant., It. 1983, i. Co-rinne Clery, C. Andre) Aktualno: CNN News nanizanka ff ITAUA 7 EMSP Avstrija 1 vmes (13.00) dnevnik Variete: Buona dome- nica (vodita Lorella Cuccarini, Marco Co- lumbro, vmes (18.10) nan. Nonno Felice Dnevnik TG 5 Film: Soldati 365 alValba (dram., It. 1987, r. M. Risi) Aktualno: Ciak, 23.15 Nonsolomoda Aktualno: Italia do- manda, vmes (24.00) TG 5 dnevnik Prlamento in Nan.: Mike Hammer, investigatore privato Inverno insieme Film: Questo e il mio uomo (kom., ZDA '47) Nan.: Attenti ai ragaz-zi, 16.00 Caffe Borsaffari in gospodarstvo Film: II mostrouoso uomo delle nevi Nan.: Buck Rogers Film: Agi Murad, il diavolo bianco (pust., It. 1959, i. S te ve ree-ves, Gerogia Moll) Športna rubrika: Fuo-rigioco Hokej na ledu Filmske novosti Film: Mike Hammer Speciale spettacolo © TELEFRIUU Anime furlane Rubrike: Občina, 16.30 Superpass, Nan.: Dottor John Nad.: Le avventure di Pinocchio Športne vesti Nan.: S trike Force Dok.: Gulliver Rubr.: Črno na belem Športne vesti Ponovitve oddaj V kraljestvu ruskih medvedov, ponovitev 5. oddaje Žandar se ženi, francoska komedija Lepote Ceske Hobotnica, kviz Tiny Toon Mini Cas v sliki Beverly Hills, 90210 Cas v sliki Hribovski zdravnik Cas v sliki Prigode mladega Indiana Jonesa Pozor, ponaredek! Vizije Zadnji metro, francoski film, 1980; igrajo: C. Deneuve, G. Depar-dieu in drugi F. Chopin: Sonata za klavir St. 2 v b-molu Poročila; Tisoč mojstrovin ramp Avstrija 2 # TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi Dopoldanski program: Čebelica Maja Nenavadni svet živali Dober dan, Koroška Let na Severni rt Slika Avstrije Avstrija danes Cas v sliki Očka je kos nam vsem, 4. del Bandolero, ameriški vestern; James Stevvart, Dean Martin in drugi; režija: An-drew McLaglen DeCek, ki je dekle, argentinski film Poročila; TisoC mojstrovin UfO Hrvaška 1 Poročila TV koledar Slika na sliko, ponovitev Huckleberry Finn in prijatelji, ponovitev 17/26 dela Risanka Praznik ustanoviteljev salezijancev sv. Ivana Boška, prenos iz zagrebške cerkve Marije Pomočnice Oddaja narodne glasbe Poročila Sadovi zemlje Mali David, 5. del Slepa nedelja, am. mladinski tv film Risanka Operne arije Poročila Družinski zabavnik Izseljenci, avstralski film Bubimir, 17. del TV-fortuna Dnevnik 1 Šport Objem, 5., zadnji del dramske serije Sedma noč Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sanje brez meja QfQ Hrvaška 2 TV koledar Tenis: Australia Open, finale, M, posnetek Dnevnik 1 Svet odkritij, 6/11 del: Transsibirska železnica Zlata leta, 8., zadnji del ameriške nadaljevanke Ciklus filmov J.P. Bel- monda: Marginalci, igrajo še: Henri Silva, C. Sotto Mayor; režija: Jacques Deray Šport Horoskop Madžarska Za otroke, angleščina Nedeljski magazin Rimskokatoliško bogoslužje, prenos Sandokan se pripravlja na 21. stoletje Mignon je odpotovala, it./francoski film Yehudi Menuhin v SZ, 3. del Pojavi v živalskem svetu: Zračni pirati Verski program Disneyeve risanke Kolo sreče, kviz Teden Dnevnik Gledališče Veszprem Papirnata maska, angleški film Bongo, žrebanje loterije z zabavnim sporedom Si ■ ODDAJE V SLOVENŠČINI fr* SLOVENIJA 1 Živ žav, ponovitev Zlati cekin, 1. oddaja, ponovitev Silas, 7/12 del nemške nadaljevanke, ponovitev Kuharski nasveti Paula Bocuseja, ponovitev, VPS 1040 Od Kople do Rabe, AFS France Marolt, 3. oddaja Obzorja duha Ljudje in zemlja Videomeh Poročila Brain Orser: Nočni potep, show na ledu, ponovitev Dolina pravljic: Izlet skozi Zelške jame, ponovitev Sova, ponovitev Znaki zodiaka: Škorpijon, 8/12 del nemške nanizanke, VPS 1450 New Orleans, ameriški film, VPS 1525 TV dnevnik 1 Mora, francoski film Mi smo pa v Selah doma, 1. oddaja Slovenski loto TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Nedeljskih 60, VPS 2025 Morske steze, 4/5 del angleške poljudnoznanstvene serije, VPS 2125 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2200 Športni pregled Video strani SLOVENIJA 2 Poglej in zadeni, ponovitev J.Henriot: Šampanjski Charlie, 1/4 del am. nadaljevanke Alpe-Donava-Jadran Matagi - stari lovec na medvede, jap. mladinski film Kulm: SP v smučarskih poletih, prenos Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu, finale (M), prenos Litija: DP v rokometu (M): Presad Litija - Kolinska Slovan, prenos Arktična odiseja, poljudnoznanstvena oddaja TV dnevnik 2, vreme, šport Zenska, ki nenehno govori, multimedijski spektakel, prenos iz Cankarjevega doma Slovenski kvintet trobil Slike iz Sečuana: Sajenje riža, 14. del dokumentarne oddaje Sova Družina Addams, 11/16 del ameriške nanizanke (ČB) Kenny Rogers - kockar, 1/3 del ameriške nadaljevanke Video strani KANALA Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha Zaporniki Zende, 2. del risanega filma za otroke Srečni Luka, 7. del kanadske risanke Male živali Smithsonian, ponovitev 1. dela dokumentarne serije Kult-ura, ponovitev sredine oddaje o kulturi Dance session, ponovitev četrtkove oddaje o plesu Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha Video Grom, ponovitev Parnas, kratki film Diamanti, izraelski akcijski film Pogumni zmagajo, angleški film Video strani ® KOPER Istrska paberkovanja mHEF KOROŠKA Dober dan, Koroška IMfe NEDELJA, 31. JANUARJA 1993 FILM DOKUMENTARNA ODDAJA £1 GLASBENA ODDAJA NADALJEVANKA LJ OTROŠKA I™ ODDAJA OQ RAZVEDRILNA ODDAJA ■ INFORMATIVNA ODDAJA ŠPORT TV SLOVENIJA! 17.10 MORA, francoski film Eduard Molinaro je sicer znan kot uspešen ustvarjalec kriminalk, posnel pa je tudi nekaj odličnih komedij, v katerih je največkrat orisal posamezne značaje ali pa je podal sliko nekega obdobja. Njegov film Mora je črna komedija, v kateri se »srečata« samomorilec in morilec. Za glavni vlogi je posrečeno izbral Jacquesa Breia in Lina Venturo. Jacques Brei, ki je bolj znan po svojih hudomušnih šansonih, povsem ustreza liku nenehnega nergača, ki v odločenosti, da bo končal svoje življenje, zagreni življenje hladnokrvnemu morilcu Linu Venturi. Najetega morilca splet okoliščin privede do tega, da kar naprej rešuje življenje nergaču. TV SLOVENIJA 1 21.25 MORSKE STEZE, poljudnoznanstvena serija Avstralski Veliki koralni greben je prizorišče »največje seksualne revolucije nasvetu« - drstenja koral. Korale vzdolž koralnega grebena nekaj noči v letu hkrati izločajo jajčeca in spermo. Pred tem veličastnim dogodkom pa sta Martha in Mike odplula na otok, kjer izlegajo jajca zelene želve. Opazovala sta njihovo »dirko«, saj morajo izteči jajca, jih zakopati in se vrniti v vodo, še preden je sonce previsoko na nebu. TV SLOVENIJA 2 10.15 ‘ MATAGI - STARI LOVEC NA J MEDVEDE, japonski film TV SLOVENIJA 2 22.40 Japonski režiser Toshio Gotoh je že dobil nagrado na festivalu otroških filmov v Franciji za film Dečka In vrabčki. Tudi s filmom Mcrtagi - stari lovec na medvede se je proslavil in prejel nagrado Unicefa za najboljši ofroški film na festivalu v Berlinu. Osrednji junak je ostareli lovec na medvede, ki se vsako zimo odpravi na lov. Na severnem Japonskem medvedi namreč ne prezimujejo, zato so zelo nevarni. Lovci pa jih lovijo tudi zaradi dragocenega krzna. Film pa je izvrsten tudi zaradi prikaza življenja na daljnem severu. To pa ni le polno prijetnih in nenavadnih dogodivščin.' Toshio Gotoh nam prikaže tudi njegovo kruto plat. KENNY ROGERS - KOCKAR, ameriška nadaljevanka Naslovna skladba albuma The Gambler (Kockar), ki jo je slavni pevec country glasbe Kenny Rogers izdal leta 1978, je režiserja Dicka Lowryja navdušila, tako da je dve leti kasneje posnel nadaljevanko z naslovom Kenny Rogers - Kockar. Kenny Rogers je, kot glavni igralec v filmu, upodobil ostarelega, a spretnega kockarja Bradyja Hawksa. Osrednja zgodba je potovanje z vlakom od El Pasa do San Francisca, kjer bo največje tekmovanje igralcev pokra. Najboljši med njimi je seveda Brady Hawks, ki svoje znanje kaže že na poti. Ob tej osrednji zgodbi potovanja mojstrov kvartanja se odvija še vrsta stranskih, prav tako razburljivih zgodb. RETE 4 20.35 IL CASO MORO Italija 1986, režija Giuseppe Ferrara, igrajo Gian Maria Volonte, Margherita Lon-zano, Sergio Rubini. Leta 1978 je teroristična organizacija Brigate Rosse ugrabila in po daljšem jetništvu ubila italijanskega politika Alda Mora. Zgodba prikazuje njegovo jetništvo in umor. Režiser je usmeril pozornost predvsem na Morovo človeško tragiko. Film ostro napada vladajoče politike, katerim očita, da so Mora namerno žrtvovali. Ta interpretacija je v času, ko je film izšel, izvala burne polemike. Gian Maria Volonte je odlično igral stoičnega in bolečega Alda Mora. V filmu igra tudi Sergio Rubini, ki ni bil še znan široki publiki. VIDEU SMO Sedma noč Tv-zabava po hrvaško Veliko televizijskih gledalcev v Sloveniji občasno svoj gumb na sprejemniku naravna na prvi program hrvaške televizije. Ne zaradi tega, ker bi bil boljši od našega, samo zanima nas, kaj se pri sosedih dogaja, smo pač radovedni. Zaradi vojne na Hrvaškem smo bili prikrajšani za marsikatere razvedrilne oddaje. Ker so hrvaški televizijci profesionalci, so to napako hitro odpravili; gledalstvo, lačno tv-zabave, pa je ponovno prišlo na svoj račun. Med take oddaje sodi Sedma noč, ki je na sporedu ob nedeljah zvečer. Ob gledanju najprej opozori nase voditelj Ljudevit Grgurič, svetovljan, kot bi ga z eno besedo lahko označili. Svetovljanski je v odnosu do publike v studiu, gostov in gledalcev pred malimi zasloni, ki sodelujejo v nagradnih igrah. Nekateri uredniki in redaktorji Razvedrilnega programa TV Slovenija bi si Sedmo noč vse- kakor morali ogledati, morda pred kamerami ne bi bili več tako leseni. V zadnji oddaji smo lahko o Kreslinovi Beltinski bandi, ki je bila gost oddaje, zvedeli več kot v vseh razvedrilnih oddajah naše televizije. Ce se hočete torej ob nedeljah zvečer razvedriti, naravnajte tv-sprejemnik na HTV 1. Prepričan sem, da se ne boste niti spomnili, kaj se v istem času dogaja na prvem programu TV Slovenija! IGOR KOS ® RAI 1 §? RETE 4 ® TMC Ul Koper Aktualno: Unomatti- Aktualno: Telesveglia, Euronevvs Harry O., ameriška na: na, vmes dnevnik vmes od 7.30 dalje Nad.: Doppio imbro- nizanka Film: 11 ritomo di ge- vsakih 30 min. vesti glio, 9.45 Potere Popoln par, ponovi- remia (fant. ZDA ’87), Nad.: General Hospi- Rubrika: Zenska TV tev filma vmes (11.00) vesti tal, 9.00 Marilena, Nan.: Autostop per il N.Y.P.D., nadaljev. Vremenska napoved 10.00 Ines, 11.00 cielo TV novice Variete: Servizio a do- Amanda, 12.00 Cele- TMC News - Šport Čarobna svetilka: micilio, vmes vesti ste, vmes (10.30) vesti Film: Tanoshimi Maščevanje Smokey Dnevnik in Tri minute Variete: A časa nostra (kom., ZDA ’61, i. Joeja, angl. mladinski Fatti, misfatti e ... TG 4vesti Glenn Ford, Donald tv film, 1976 Kulturne aktualnosti Variete: Buon pome- 0’Connor) Jazz koncert, ponovi- Variete: Buon fortuna riggio Risanke in nanizanka tev 7 dni v Parlamentu Nad.: Sentieri, 15.10 Prijateljska narava Studio 2 šport Otroška oddaja Grecia, 16.10 Anche i Rubriki: Zenska TV, Primorska kronika Mladinski variete: Big! ricchi piangono, 16.55 19.10 Guardaroba (vo- TV dnevnik Epizode iz Biblije Febbre d’amore di B. Barzini) Harry O., ameriška tv Dnevnik 1 Rubrika o lepoti, vesti Vremenska napoved nanizanka Aktualno: Italija, na- Aktualno: C’ eravamo Vesti: TMC News Dragnet, ameriška tv vodila za uporabo tanto amati Nan.: Maguy nanizanka Variete: Ci siamo? Nad.: La signora in ro- Film: La notte di San Ponedeljkov športni Vreme, dnevnik, šport sa, ymes (18.55) vesti Lorenzo (dram., It. ’82, pregled TV film: Delitti privali Kviz: La .cena e servita r. Paolo in Vittorio Ta- N.V.P.D., nadaljevan- (krim., ’92, 4. del) Nad.: Camilla, 21.30 viani, i. Omero Anto- ka Aktualno: Caffe italia- Maria nutti) TV dnevnik no, vmes (23.00) dnev- Film: L’audace colpo Rubrika o motorjih Glasbeni vrtiljak nik in Emporion dei soliti ignoti (kom., Crono Nekateri ljudje, angle- Dnevnik in vreme It. '59, r. N. Loy), vmes Nočne vesti in vreme ška glasbena komedi- Danes v Parlamentu (23.30) nočne vesti Film: Bikini e Bi mini ja, 1962; režija: Glive Rubrika opolnoči (pust., ZDA ’82, i. De- Donner, igrajo: Ken- nis Nielson) neth More, Ray Brooks Aktualno: CNN News in drugi OtD Hrvaška 1 RAI 2 Risanke in nanizanke Rubrika o vrtnarstvu Protestantizem Nan.: La stella del par-co, 11.00 Lassie Kratke vesti Segreti per voi Variete: I fatti vostri Dnevnik, Gospodarstvo in Diogenes Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo Dnevnik TG2 Zenska stran II coraggio di vivere Športne vesti Nan.: Hunter, vreme Nad.: Beautiful Dnevnik in Šport Variete: Ventieventi Nan.: L’ispettore Der-rick Aktualno: Mixer TG 2 Pegaz NoCni dnevnik Na prvi strani {Jfj ITALIA 7 Variete: Maurizio Co- stanzo Show (pon.) Nan.: La časa nella Risanke prateria Nad.: Čara čara, 13.05 Variete: ore 12 nan. I Campbell Dnevnik TG 5 News Line - Vesti Sgarbi quotidiani Nad.: Aspettando il Aktualno: Forum, domani, 14.30 II tem- 14.30 Agenzia matri- po della nostra vita moniale, Ti amo par- Deželni programi liamone, 15.30 Scene Pojdimo v kino da un matrimonio Sette in allegria Otroški variete News Line - Vesti Kviz: OK il prezzo e Nan.: Buck Rogers giusto, 19.00 La ruota Il sasso nella scarpa della fortuna Film: Robin Hood e i Dnevnik TG 5 pirati (pust., It. ’60, i. Striscia la notizia Lex Barker, Jackie La- Film: Le streghe di Ea- ne, R. Bori) stwick (kom., ZDA News Line - Vesti ’87, i. Jack Nicholson) Colpo grosso story Nan.: Časa Vianello Film: Il cinico, 1’infa- Variete: Maurizio Co- me, il violento (krim., stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti It. '77, i. M. Merli) ^ RAI 3 Dok.: L’altrarete, vmes (6.50,11.30) vesti Dnevnik 3 iz Milana Chi e di scena? Deželne vesti Popoldanski dnevnik Bellitalia Dokumenti Šport: nogomet C in B lige, deželni nogomet Športna rubrika Derby Dok. oddaja: Geo Nan.: Lassie Vreme in dnevnik Deželne vesti in šport Blob in Una cartolina Ponedeljkov proces Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Milano, Italija, Diritto di replica Dnevnik in vreme < > ITALIA 1 Pregled tiska Otroški variete Nanizanke Odprti studio Risanke Otroški variete Variete: Non e la RAI Variete: Unomania Nan.: Baywatch Varieteja: Twin Clips, 17.35 Mitico Nan.: MacGyver Varieteja: Rock and Roli, 20.00 Karaoke, vmes Studio šport Film: Kickboxer, il nuovo guerriero (dram., ZDA ’89) Varieteja: Mai dire gol, 23.30 A tutto volume Nan.: Valentina Odprti studio in šport €$ TELEFRIULI Fantasilandia Ena rastlina na dan Kratke vesti Starlandia Nan.: Riuscira la nostra carovana di eroi Nad.: Destini VeCeme vesti Nan.: Giovani ribelli Variete:Anime furlane Nočne vesti iun^u Avstrija 1 Dopoldanski spored Nasprotja se privlačijo, ponovitev filma Sinha Moča, 87. del Trojica s Štirimi pestmi, 1. del Evroturizem Jaz in ti Deklica iz prihodnosti, serija Strelovod The Real Ghostbusters Mini Cas v sliki VVurlitzer Hribovski zdravnik Cas v sliki, vreme Šport Športna arena Kuharski mojstri Pogledi od strani Hollywoodski detektivi, ameriški tv film; igrajo: Telly Savalas, Helene Udy in drugi Spet te ljubim, ameriška komedija BMP Avstrija 2 # TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in. komentar Dogodki in odmevi TisoC mojstrovin Zorrojevo znamenje, ameriški film, 1940 Visoke kulture človeštva: Indija, 3. del Lipova ulica: Moški Družinske vezi Srček, vodi R. Carrell Zvezna dežela danes Cas v sliki Kultura Gozdarska hiša Falke-nau,12. del Novo v kinu Žrtve Stalingrada Monty Python's Flying Circus Portret Črnega plesalca Arhitektov trebuh, angleški film Dobro jutro Poročila, Zgodbe iz Monticella, 53. del Poročila TV šola Človekova zgodba, posnetek predstave za otroke Poročila Svet se vrti naprej, 53. del nanizanke Monofon Poročila Slika na sliko Zlata leta, ponovitev 8., zadnjega dela The Big Blue Poročila Učimo o Hrvaški Huckleberry Finn in prijatelji, 18/26 del Hrvaška država in ljudje Poročila Župnik brez vernikov, dok. oddaja Santa Barbara, 315.del Dnevnik 1 Šport Četrti Človek, am. film; igrajo: Lee Van Cleef, John Payne in drugi Dnevnik 2 Slika na sliko j Poročila Sanje brez meja DjO Hrvaška 2 Risanke Dnevnik 1 Šport Korak za korakom, 1/13 del am. humoristične nanizanke, igrajo: Patrika Darbo, Staci Keanan, Bran-don Gali in drugi Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu Ike, 5/6 del ameriške nadaljevanke Fluid rock cafe Divji jug - sijajna osamljenost, 1/2 del tujega dokumentarnega filma @ Madžarska Dobro jutro,Madžarska Cez dan Disney Igra Poročila Popoldanski saldo Zabavna glasba Igra Kupil bom to žensko, 145. del Cez dan Makovi cvetovi Večerna pravljica Angleška lepotica, 5. del francoske nadalj. Dnevnik O človekovih pravicah Trešči ga, osel, madž. film,1990 2. madžarska armada na Donu, 20. del Dnevnik ODDAJE V SLOVENŠČINI SLOVENIJA 1 Zimski počitniški program Goldy - poslednja zlata medvedka, ameriški film Nedeljskih 60, ponovitev Videomeh, ponovitev Poročila Churchill. 4., zadnji del angleške dokumentarne serije, ponovitev, VPS 1305 Filmsko popoldne Družina Addams, 11. del ameriške nanizanke, ponovitev (CB). VPS 1450 Kennv Rogers - kockar, 1/3 del ameriške nadaljevanke, VPS 1515 TV dnevnik 1 - slovenska kronika Radovedni TaCek: Kost Denver - poslednji dinozaver, 19/20 del am. nanizanke Regionalni studio Maribor Pari, tv-igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme Šport Sedma steza Tuji show: Mi pa vsi plešemo, VPS 2030 Dosje, VPS 2130 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215 Šport Gospodarska oddaja: Made in Slovenia Video strani SLOVENIJA 2 Znanje za znanje, učite se z nami, ponovitev Od Kolpe do Rabe, AFS France Marolt, 3. odd., ponov. Euroritem, 8. oddaja, ponovitev Športni pregled, ponovitev Poročila TV konferenca, ponovitev Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev Dober dan, Koroška Ljudje in zemlja, ponovitev Obzorja duha, ponovitev V službi Rock’n’Rolla Univerzitetni razgledi, svetovalno namenski program TV dnevnik 2, vreme, šport Po sledeh napredka: Komunikacije prihodnosti Znanost: Dotik, 8. oddaja F. Pessoa: Prinčeva smrt, portugalska drama Slike iz SeCuana: Življenje z reko, 15. del dokumentarne oddaje Sova Korak za korakom, 9/13 del ameriške nanizanke Kenny Rogers - kockar, 2/3 del ameriške nadaljevanke Video strani A KANALA Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet, ponovitev 85. dela Poslovni dosje, ponovitev 18. dela Ninja želve, 41. del ameriške risanke Risanka Dnevnoinformativni program in vreme Teden na borzi Poslovni dosje, 19. del dokumentarne serije Smrt preži, grozljivka Drugačen svet, 86. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved Video strani H KOPER Studio 2 šport Primorska kronika IlilM* PONEDELJEK, 1. FEBRUARJA 1993 m FILM DOKUMENTARNA GLASBENA 1 ODDAJA ODDAJA S NADALJEVANKA lajaj OTROŠKA ™ ODDAJA RAZVEDRILNA ODDAJA • ■ INFORMATIVNA 1 ODDAJA * ŠPORT TV SLOVENIJA 1 17.15 RADOVEDNI TACEK: Kost Ali ste že kdaj razmišljali, koliko kosti ima človek? Taček in Marko vam zagotavljata, da kar veliko. In sploh ni dobro, če mu jih BšiCsbULK * * kdo zrahlja ali pa mu nažene strah vanje. Povrhu vsega pa vam bo Taček zaupal, da zanj ni nič slajšega kot velika kost. Pri kosteh ni prav nič izbirčen, samo ribjih ne mara. V oddaji sodelujejo Nace Simončič, Marko Okorn in Miran Čanak. TV SLOVENIJA 1 20.20 TUJI SHOW: Ml PA VSI PLEŠEMO Mi pa vsi plešemo je oddaja o plesu, ki je postal eden najpomembnejših elementov sodobne glasbene vi-deoprodukcije. V njej se bomo sprehodili skozi zgodovino popularnega plesa in koreografije, in sicer od velikega umetnika Jamesa Brovvna, prek zvezd Motovvna, pa do največjih imen sodobne ameriške zabavne glasbe: Michaela Jacksona, Madonne, Paule Abdul in MC Hammerja. TV SLOVENIJA 2 20.30 ZNANOST: Dotik Z dotikom, ki bo tema osmega dela oddaj o znanosti, zaznavamo večji del dogajanja v zunanjem svetu. V koži so najfinejše naprave za zaznavanje tipa in pritiska ter termorece-ptorji za zaznavanje vročine in mraza. Vse te kompleksne čutne zaznave pa posegajo tudi v svet naših občutkov. Oddaja prikazuje še pomembne znanstvene dosežke izdelave umetne žive kože pri ljudeh, ki so utrpeli hude opekline. TV SLOVENIJA 2 20.55 PRINČEVA SMRT, portugalska drama Scenarij drame Prinčeva smrt je nastal po štirih dramoletih modernega portugalskega književnika Femanda Pessoa. Pripoved odseva avtorjevo tezo - življenje je sen - in nam nudi nekatera najprijetnejša doživetja bega iz realnosti. Dogajanje se odvija v filmskem studiu in simbolizira svet fantastičnega in bizarnega življenja dveh igralcev, ki z igro upodabljata Salomo, Heroda, Jokanaana in še mnoge druge. Ta bogati in ustvarjalni svet duše je skrit pred zunanjim svetom, zato prihajajoči, ki opazujejo to nenavadno igro, imenovano gledališče, ostajajo nemi, njihove misli pa neznane, neizrečene... RETE 4 22.30 L’AUDACE COLPO DEI SOLITI IGNOTI _______ Italija 1959, režija Nanny Loy, igrajo Vittorio Gassman, Claudia Cardinaie.Nino Mangredi, Renato Salvptori. Rimski tat Peppe er Pantera (Peppe Panter) je ponovno zbral prijatelje za drzno krajo, ki naj bi se tokrat odvijala v Milanu. Ukrasti nameravajo tedenski dobiček Totocalcia. Načrt je pripravljen do najmanjših podrobnosti, vendar pride do neizbežnih (ne)pričakovanih zapletov. Kraja sicer uspe, tatje pa morajo zapustiti denar, saj jih lovi policija. Skupina, ki je prvič kradla v celovečercu »I soliti ignoti«,je okrnjena, saj v filmu ne igra Marcello Mastroian-ni, vendar nas Nanny Loy kljub temu uspešno zabava. DOGAJA SE Alternativni program bo še bolj alternativen Alternativni program Televizije Slovenija je v zadnjem Času pod uredniškim vodstvom Tomaža Peroviča oblikoval svojo novo podobo televizijskega programa. Tako lahko ob petkih spremljamo Studio City, kjer bo vsak tretji petek tudi oddaja o modi. Jožica Brodarič z manekenkama predstavlja oblačila različnih proizvajalcev za različne priložnosti (februarja bosta podjetnici). Vsak petek bo oddaja Kriminal z igrano rekonstrukcijo kriminalnega dejanja. Gledalci bodo lahko sodelovali pri reševanju primera in odkrivanju storilca. Zanimivi bodo pogovori s pravimi storilici. Kadar bodo obravnavah rop, bodo v zaporu obiskali roparja. V tesnem sodelovanju s policijo oddajo pripravlja Leon Magdalene. Devetnajstega februarja pa bo oddaja Studio City dobila novo sceno in drugačno grafično podobo. Ob ponedeljkih bodo glasbene oddaje. Orion - zgodovino slovenskega popa, pripra- vlja voditeljica Nika s sodelavcema Nado Vodušek in Juretom Longyko. Kolja Koželj govori o svetovnem in domačem rocku v oddaji Alter, kjer bo Tone Stojko predstavljal skate-rje in BMX. Oddajo V službi rock and rolla pa pripravlja Mateja Klarič. O glasbenih trendih doma in v svetu razmišlja Igor Vidmar v 3/4 ure. Videošpon je ob Četrtkih, ko se Jonas Z v živo po telefonu pogovarja z mladimi damami. In še režiserji: Igor Zuppe, Saš Podgoršek in Andrej Košak. HI» ® RAI 1 gg RETE 4 ® TMC S Koper OtO Hrvaška 1 Aktualno: Unomatti- Aktualno: Telesveglia, Euronevvs Harry O., ameriška na- Dobro jutro, Hrvaška na, vmes dnevnik in vmes od 7.30 dalje Nad.: Doppio imbro- nizanka Poročila gospodarstvo vsakih 30 min. vesti glio, 9.45 Potere Pozdravi Firenze, it. Zgodbe in Monticella, Nan.: Su e giu p er Be- Nad.: General Hospi- Rubrika: Zenska TV komedija, 1956 54. del verly Hills tal, 9.00 Marilena, Nan.: Autostop p er il Ponedeljkov športni Poročila Dok.: En sam svet, 10.00 Ines, 11.00 cielo pregled, ponovitev TV šola 11.05 Afrika, vmes Amanda, 12.00 Cele- TMC News - Šport Novice Mali svet (11.00) dnevnik 1 ste, vmes (10.30) TG 4 Film: Mamma bianca Čarobna svetilka, otro- Poročila Vremenska napoved vesti (dram., ZDA 1980) ški program Svet se vrti naprej, 54. Variete: Servizio a do- Variete: A časa nostra Risanke Tečaj italijanščine del nanizanke micilio, vmes vesti TG 4 vesti Nanizanka: Batman Pustite jih živeti, do- Monofon Dnevnik in Tri minute Buon pomeriggio Dok. oddaja: Prijatelj- kumentarna serija Poročila Fatti, misfatti e... Nad.: Sentieri, 15.10 ska narava Oscar Junior: Sanjam Slika na sliko Oddaja za avtomobili- Grecia, 16.10 Anche i Rubriki: Ženska TV, ali bedim Ike, ponovitev 5/6 de- ste TG Uno Auto ricchi piangono, 16.55 19.10 Guardaroba (vo- Vohuna, am. nan. la Dok.: Supertelevision Febbre d’amore di B. Barzini) Studio 2 magazin The Big Blue Variete: Buona fortuna Rubrika o lepoti Vremenska napoved Primorska kronika Poročila Otroška oddaja TG 4 vesti in TMC News ■ TV dnevnik UJE Učimo se o Hrvaški Mladinski variete: Big Aktualno: C’ eravamo Nan.: Maguy Harry O., am. nan. IHES Malavizija V Parlamentu in vesti tanto amati Film: Presunto violen- Nočni sodnik, ameri- Ufi Hrvaška država in lju- Aktualno: Italija, na- Nad.: La signora in ro- to (krim., Fr. 1990, i. ška nanizanka dje vodila za uporabo sa, vmes (18.55) vesti Michael Brandon, Ro- Nevami prehod, angl. Poročila Variete: Ci siamo? Kviz: La cena 6 servita bert Mitchum) vojni film, 1979; igrajo Hrvaška kulturna de- Vreme in dnevnik Film: Cera una volta Šport: SP v smučanju A. Quinn, James Ma- diščina Variete: Partita doppia in America (dram., Dok.: I popoli che son in drugi Santa Barbara, 316. (vodi Pippo Baudo) ZDA ’83), vmes scompaiono TV Dnevnik del amer. nadaljev. Aktualno: Caffe italia- (23.30) TG 4 vesti Nočne vesti in vreme Mestne sanje, avstral- Dnevnik 1 no, vmes dnevnik Nan.: Top Secret Košarka NBA ska dok. reportaža Misijonarji, 2/6 del Dnevnik in vreme ■ SP v smučanju: ženski Out, 5. del nadaljev. angleške dok. serije smuk Nočni sodnik, am. na- V velikem planu Aktualno: CNN News nizanka . Dnevnik 2 ISl CANALE 5 Slika na sliko F RAI 2 Cuore e batticuore Otroški variete Rubrika o vrtnarstvu Film: In due si soffre meglio (It. ’42) Nan.: Lassie Kratke vesti Segreti per voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, Diogenes in vreme Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo Vesti in iz Parlamenta Aktualno: Il coraggio di vi vere, nato šport Nan.: Hunter, vreme Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Variete: Ventieventi TV film: La scalata (dram., It. ’92,1. del)) Aktualno: Mixer Pegaz in dnevnik Glasba: Jazz Na prvi strani Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.) Nan.: La časa nella prateria Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Forum, 14.30 Agenzia matri-moniale, Ti amo par-liamone, 15.30 Scene da un matrimonio Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: Sorvegliato spe-ciale (dram., ZDA '89, i. S. Stallone) Arriva la cicogna Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti /JP ITALIA 7 Risanke Kino in (12.00)nad. Gara čara USA Today News Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita Deželni programi 7 in allegria News Line Nan.: Buck Rogers Il sasso nella scarpa Film: La ballata della citta senza nome (glas., ZDA ’69, i. Lee Marvin, Clint Ea-stvvood) News Line - Vesti Colpo grosso story Film: Cinque figli di cane (pust., It. ’69, i. George Eastman) DMF Avstrija 1 RAI 3 ITALIA 1 Dok: L’altrarete, vmes I (6.50,11.30) vesti Kratke vesti iz Milana Chi e di scena? Znanstveni dnevnik Deželne vesti - Popoldanski dnevnik Dokumenti Samo za šport Športna rubrika Derby Dok. oddaja: Geo Nan.: Lassie Vreme in dnevnik Deželne vesti Telegiornale Zero Blob in Una cartolina Chi Pha visto? Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Milano, Italia, 23.40 Storie vere Dnevnik in vreme Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Agli ordini papa Variete: Non e la RAI Variete: Unomania Nan.: Baywatch Varieteja: Twin Clips, 17.35 Mitico Nan.: MacGyver Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke, vmes (19.30) Šport Film: Questo e quello (kom., It. ’83, i. R. Poz-zetto, N. Manfredi) Šport: Torkov priziv (vodi M. De Luca) Odprti studio, pregled tiska in šport Nan.: V - Visitors £$ TELEFRIULI Telefriuli non stop Kratke vesti Starlandia Rubrika: A cena con... Nad.: Destini Večerne vesti Rubrika: Belo in črno Čudoviti stroj Šport in Šport Nočne vesti Nan.: Barney Miller Jutranji spored Dama s kamelijami, ponovitev filma Sinha Moča, 88. del Trojica s Štirimi pestmi, 2. del Zabavne in poučne zgodbe Kislo zelje, 4/13 del risane serije Naravovarstveni detektivi Igra Cas v sliki Hribovski zdravnik Cas v sliki, vreme Šport V kraljestvu ruskih medvedov, zadnji del Smrtni strah v stolpnici, ameriški tv film Tatica, francoski film Zakon v L.A.: Primer Stacey Gill Poročila; Tisoč mojstrovin Poročila Sanje brez meja Hrvaška 2 Volitve 93 Risanke Dnevnik 1 Košarka: Evropski pokal - Slobodna Dal-macija:Aris, prenos iz Splita Ike, 6., zadnji del ameriške nadaljevanke V senci vešal, 3/8 del am. nadaljevanke Poezija: V. Popovič: Čudežna ladja Horoskop Spored za sredo Video strani S TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi H Tisoč mojstrovin Življenje na veliki no- gi, ameriška komedija Tečaj madžarskega je- zika Družinske vezi, 1. del Da ali ne, vodi Joa- chim Fuchsberger Regionalni programi Cas v sliki, vreme Kultura Moja najljubša pesem Reportaže iz tujine Cas v sliki Naš šef je ženska, 4. del: Gabriella počisti Poročila; 1000 mojst- rovin SP v alpskem smuča- nju, smuk za kombina- cijo, Z, iz Marioke @ Madžarska Dobro jutro Gez dan Peklenski raj, brazilska pustolovska serija Zagotovo nepolitični show Igra Poročila Popoldanski saldo The Herald Tribune, kratki film Telefonska igra Kupil bom to žensko, 146. del Gez dan Večerna pravljica Kolo sreče, kviz Katoliška kronika Dnevnik ■ Govorica srca, angleška serija Car športa Dnevnik ODDAJE V SLOVENŠČINI 6 D SLOVENIJA 1 Zimski počitniški program Goldy - zgodba o zlati medvedki, ameriški film Svet morskih psov in barakud, ameriška poljudnoznanstvena oddaja, ponovitev PSN: Komunikacije prihodnosti, ponovitev, VPS 1200 Znanost: Dotik, 8. oddaja, ponovitev, VPS 1230 Poročila Dosje, ponovitev Filmsko popoldne Korak za korakom, 9/13 del ameriške nanizanke, ponovitev, VPS 1425 Kenny Rogers - kockar, 2/3 del ameriške nadaljevanke, ponovitev, VPS 1450 TV dnevnik 1 - slovenska kronika J. Stržinar: Zaljubljeni zmaj, 1/3 del F. Levstik: Kdo je napravil Vidku srajčico Regionalni studio Koper Pari, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme Lj.: EP v košarki (M), Smelt Olimpija - Zaragoza, prenos Mačke, 5., zadnji del angleške poljudnoznanstvene serije, VPS 2140 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215; Šport Poslovna borza Omizje: Velika inventura tudi na področju znanosti in raziskovanja? Video strani SLOVENIJA 2 Univerzitetni razgledi, svet. nam. program., ponovitev Sedma steza, ponovitev F.Pessoa: Prinčeva smrt, portugalska drama, ponovitev Tuji show: Mi pa vsi plešemo, ponovitev Poročila Nočni videomeh, ponovitev Barbra Streisand, ponovitev Sprehodi po stari Ljubljani, 1/9 del oddaje, ponovitev Alberto Giacometti, razmišljanje o kiparju Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo TV dnevnik 2, vreme, šport Milena, 2/4 del koprodukcijske nadaljevanke Osmi dan Svet poroča Slike iz Sečuana: Sečuanska kuhinja, 16., zadnji del dokumentarne oddaje Sova V avtobusu, 2. del angleške nanizanke Kenny Rogers - kockar, 3., zadnji del ameriške nadalj. Iskanje resnice, 1/4 del angleške nadaljevanke Video strani 4X KANALA 10.15 10.25 11.00 12.00 19.00 19.40 20.00 20.15 20.30 20.50 22.35 23.25 23.40 00.10 Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet, ponovitev 86. dela Teden na borzi, ponovitev Nin j a želve, 42. del ameriške risanke MCM Risanka Dnevnoinformativni program in vreme Dok. tedna: V spomin Lydiji Wisiakovi, baletni portret Udari in igraj, ameriška drama Drugačen svet, 87. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved 00.20 01.00 MCM Video strani IB KOPER 18.00 Studio 2 magazin Primorska kronika IllBfc TOREK, 2. FEBRUARJA 1993 B FILM Ud DOKUMENTARNA GLASBENA 1 ODDAJA ODDAJA S NADALJEVANKA \%m\ otroška L™ ODDAJA m RAZVEDRILNA ODDAJA H INFORMATIVNA 1 ODDAJA * ŠPORT TV SLOVENIJA 1 20.00 KOŠARKA: SMELT OLIMPIJA: ZARAGOZA Tisti, ki si tekme ne boste mogli ogledati v živo, si lahko ogledate prenos na prvem programu TVS. Če želi Smelt Olimpija osvojiti drugo mesto v skupini A evropskega košarkaškega pokala in se uvrstiti v polfinale, mora nocoj premagati Zaragozo. Ljubljančani so lahko letos z razpletom sezone v evropskem pokalu zelo zadovoljni, saj je izkupiček šestih zmag in dveh porazov za evropske razmere prav imeniten. TV SLOVENIJA 1 21.40 MAČKE, poljudnoznanstvena serija Današnja oddaja pripoveduje o enem najbolj žalostnih poglavij iz mačje zgodovine - vzreji novih pasem. Poskusi, s katerimi so hoteli vzrediti kar najbolj elegantne mačke, so pogosto pripeljali do občutljivih živali z mnogimi zdravstvenimi težavami, ki so popolnoma odvisne od človeka. Njihova velikost je edino, kar se do sedaj ni bistveno spreminjalo, morda je samo še vprašanje časa, kdaj bo prišlo tudi do tega. TV SLOVENIJA 2 22.20 SLIKE IZ SEČUANA, dokumentarna oddaja Sečuanska kuhinja je ena izmed treh najpomembnejših kitajskih kuhinj, vse pa odlikuje pestra in mnogovrstna izbira jedi najrazličnejših okusov in oblik. Nocojšnji, zadnji, del dokumentarne oddaje Slike iz Sečuana vam bo bogastvo kitajske kuhinje odstrl s predstavitvijo Festivala sečuanske hrane, na katerem se vsako leto zbere okrog sto družin, ki ohranjajo in razširjajo izročilo večtisočletne kulinarične umetnosti. H TV SLOVENIJA 2 00.30 SOVA: ISKANJE RESNICE, angleška nadaljevanka Nadaljevanka Iskanje resnice je nastala v produkciji ang le-ške televizijske hi- ” še Channel 4, ki često prikazuje svet politike, terorja, manipulacij itd. Njen junak, Roland, je prepričan, da je njegov oče mrtev, saj so po prometni nesreči za njim izginile vse sledi. Toda ko ga nekoč na ulici uzre v množici ljudi, se trdno odloči odkriti resnico o njem, o njegovi politični vpletenosti v študentskih gibanjih. RETE 4 20.30 CERA UNA VOLTA IN AMERICA (Once Upon A Time in America), ZDA 1984, režija Sergio Leone, igrajo Robert De Niro, James Wood, Elizabeth McGovern, Lam/ Rapp. Judovska fantiča, Max in Noodles, začenjata v New Yorku mafijsko kariero. Sledili bomo življenju Noodlesa, njegovemu vzponu in padcu. Film je prosto posnet po autobiografskem romanu malega judovskega mafijca Davida Aaronsona. Leone je film pripravljal 13 let in ga doživljal kot hommage Hollywoodu, ki pa režiserja ni razumel. Leone se je skregal s hol-lywoodskimi producenti, ker so dali na tržišče skrajšano verzijo filma. Film so v Ameriki hladno sprejeli, ker se jim je zdela slika Amerike nerealna, doživel pa je velik uspeh v Evropi. KANAL A V spomin balerini Lydiji VVisiakovi Na Kanalu A lahko spremljamo poleg igranih tudi vse veC dokumentarnih filmov tako domače kot tuje proizvodnje. V torek, 2. februarja, ob 20.30 je na sporedu dokumentarec tedna z naslovom V spomin Lydiji VVisiakovi. Videoteka Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja je prijazno odstopila material za kratek dokumentarni film. Velika baletna umetnica in pedagoginja je preminila 11. januarja letos. S svojim delom in ustvarjalnostjo je vnesla v plesni izraz marsikatero novost, predvsem pa je davnega leta 1929 v Evropo ponesla delček slovenske baletne umetnosti. Lydija VVisiakova bi letos praznovala svoj 87. rojstni dan, zato se ji na Kanalu A želijo s tem baletnim portretom pokloniti za njen ustvarjalni prispevek k slovenski baletni umetnosti. Drugi dokumentarec, prav tako iz videoteke Slo- venskega gledališkega in filmskega muzeja, pa je kratki Crno-beli film Parnas, ki bo na sporedu v nedeljo, 31. januarja, ob 20.10. Film Parnas na svojevrsten način obravnava temo o minljivosti življenja in umetniških delih. Glas dramskega igralca Staneta Severja, ki recitira Neiztrohnjeno srce, Franceta Prešerna, in Ksenija Hribar, nas popeljeta skozi Navje, kjer so pokopani nekateri znani slovenski umetniki iz naše preteklosti. ® RAI 1 S ? RETE 4 (e) TMC B Koper DtO Hrvaška 1 Aktualno: Unomatti- Aktualno: Telesveglia, Euronews Harry O., am. nan. Dobro jutro, Hrvaška na, vmes dnevnik in vmes od 7.30 dalje Nad.: Doppio imbro- Istrska paberkovanja Poročila gospodarstvo vsakih 30 min. vesti glio, 9.45 Potere Out, ponovitev 5/6 de- Zgodbe iz Monticella, Film: L'orso ed io (pu- Nad.: General Hospi- Rubrika: Zenska TV la angl. nad. 55. del st., ’74), vmes (11.00) tal, 9.00 Marilena, SP v smučanju: ženski Glasbeni vrtiljak Poročila dnevnik 1 10.00 Ines, 11.00 smuk TV novice TV šola Variete: Servizio a do- Amanda, 12.00 Cele- TMC News - Šport Robin Hood iz vesolja Marijana, 7/13 del micilio, vmes (12.30) ste, vmes (10.30) vesti Film: Fumo nel vento Virgilji in jedec žab, francoskega animi- dnevnik 1 Variete: A časa nostra (pust., ZDA 1971) norv. mladinski film - ranega filma Dnevnik in Tri minute TG 4 vesti Risanke po povestih O. L. Poročila Fatti, misfatti e... Variete: Buon pome- Nan.: Batman Kirkegaarda Ko se svet vrti, 55. del Italijanska kronika riggio Dok. oddaja: Prijatelj- Mestne sanje, pono- Monofon Variete: Buona fortuna Nad.: Sentieri, 15.10 ska narava vitev avstralske dok. Poročila Otroški variete Grecia, 16.10 Anche i Rubriki: Zenska TV, reportaže Slika na sliko Mladinski variete: Big! ricchi piangono, 16.55 19.10 Guardaroba Otroški program-Stu- Ike, ponovitev 6., V Parlamentu in vesti Febbre d’amore (obisk pri Lelli Costa, dio 2 mladi zadnjega dela am. na- Aktualno: Italija, na- Rubrika o lepoti vodi B. Barzini) Primorska kronika daljevanke vodila za uporabo TG 4 vesti Vremenska napoved TV dnevnik Poročila Variete: Ci siamo? (vo- Aktualno: C’ eravamo in TMC News Harry O., am. tv nan. Učimo o Hrvaški di Gigi Sabani) tanto amati Nan.: Maguy Nočni sodnik, am. Divji svet otrok, 18/26 Vreme in dnevnik Nad.: La signora in ro- Film: 11 prossimo uo- nan. del Variete: New Model sa, vmes (18.55) vesti mo (dram., ZDA 1976, Bersaglio Hrvaška država in Today "92 Kviz: La cena e servita i. Sean Connery, Sok modeme umetno- ljudje Caffe italiano Film: Ufficiale e genti- Adolfo Celi) sti, ameriška doku- Poročila Dnevnik 1 luomo (dram., ’82) SP v smučanju mentarna serija Moja knjiga o džungli: Športna sreda Film: La ciociara, Športna oddaja: Mon- TV dne\mik Kdo je gospodar pra- Dnevnik in vreme vmes (23.30) vesti docalcio Arhitektovi nasveti gozda?, 5/27 del Danes v Parlamentu Nan.: Top Secret TMC vesti in vreme Hlad v srcu, it. filmm Santa Barbara, 317. Rubrika opolnoči Film: I due mondi di 1971, igrajo: Enrico del Kevin (fant., 1983) Maria Salerno, Rada Risanka SP v smučanju: smuk Rassimov in drugi Dnevnik 1 1 RAI 2 ® CANALE5 Romunska pomlad, f| angleški tv film Dnevnik 2 Avstrija i df} ITALIA 7 Slika na sliko Otroški variete Na prvi strani Poročila Variete: Maurizio Go- Jutranji spored Vesti -Euronews stanzo Show (pon.) Risanke ES Rubrika o vrtnarstvu Nan.: La časa nella Hollywoodski detek- Film: Molti sogni per prateria Nad.: Gara a čara tiv, ponovitev filma OtO Hrvaška 2 le strade (dram., ’48) Variete: Ore 12 Nan.: I Campbell [m Sinha Moča, 89. del Nan.: Lassie Dnevnik TG 5 News Line - Vesti Družina Meier, serija Kratke vesti Sgarbi quotidiani Nad.: Aspettando il Peter Pan in gusarji Segreti per voi... Aktualno: Forum, domani, Il tempo della 1 Mk V Lutkovni cirkus klov- Volitve 93 Variete: I fatti vostri 14.30 Agenzia matri- nostra vita na Habakuka Risanke Dnevnik, gospodarst- moniale, Ti amo par- Deželni programi Dekle iz prihodnosti Dnevnik 1 vo, rubrika o motorjih. liamone, 15.30 Scene Filmske novosti Otroci se pogovarjajo z Pravi igralci, 7/15 del vreme da un matrimonio Sette in allegria znanimi ljudmi ameriške humoristič- Nad.: Quando si ama, Otroški variete News Line -Vesti Čas v sliki ne serije 14.40 Santa Barbara Kviz: OK il prezzo e Nan.: Buck Rogers Hribovski zdravnik Življenjske preiz- Kronika v živo giusto, 19.00 La ruota Il sasso nella scarpa Čas v sliki kušnje, 6/13 del do- Vesti in iz Parlamenta della fortuna Film: La spirale di Po dolgem času, 1/4 kumentarne serije 11 coraggio di vivere Dnevnik TG 5 fuoco (krim., VB-ZDA del fr./kan./nemške Palača vetrov, 1/6 del Nan.: Hunter, vreme Striscia la notizia 1970, i. Chad Everett) nadaljevanke ameriške nadaljevanke Nad.: Beautiful TV film:Giustizia pri- News Line - Vesti Aljaska po romanu The far Pa- Dnevnik in šport vata (dram., ZDA ’91, Colpo grosso story Kraj srečanja Nica, vilions M.M. Kayea, Varieteja: Ventieventi, i. Donna Mills) Film: Lo chiamavano francoski tv film igrajo: Ammy Irving 20.40 Acqua calda Aktualno: Spazio 5 Mezzogiorno (vestern, Zakon v L.A., ame- Omar Sharif, Ben Mixer in Pegaz Variete: Maurizio Go- It. ’73, i. R. Crenna) riška nanizanka Gross, C. Lee in drugi Nočni dnevnik stanzo Show, vmes News Line - Vesti Poročila; Tisoč moj- SP v alp. smučanju, Glasba DOC (24.00) TG 5 vesti strovin komb. smuk, M. po- Nočni šport snetek TELEFRIUU > ITALIA! (mtv) Madžarska Ml RAI 3 Xi Film Avstrija 2 g9M Pregled tiska Čez dan Dok.: L’altrarete, vmes Kratke vesti Otroški variete Starlandia Peklenski raj, brazil- (6.50,11.30) vesti Nanizanke Nan.: Villa Arzilla SP v alpskem smuča- ska serija Kratke vesti iz Milana KR Odprti studio Nad.: Destini nju Lovejoy: Špansko je Chi e di scena? IHih Otroški variete Večerne vesti Dogodivščine družine Robinson v divjini, a- treba znati, nadaljev. Znanstveni dnevnik Varieteja: Non e la Rai, Rubrika o obrtništvu Igra Deželne vesti 16.00 Unomania Ena rastlina na dan meriški film Hiša lutk Popoldanski dnevnik Nan.: Baywatch Film: Soltanto se tu Zemlja in ljudje Poročila Dokumenti Varieteja: Twin Clips, vuoi (dram., ZDA ’69) SP v alpskem smuča- Popoldanski saldo Samo za šport 17.35 Mitico Nočne vesti nju Pozabljena dežela, ba- Derby in dok. Geo Nan.: MacGyver Gaudimax, igra let Nan.: Lassie Varieteja: Rock & Roli, Čas v sliki Igra Vreme in dnevnik 20.00 Karaoke, vmes jlllll Šport Kupil bom to žensko, Deželne vesti (19.30) Šport # TELE 4 Sre Škandal v jumbo jetu 147. del Telegiomale Zero Nan.: Quelli della Spe- SR Čas v sliki Čez dan Blob in Una cartolina ciale, 22.15 Le ragazze SR Šport Svet denarja Aktualno: Mi manda della Terra sono me- iiilK Round Midnight Večerna pravljica Lubrano glio (i. D. Cameron) (Se povezuje s sporedi Poročila; Tisoč moj- Miami Vice: Mali Dnevnik ob 22.30 Variete: No limits Italia 1) strovin princ, serija Aktualno: Milano, Ita- Film: Una spina nel Lastne oddaje: SP v alpskem smuča- Dnevnik lia, 23.40 Publimania cuore (dram., ’86) Kronika in komentar nju, smuk, Z, iz Ma- Mali rop na vlaku, jug. Dnevnik in vreme Odprti studio in šport Dogodki in odmevi ričke (do 03.00) film Stalingrad, dok. film ODDAJE V SLOVENŠČINI IT SLOVENIJA 1 Zimski počitniški program Skratek in mala vila, finski film Milena, 2/4 del koprodukcijske nadaljevanke, ponovitev, VPS 1105 Osmi dan, ponovitev, VPS 1200 Poročila Poslovna borza, ponovitev Morske steze, 4/5 del angleške poljudnoznanstvene serije, ponovitev Filmsko popoldne V avtobusu, 2. del angleške naniz., ponov., VPS 1400 Kenny Rogers - kockar, 3., zadnji del ameriške nadaljevanke, ponovitev, VPS 1425 Iskanje resnice, 1/4 del angleške nadaljevanke, ponovitev, VPS 1555 TV Dnevnik 1 - slovenska kronika Zlati cekin, 2, oddaja H, Fallada: Ana Barbara - zgodba o cekinu Pari, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme Šport Žarišče Film tedna: Prestopnik, francoski film, VPS 2035 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215 Šport Oči kritike Video strani IT SLOVENIJA 2 Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo, ponovitev Mačke, 5., zadnji del angleške poljudnoznanstvene serije, ponovitev Portret slovenskega glasbenika: Primož Ramovš, ponovitev Poročila Omizje, ponovitev Beverly Hills, 90210, 5/22 del ameriške naniz., ponov. Turizem, svetovalno namenski program Slovenija - umetnostni vodnik: Sladka Gora, ponovitev TV dnevnik 2, vreme, šport Športna sreda Glasbeni utrinek: B. Smetana - VItava Sova Buntz z Beverly Hillsa, 6/13 del ameriške nanizanke Iskanje resnice, 2/4 del angleške nadaljevanke Video strani A KANALA 10.30 10.40 11.00 18.20 18.30 19.00 19.40 20.00 Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet, ponovitev 87. dela Božidar Jakac: Podobe na filmskem traku, 20. del Male živali Ninja želve, 43. del ameriške nadaljevanke MCM Risanka 20.15 20.30 21.05 22.00 22.50 23.05 23.35 00.25 Dnevnoinformativni program in vreme Kult-ura, pol ure kulture Smithsoman, 2. del dokumentarne serije Drugačen svet, 88. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved MCM 01.00 Video strani H KOPER 18.00 Studio 2 - otroški program Primorska kronika SREDA, 3. FEBRUARJA 1993 DOKUMENTARNA GLASBENA ODDAJA ODDAJA NADALJEVANKA OTROŠKA ODDAJA RAZVEDRILNA ODDAJA t INFORMATIVNA ^ ODDAJA ŠPORT TV SLOVENIJA 1 ANA BARBARA -ZGODBA O CEKINU TV SLOVENIJA 1 PRESTOPNIK, francoski film 20.35 Otroci si lahko danes zvečer za lahko noč ogledajo igrani film Ana Barbara -zgodba o cekinu, režiserja Bojana Dobravca. Deklici z imenom Ana Barbara nenadoma umre babica. Ker nima nikogar drugega, ki bi lahko skrbel zanjo, jo k sebi vzame star skopuh. Obljubi ji, da ji bo pošteno plačal, če mu bo tri leta pridno služila. In res se zgodi tako. Ana Barbara je tri leta, dan za dnem, loščila kovance: bakrene, srebrne in zlate. Pri delu ji je pomagal tudi fant iz stekleničke. Vendar pa z delom in plačilom nista zadovoljna, zato na koncu pobegneta iz skopuhovega doma. Film Prestopnik, mladega avtorja Jacquesa Doil/o-na, je socialna drama, ki na eni strani opisuje posledice neurejenih družinskih razmer mladostnika, na drugi strani pa nemoč družbe pri reševanju posameznih primerov. Doillonov film je na berlinskem festivalu ‘91 prejel priznanje mednarodne žirije, prvo nagrado katoliškega združenja in nagrado filmske kritike. KANAL A 18.30 BOŽIDAR JAKAC, dokumentarna oddaja TV HRVAŠKA 2 21.35 PALAČA VETROV, ameriška nadaljevanka V današnjem, dvajsetem, delu dokumentarne oddaje Podobe na filmskem traku si boste lahko ogledali zadnja dva Jakčeva filma iz cikla filmov Partizanski dokumenti. S temi deli se Božidar Jakac predstavlja____________ kot dokumentarist. Poln vere vase in v svoj narod se je Božidar Jakac že zgodaj opredelil za protifašistični boj in tako postal najznamenitejši kronist slovenskega partizanstva. Nadaljevanka je posneta po svetovno uspešnem zgodovinsko-vojnem romanu Palača vetrov, indijsko-angleške pisateljice M. M. Kaye. Dogaja se v Indiji v času nemirnih let med sepojskim uporom in drugo afganistansko vojno, pripoveduje pa presunljivo zgodbo o sovraštvu in neizprosnih bojih, o pogumu in strahu, o neizmerni človekovi pripravljenosti na žrtve ter o vojnem tovarištvu. V šestih delih nadaljevanke bomo sledili tudi nežni in razgibani ljubezenski zgodbi, ki se odvija v slikoviti pokrajini te prelepe države. V glavnih vlogah: Ben Cross, Amy Irving, Omar Sha-rif, John Gielgud, Christopher Lee, Rossa-no Brazzi, Robert Hardy in drugi. RETE 4 22.45 LA CIOCIARA Italija 1960, režija Vittorio De Sica, igrata Sofia Loren, Jean-Paui Belmondo. Med drugo svetovno vojno mlada Cesira zapusti Rim s hčerko in se zateče v rojstno vas. Med drugimi izseljenci je tam tudi Micheie, ki se v Cesiro zaljubi. Njega pa ljubi trinajstletna Cesirina hčerka Rosetta. Prihod zaveznikov prepriča vse, da je vojne konec... Film je široko zastavljena drama. Posnet je po istoimenskem romanu Alberta Moravie. De Sica je s to zgodbo hotel oživeti svoj mednarodni ugled in je svoj cilj popolnoma zadel, saj je bil film na vrhu lestvice komercialnih uspešnic. Sofia Loren je za vlogo Cesire prejela oskar. GOVORI SE Televizija na prepihu, zaprite vrata! Slavnostna predpremiera novega televizijskega filma Predsednik je bila v Cankarjevem domu. Predstavitve pa so se poleg kulturnikov in umetnikov udeležili tudi nekateri politiki, predvsem tisti iz prejšnje garniture, saj so verjetno v filmu iskali sebe. Morda so se nekateri prepoznali, morda nekateri niso hoteli razumeti humorne poante, morda se je marsikdo celo zabaval. Ne glede na politično prepoznavnost dramskega dogajanja pa je bil film ljubeznivo sprejet. Ob kozarčku vina in ob lepo obloženih mizah je stekla beseda o našem filmu, naši kulturi in umetniški perspektivi. Ko so slavnostni gostje prireditev zapustili, ko je odšla že večina nastopajočih, znancev in sodelavcev, ko so natakarji že pospravili mize in pobrali kozarce, je v preddverju ostala še peščica televizijcev, med njimi tudi nekaj sefov in nekaj ustvarjalcev filma. Napočil je intimni televizijski trenutek, ko naj bi glavni ure- dnik čestital ekipi za dobro opravljeno delo, pa mu kljub prigovarjanju beseda ni stekla. Namesto hvale je izjavil, da je velik sovražnik igranega programa. Iz neprijetne situacije pa ga je rešil še bolj neprijetni incident, ki se je zgodil med tv-režiserjem in nekdanjim odgovornim urednikom. Prvi je slednjega tudi fizično opomnil, češ da je kriv in odgovoren, ker mu je kot režiserju že nekaj let prepovedano delati, njegove oddaje pa so v »bunkerju.« (A.K.) < i RAI 1 Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik Film: I figli dei mo-schettieri (pust.), vmes (11.00) dnevnik Dok.: En sam svet Variete: Servizio a do-micilio, vmes (12.30) dnevnik 1 Dnevnik in Tri minute Fatti, misfatti e... Aktualno: Primissima Variete: Buona fortuna Otroška oddaja Mladinski variete: Big V Parlamentu in vesti Aktualno: Italija, navodila za uporabo Variete: Ci siamo? Vreme in dnevnik Variete: Partita doppia (vodi Pippo Baudo) Variete: Caffe italiano, vmes (23.00) dnevnik Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Rubrika opolnoči Film: Acqua in bocca (kom., VB 1985) i I RAI 2 Otroški variete Vesti - Euronevvs Rubrika o vrtnarstvu Film: Donne, amore e matrimoni (kom., ’56) Nan.: Lassie Kratke vesti Segreti per voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, Nonsolonero Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo Vesti in iz Parlamenta Aktualno: 11 coraggio di vivere, nato šport Nan.: Hunter, vreme Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Variete: Ventieventi TV film: La scalata (dram., It. ’92) Aktualno: Rock caffe TG 2 - Pegaz Šport: EP v košarki 4 k RAI 3 Dok.: L’altrarete, vmes (6.50,12.00) dnevnik Chi e di scena Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dok.: Skrivnosti petja Samo za šport Športna rubrika Derby Neonevvs, nato pregled tujega tiska Dok. oddaja: Geo Nan.: Lassie Vreme in dnevnik Deželne vesti Telegiomale Zero Blob in Una cartolina I Aktualno: 11 rosso e il nero (vodi M. Santoro) Dnevnik in Omnibus Dnevnik in vreme * J RETE 4 Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.30 dalje vsakih 30 min. vesti Nad.: General Hospi-tal, 9.00 Marilena, 10.00 Ines, 11.00 Amanda, 12.00 Cele-ste, vmes (10.30) vesti Variete: A časa nostra TG 4 vesti Variete: Buon pome-riggio Nad.: Sentieri, 15.10 Grecia, 16.10 Anche i ricchi piangono, 16.55 Febbre d’amore TG 4 vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati Nad.: La signora in rosa, vmes (18.55) vesti Kviz: La cena 6 servita I Film: Grandi magazzi-ni (kom., It. ’86) n Film: Mio figlio pro-fessore (dram., It. ’46), vmes (23.30) vesti Nan.: Top Secret %Sl CANALE 5 ® TMC Euronews Nad.: Doppio imbro-glio, 9.45 Potere Rubrika: Ženska TV SP v smučanju: ženski smuk TMC News - Šport Film: 11 fantasma ci sta (kom., ZDA ’67) Risanke: Snack Nan.: Batman Dok.: Prijateljska narava: Cape au Sud Rubriki: Ženska TV, 19.10 Garderoba Vremenska napoved TMC News Nan.: Maguy Film: Quando la cop-pia scoppia (kom., It. '81, i. E. Montesano, Dalila Di Lazzaro) Snežni planet TMC News in vrem Film: La banda Blon-dini (pust., ’81, i. Kel-ly Johnson) SP v smučanju: ženski slalom, 1. tek, (4.10) 2. tek, vmes (2.30) CNN News § ? Koper Harry O, am. tv. nan. Nevarni prehod, ponovitev angleškega vojnega filma N.V.P.D., nadaljevanka TV novice Čarobna svetilka: Tečaj italijanskega jezika Sok moderne umetnosti, ameriška dok. serija Bersaglio, ponovitev Arhitektovi nasveti Primorski forum Primorska kronika TV Dnevnik Harry O, ameriška tv nanizanka Nočni sodnik, naniz. Meridiani Dolgo iskanje, angleška dokumentarna serija TV dnevnik Juke box, glasbena oddaja v živo, vodi Alex Bini Na prvi strani Variete: Maurizio Co-stanzo Show Nan.: La časa nella prateria Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Forum, 14.30 Agenzia matri-moniale, 15.00 Ti amo parliamone,15.30 Scene da un matrimonio Otroški variete: Risanke in kviz Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Kviz: Tutti per uno (vodi M. Bongiorno) Nan.: Časa dolce časa Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti Hf} ITALIA 7 Risanke Nad.: Gara a čara News Line - Vesti Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita Deželni programi Sette in allegria Nevvs Line Nan.: Buck Rogers Il sasso nella scarpa Film: Costretto ad uc-cidere (vestern, ZDA ’68, i. Charlton He-ston, J. Hackett) Vesti: Nevvs Line Colpo grosso story Filmske novosti Film: Nella stretta morsa del ragno (srh., It. ’71, i. A. Franciosa) Nevvs Line - Vesti [□IMF Avstrija 1 Jutranji spored Po dolgem času, pon. 1, dela nadaljevanke Sinha Moča, 90. del Trojica s štirimi pestmi Knjiga o džungli Am, dam, des Alfred J. Kwak: Vrtalna plošča Artefbc, otroški klub The Real Ghostbusters Mini čas v sliki Cas v sliki Sl Hribovski zdravnik Oas v sliki, vreme 2U.2U 21.20 23.10 00.40 01.30 Donavska princesa Starflight One, ameriške film Piranhe, ameriška grozljivka Zakon v Los Angelesu: Venerin metuljček Poročila; Tisoč mojstrovin O IT ALI A 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Agli ordini papa Varieteja: Non e la RAI, 16.00 Unomania Nan.: Baywatch Varieteja: Tvvin Clips, 17.35 Mitico Nan.: MacGyver Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke, vmes (19.30) Studio šport Nan.: Beverly Hills 90210 Film: Fuori di testa (kom., ZDA ’85, i. Brian Genesse) Odprti studio, pregled tiska in šport Nan.: V - Visitors © TELEFRIULI Nan.: Barney Miller Kratke vesti Starlandia Nan.: Villa ArzUla Nad.: Destini Večerne vesti Rubrika: Parliamone j Film: Effetto raggi gamma sui fiori di Matilda (dram., ZDA ’72) Nočne vesti # TELE 4 14.00 19.30 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi DMF Avstrija 2 SP v alpskem smučanju Otroštvo, 2. del Naš torpedo se vrača, angleška komedija Stifland, dok. oddaja Kdo je kdo?, igra Regionalna poročila Cas v sliki, vreme Kultura Domače reportaže Trailer Pozor, kultura! Cas v sliki Ku 1 - zadnja skrivnost SP v alpskem smučanju, slalom za kombinacijo, Z (drugi tek ob 4.00) DtO Hrvaška 1 Dobro jutro, Hrvaška Poročila Zgodbe iz Monticella, 56. del Poročila TV šola Ljubezenske zgodbe, 4. del mladin. serije Poročila Ko se svet vrti, 56. del Monofon Poročila Slika na sliko, ponov. Oddaljena sreča, ponovitev 1/6 dela Poročila Učimo o Hrvaški Malavizija Hrvaška država in ljudje Poročila Znanstveno ozračje Santa Barbara, 318. del am. nadaljevanke Dnevnik 1 Šport Zabavna oddaja Ei Ekran brez okvirja Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sanje brez meja OjO Hrvaška 2 Risanke Dnevnik 1 Košarka, evropska liga: Zadar:Bayer 04, prenos Brooklynski most, 5/11 del ameriške humoristične nadaljevanke Oddaljena sreča, 2/6 del ameriške nadaljevanke Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, smuk, Z, posnetek iz Morioke Horoskop @ Madžarska Dobro jutro Cez dan Peklenski raj, brazilska serija Goya, španska biografska nadaljevanka Igra Poročila Popoldanski saldo Kupil bom to žensko, 148. del mehiške nad. Cez dan Svet denarja Magazin za menedžerje Večerna pravljica Filmski magazin Dnevnik Sosedje, 151. del Zagotovljeno nepolitični talkshovv Kraj dejanja, nemška serija; Dnevnik ODDAJE V SLOVENŠČINI e r- SLOVENIJA 1 Video strani Zimski počitniški program Zgodbe iz školjke Film tedna: Prestopnik, francoski film, ponovitev Poročila Filmsko popoldne Buntz z Beverly Hillsa, 6/13 del ameriške nanizanke, ponovitev, VPS 1355 Iskanje resnice, 2/4 del angleške nadaljevanke, ponovitev, VPS 1420 Kjer duh živi, kanadski film, VPS 1510 TV dnevnik 1 - slovenska kronika Otroški program: Živ žav Regionalni studio Maribor Pari, tv-igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme Šport Žarišče F.Huby: Ljubezenska preizkušnja, 1/7 del nemške nadaljevanke, VPS 2040 Tednik, VPS2130 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215 Šport Poslovna borza Video strani St SLOVENIJA 2 10.05 10.15 10.30 10.45 12.00 13.00 16.25 17.25 18.00 18.45 19.30 19.55 2005 20.55 23.05 00.20 Video strani Turizem, svetovalno namenski spored, ponovitev Slovenija - umetnostni vodnik: Sladka Gora, ponovitev Športna sreda, ponovitev SP v alpskem smučanju, smuk,(2), posnetek iz Marioke Poročila Oči kritike, ponovitev Svet poroča, ponovitev Videošpon Že veste, svetovalno namenski program TV dnevnik 2, vreme Šport Umetniški večer Sodobna ameriška literatura: Norman Mailer, dokumentarni film Goli in mrtvi, ameriški film Sova Dragi John, 41. del ameriške nanizanke Iskanje resnice, 3/4 del angleške nadaljevanke Video strani A KANALA 10.30 10.40 11.00 18.05 19.00 20.00 20.15 20.30 21.00 22.40 23.30 23.45 00.15 00.25 01.00 Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet, ponovitev 88. dela Elizije - Rajski vrtovi, ponovitev 2. dela oddaje o duhovnosti Ninja želve, 44. del ameriške risanke Risanka Dnevnoinformativni program in vreme Dance session, 16. oddaja o plesu Ljudje proti, italijanska protivojna drama Drugačen svet, 89. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved MCM Video strani H KOPER Primorski forum Primorska poslovno Primorska kronika ČETRTEK, 4. FEBRUARJA 1993 H FILM LJJ DOKUMENTARNA ^.GLASBENA 1 ™ ODDAJA ^ ODDAJA S NADALJEVANKA U» OTROŠKA ™ ODDAJA gg RAZVEDRILNA ODDAJA H INFORMATIVNA 1 ODDAJA M ŠPORT TV SLOVENIJA! 15.10 KJER DUH ŽIVI, kanadski film Za nami je leto proslavljanj Kolumbovega odkritja Amerike. Ob tej obletnici so se ponovno sprožila Številna vprašanja o tegobah, ki jih je bela rasa povzročila staremu ameriškemu življu. Današnji film govori prav o tem problemu in to s posebnega zornega kota. Beli osvajalci so se zavedali, da je poleg neposrednega pobijanja najbolj učinkovito sredstvo za dosego in ohranitev prevlade prevzgoja otrok. Pretresljiva filmska zgodba opisuje bratca in sestrico, ki ju je skupaj s skupinico vrstnikov ugrabil »uradni lovec na indijanske otroke« in ju odpeljal v poseben internat. Film uspe prikazati čustvovanje in notranjost otrok v prevzgojnem domu. H TV SLOVENIJA 1 20.40 LJUBEZENSKA PREIZKUŠNJA, nem. nad. Sascha Hehn, priljubljeni mladi zdravnik iz Schwarzwaldske klinike, je v novi nemški nadaljevanki zamenjal poklic in postal avtomehanik Peter Brocker. V preteklosti je osamljeni mladenič Peter nekaj časa po krivici presedel v zaporu, glavni krivec za njegovo obsodbo pa je bila mlada in privlačna javna tožilka dr. Sabine Donata. Po naključju se Peter in Sabine ponovno srečata, tokrat v povsem drugačnih okoliščinah. S tem pa se začne zanimiva zgodba dveh ljudi iz različnih socialnih krogov, z različnimi cilji in pogledi v življenju. Zdaj sta oba postavljena v pravo »ljubezensko preizkušnjo«. TV SLOVENIJA 2 20.05 NORMAN MAILER, dokumentarni film Dokumentarni film o sodobnem ameriškem pisatelju in esejistu Normanu Mailerju se omejuje na življenjsko zgodbo morilca Garyja Marka Gil-mora, ki jo je pisatelj opisal v svojem detektivskem romanu Krvnikova pesem. Mailerjeva detektivska zgodba pa je hkrati tudi kritična podoba moderne ameriške družbe. V oddaji se Melvyn Bragg pogovarja z Mailerjem o romanu in njegovem ozadju. TV SLOVENIJA 2 20.55 GOLI IN MRTVI, ameriški film Roman Normana Mailerja Goli in mrtvi je eden najboljših ..-ji vojnih romanov o drugi svetovni vojni in temelji na pisateljevih lastnih izkušnjah v armadi na Pacifiku. Režiser Raoul Walsh je literarno predlogo skrčil na precej shematično in stereotipno vojno zgodbo. Kljub temu je film korektna vojna drama o duševno strtih ljudeh in hkrati silovita obtožba razmer, kr so rodile takšne ljudi in nesmiselno vojno. RETE 4 22.30 MIO FIGLIO PROFESSORE Italija 1946. režija Renato Castellani, igrajo Aldo Fabrizi, Giorgio De Lullu, Pinuccia in Lisetta Nava. Film pripoveduje o želji, da bi otroci bolje živeli kot mi in o nezgodah, ki se pripetijo, ko se to posreči. Orazio Belli je šolski postrežnik. Ker mu je žena umrla ob sinovem rojstvu, usmeri vse svoje življenje v ambicijo, da bi sin postal profesor na liceju, kjer je postrežnik. Izkazalo pa se bo, da je na svetu malo hvaležnosti. Režiser Renato Castellani je umirjeno posnel zgodbo, v kateri imajo glavno vlogo čustva, Aldo Fabrizi pa je odličen v vlogi očeta, ki pretirano skrbi za sina. NAŠ GOST... Filmski pionir Raoul VValsh Raoul VValsh je že kot deček tako hrepenel po divjini, da je večkrat zbežal od doma. Bil je avanturist in tudi francoska filmska kritika ga je v 50-ih proglasila za najveCjega mojstra akcijskega in pustolovskega filma. Zato se tudi ne gre čuditi dejstvu, da je od piscev najbolj cenil Jacka Londona in Ernesta Hemingwaya, po njegovem prava človeka akcije. Kot mnogi pionirji filma se je tudi on učil od Griffitha, med drugim je igral v njegovem Rojstvu naroda (1914). V svoji dolgi karieri, od leta 1912 do 1964, je posnel 110 filmov, od katerih so se mnogi zgodnji izgubili. V tistih, ki so se ohranili, je Čutiti povsem samosvoj stil, ki je kasneje ob Fordovem in Hawkso-vem postal vzor hollywo-odskim režiserjem. Odlike VValshovega sloga so natančnost, preprostost, stroga funkcionalnost in predvsem spoštovanje igralca. Odkril je Johna Wayna, ki je igral v njegovem vesternu Velika karavana (1930), Laurence Olivier pa je z njim posnel svoj prvi ameriški film Rumena vstopnica (1931). VValshov občutek, da je znal v odločilnem trenutku spojiti akcijo in psihologijo, je »botroval« nastanku odličnih filmov, kot so Visoka Sierra, Bela vročina, Umrli so v škornjih, Vozijo ponoči, Divja dvajseta leta ali njegov zadnji film, Oddaljena trobenta (1964). SIMON POPEK rrm RA« 1 RETE 4 ® TMC US Koper DtD Hrvaška 1 Aktualno: Unomatti- Aktualno: Telesveglia, Euronevvs Mannix, am. naniz. Dobro jutro, Hrvaška na, vmes dnevnik in vmes od 7.30 dalje Nad.: Doppio imbro- Juke box, glasbena od- Poročila gospodarstvo vsakih 30 min. vesti glio, 9.30 Potere daja Zgodbe iz Monticella, Film: Neve rossa Nad.: General Hospi- Rubrika: Ženska TV TV novice 57. del (dram.), vmes vesti tal, 9.00 Marilena, (vodi Carla Urban) Čarobna svetilka Poročila Dok.: En sam svet 10.00 Ines, 11.00 SP v smučanju: ženski Dolgo iskanje, angl. TV šola Variete: Servizio a do- Amanda, 12.00 Cele- slalom dokumentarna serija Operacija Barbarosa, micilio, vmes vesti ste, vmes (10.30) TG 4 TMC Nevvs - Šport Vohuna, am. naniz. 5. del mladinske na- Dnevnik in Tri minute vesti Film: L’ora scarlatta Meridiani, aktualna nizanke Fatti, misfatti e... Variete: A časa nostra (krim., ZDA ’56, r. M. tema, ponovitev Poročila Italijanska kronika TG 4 vesti Curtiz, i. Carol Oh- Studio 2, pogovor z Ko se svet vrti, 57. del Dok.: Supertelevision Variete: Buon pome- mart, Tom Tyron) gosti Mikser M Variete: Buona fortuna riggio Risanke Primorska kronika ■El« il Poročila Otroška oddaja Nad.: Sentieri, 15.10 Nan.: Batman TV dnevnik IB!" Slika na sliko Mladinski variete: Big! Grecia, 16.10 Anche i Dok.: Prijateljska nara- Mannix, am. naniz. Ig® Oddaljena sreCa, po- V Parlamentu in vesti ricchi piangono, 16.55 va Nočni sodnik, ame- novitev 2/6 dela Aktualno: Italija, na- Febbre d’amore Rubriki: Ženska TV, riška nanizanka The Big Blue vodila za uporabo Rubrika o lepoti 19.10 Garderoba. In- Koncert APZ «Tone Poročila Variete: Ci siamo? TG 4vesti tervju s C. Riminijem TomšiC» Tečaj nemškega jezika, Vreme, vesti in šport Aktualno: C’eravamo Vremenska napoved TV dnevnik 19. lekcija Aktualno: Uno Sette tanto amati in TMC Nevvs Globus Beverly Hills, 90210, Aktualno: Caffe Italia- Nad.: La signora in ro- Nan.: Maguy - Menage Kodeks kriminalcev, 18/23 del amer. naniz. no (vodi E. Gardini), sa, vmes (18.55) vesti a quattro ameriški film, 1931 - Hrvaška država in vmes (23.00) vesti Kviz: La cena e servita Nan.: Matlock V zaporu ubijejo ljudje Vreme in dnevnik Nad.: Renzo in Lucia SP v smučanju kaznjenca, sojetnik pa Poročila Danes v Parlamentu Film: Bravissimo!, Dok.: New York noCe pričati proti mo- Alpe-Donava-Jadran: Rubrika opolnoči vmes (23.30) vesti TMC Nevvs - Vesti rilcu, sklicujoč se na Slike iz Srednje Evro- Film: Joan Lui (glas., Nan.: Top Secret Film: La prova d’amo- kodeks kriminalcev.... pe It. '85, i. A. Celentano) ■ re (dram., It. '74, i. Eli Režija: Hovvard Hawks Santa Barbara, 319. Galleani, G. Ferzetti) del amer. nanizanke SP v smučanju Risanka 8 CANALE5 Dnevnik 1 S: e* * ■ a Film-video-film RAI 2 Cuore e batticuore Na prvi strani Variete: Maurizio Co- n Risanke in nanizanke Rubrika o vrtnarstvu stanzo Shovv Nan.: La časa nella Film: Miss Italia prateria Nan.: Lassie Variete: Ore 12 1 JR Kratke vesti Dnevnik TG 5 Segreti per voi... Sgarbi quotiadiani Variete: I fatti vostri Aktualno: Forum, Dnevnik, gospodarstvo, rubrika Trentatre in vreme Nad.: Quando si ama, 14.30 Agenzia matri-moniale, 15.00 Ti amo parliamone,15.30 Scene da un matrimonio 14.40 Santa Barbara Otroški variete Kronike v živo Kviz: OK il prezzo e Vesti in iz Parlamenta giusto, 19.00 La ruota Aktualno: Il coraggio della fortuna di vivere Športne vesti Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Nan.: Hunter, vreme Varieteja: Scherzi a Nad.: Beautiful parte, 22.40 Gomma- Dnevnik in šport piuma Variete: Ventieventi Variete: Maurizio Co- Variete: I fatti vostri TG 2 - Pegaz Nočni dnevnik Šport: Boks stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti) Danes v kioskih (Jh ITALIA 7 (□MF Avstrija 1 Risanke Deželni programi Nad.: Čara čara Nanizanka: I Campbell Nevvs Line - vesti Nad.: Aspettando il domani, 14.30 II tempo della nostra vita Deželni programi Sette in allegria Nevvs Line - Vesti Nan.: Buck Rogers II sasso nella scarpa Film: Amici piu di prima (kom., It. 1976, i. Franchi-Ingrassia) Nevvs Line - Vesti Colpo grosso story Film: Paura nella not-te (krim., VB '72, i. Joan Collins) Nevvs Line - Vesti Jutranji spored Čudež, angleški film Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila RAI 3 ITALIA 1 Otroški variete Dok.: L’altrarete, vmes Nanizanke (6.50,12.00) vesti Odprti studio Chi e di scena? Otroški variete Znanstveni dnevnik Nan.: Agli ordini papa Deželne vesti Varieteja: Non e la Popoldanski dnevnik RAI, 16.00 Unomania Dokumenti Nan.: Baywatch m Športno popoldne Varieteja: Twin Clips, H Športna rubrika Derby 17.35 Mitico H Aktualno: On-Off Nan.: NacGyver H Dok. oddaja: Geo Varieteja: Rock & Roli, Nan.: Lassie in vreme 20.00 Karaoke, vmes Dnevnik, deželne vesti (19.30) Studio šport Telegiornale Zero Film: Labirinta morta- Blob in Una cartolina le (krim., ZDA '88, i. Dan na preturi Kellv McGillis) Variete: Avanzi Film: Sensi (dram., It. Dnevnik ob 22.30 '86, r.-i. Gabriele La- Aktualno: Milano, Ita- via, M. Guerritore) lia, 23.40 Voglia di te- Odprti studio, pregled nerezza tiska in Studio šport £$ TELEFRIULI Telefriuli non stop Kratke vesti Starlandia Nan.: Villa Arzilla Nad.: Destini Večerne vesti Aktualno: O Deželi Rubrika: Občina Rubrike: Diagnoza, Led in sneg, 22.00 Motorji no- stop Spet te ljubim, pono- vitev am. filma Sinha Moča, 91. del OtO Hrvaška 2 Trojica s štirimi pest- mi Jaz in ti, otroški spo- Volitve 93 red Risanke Heidi, risana serija Dnevnik Am, dam, des Svetovno prvenstvo v Muppet babys, risana alpskem smučanju, serija kombinacijski smuk, Cool Z, posnetek Video uspešnice in Hiša na prodaj, 20. del kviz humoristične nani- Mini čas v sliki zanke VVurlitzer Cro pop rock Cas v sliki Gospodična Marple, Hribovski zdravnik 4/8 del Cas v sliki, vreme Haggart, 2/7 del hum. Derrick: Človek na de- serije žju Magija, 5/12 del Fletch H, am. film Une histoire inventee, Sedem dni v maju, po- kanadski film, 1990 litična srhljivka, igra: Horoskop . @ Madžarska EMP Avstrija 2 S TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi SP v alpskem smuča- Sosedje, pon. 151 dela Žrebanje lota nju, slalom za kombi- Dallas, 111. del nacijo, Z, 2. tek Igra Bitka za Rim, zgo- Sotrpini dovinski spektatel Pomoč v duševni stis- Japonska sveta opica, ki 1. del Poročila SP v alpskem smuča- Popoldanski saldo nju Spored za upokojence Mibjonsko kolo Kupil bom to žensko, Regionalna poročila 149. del Cas v sliki, vreme Risanke Kultura Okno Alpe, 4. del Philip Morris Super- Šiling band, 1. del Cas v sliki Dnevnik Ladyboys, dok. oddaja Dallas, pon. 111. dela Depeche Mode, film Puritanka, fr. film Morioka: Smuk za ko- Dixieland festival mbinacijo, M Miskolc, 3. del Dnevnik ODDAJE V SLOVENŠČINI IT SLOVENIJA 1 Zimski počitniški program Videošpon, ponovitev Goli in mrtvi, ameriški film, ponovitev, VPS 1050 Poročila Poslovna borza, ponovitev Filmsko popoldne Dragi John, 41. del ameriške nanizanke, ponovitev, VPS 1435 Iskanje resnice, 3/4 del angleške nadaljevanke, ponovitev, VPS 1500 Vrnitev na otok zakladov, 1/10 del angleške nadaljevanke, VPS 1555 TV dnevnik 1 - slovensk kronika Silas, 8/12 del nemške nadaljevanke Prvi uspehi: Helena Kosem Regionalni studio Koper Pari, tv-igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme Šport Forum Butch in Sundance - zgodnji Časi, ameriški film, VPS 2025 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2220 Šport Večerni gost: Vlado Habjan, VPS 2250 Video strani 6 r SLOVENIJA 2 Ze veste, svetovalno namenski program, ponovitev Gospodarska oddaja: Made in Slovenia, ponovitev F.Hubv: Ljubezenska preizkušnja, 1/7 del nemške nadaljevanke, ponovitev Poročila Osmi dan, ponovitev Mostovi Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Znanje za znanje, učite se z nami Euroritem, 9. oddaja, ponovitev TV dnevnik 2, vreme Šport Studio City Glasbeni utrinek: Aratuniani - Koncert za trobento Sova Popolna tujca, 16/28 del ameriške nanizanke Iskanje resnice, 4., zadnji del angleške nadaljevanke Woody Allen: Dnevi radia, ameriški film Video strani š , KANALA Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet, ponovitev 89. dela Dober nakup Ninja želve, 45. del ameriške risanke MCM Risanka Dnevnoinformativni program in vreme Dan po jutrišnjem, 5. del ameriške poljudnoznanstvene serije Moški, ženska in banka, kanadska komedija Drugačen svet, 90. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutche VVelle Astrološka napoved MCM Video strani ® KOPER 18.00 Studio - pogovor z gosti IH** PETEK, 5. FEBRUARJA 1993 FILM Lij DOKUMENTARNA GLASBENA ™ ODDAJA ^ ODDAJA H NADALJEVANKA LJ OTROŠKA ®3 RAZVEDRILNA t INFORMATIVNA ODDAJA ODDAJA ^ ODDAJA * ŠPORT H TV SLOVENIJA 1 15,55 VRNITEV NA OTOK ZAKLADOV, angl. nad. Nadaljevanka prikazuje pustolovščine junakov znamenite- TV SLOVENIJA 1 20.25 1 ga in priljubljenega otroškega romana Otok zakladov, ki ga je napisal Robert Louis Stevenson. Scenarist John Goldsmith pa je po uspehu serije zgodbo romana razvil naprej. Po desetih letih se ista junaka, Long John Silver, strašni enonogi gusar, in Jim Havvkins, ki je iz dečka zrasel v prikupnega mladeniča, ponovno odpravita na lov za zakladom. $£\il \ BUTCH IN SUNDANCE -ZGODNJI ČASI O legendah ameriškega pionirstva preteklosti je bilo posnetih že več filmov. Takšni legendi sta zagotovo tudi Butch Cassidy in Sundance Kid. Najbolj znani film o njiju je leta 1969 posnel George Roy Hill, v njem pa sta blestela Paul Nevvman in Robert Redford. Deset let kasneje se je režiser Richard Lester odločil za ponovno oživitev junakov, tokrat s komaj vzhajajočima zvezdama Williamom Kattom In Tomom Berengerjem. Zgodba se začne v zaporu, od koder izpustijo Butcha, ki obljubi, da bo poslej živel »po zakonu«. Na prostosti pa ga ponovno »zasrbijo« prsti in kaj kmalu se znajde na starih poteh. TV SLOVENIJA 1 22.50 r/"Z> VEČERNI GOST: VLADO HABJAN TV SLOVENIJA 2 23.50 Gost nocojšnje oddaje je Vlado Habjan, ki ga vsi dobro poznamo kot idejnega očeta Svetovnega slovenskega kongresa in prvega predsednika Konference za Slovenijo. Pred kratkim je izšla njegova monografija o Antonu Martinu Slomšku, v kateri opisuje neprecenljive zasluge škofa Slomška za slovenski narod. Napisal je tudi novo Zgodovino Slovencev, v petih knjigah, ki pa še čaka na izid. SOVA: DNEVI RADIA, ameriški film Dnevi radia je film nostalgičnega spomina na življenje v začetku štiridesetih let v newyorškem Gueensu. Woody Allen v filmu nastopa kot pripovedovalec. Njegova pripoved o življenju domače družine je vezana na takratni radijski program, na priljubljeno glasbo tistih časov, na radijske zvezdnike ... Vsi ti spomini beležijo srečne trenutke družinske solidarnosti, ki so razgibali njegovo mladostno občutljivost. RETE 4 22.30 BRAVISSIMO Italija 1955, režija Luigi Filippo D'Amico,igrajo Alberto Sordi, Giancarlo Zarfati, Pa-trizia Della Rovere. V Rimu učitelj Impallato skrbi po šoli za skupino otrok. Nekega dne odkrije, da eden od njegovih učencev ima izjemen baritonski glas. Rad bi, da bi deček postal operni pevec in pel v Rigolettu, vendar njegove načrte prekrižajo dečkovi sorodniki. Na otroka so do tega trenutka pozabili, sedaj pa je postal zanimiv. Film je grenka komedija, v kateri režiser ostro pokaže neusmiljene špekupacije odraslih v odnosu do otrok. Sordi, ki je bil takrat na svojem višku, uspešno igra sarkastičen lik učitelja. SPOZNAJMO SE Manca Košir: »Učim se, torej sem!« Manca Košir, publicistka in docentka na FDV v Ljubljani, že leto dni buri duhove z oddajo Moški, ženske, ki je na sporedu vsak četrti petek na prvem programu TV Slovenija. »Po dolgoletnem prebiranju pisem, v katerih so mi zlasti ženske pripovedovale svoje življenjske zgodbe, sem se odkrila njihova dragocena pričevanja predstaviti Širši javnosti. Tako je nastala knjiga Zenska pisma,« pravi avtorica Leto dni kasneje se je »sredi noti« rodil koncept oddaje Moški, ženske, v kateri posku- ša dokazati, da moški in ženska nista ločeni poloviti, kot to nista duša in telo, marveč sta vsak zase celota, sestavljena iz različnih nasprotij v sebi samem. Gostje v oddajah so predvsem njeni znanci in prijatelji, s katerimi se pogovarja o ključnih temah našega življenja Te dni po avtoriziranih zapisih enajstih oddaj nastaja knjiga Moški, zenske, ki jo je s fotografijami opremila Neca Falk. Promocija knjige pa bo 21. marca v Mladinskem gledališču v Ljubljani. MOJCA MEDVEŠEK SOBOTA 6 RAI 1 §8 RETE 4 ® TMC La sporca dozzina Aktualno: Telesveglia, Euronevvs Film: La damigella di vmes od 7.30 dalje Rubrika: Snežni pla- Baid (dram., It. ’36) vsakih 30 min. vesti net (pon.), risanke Film: A cavallo di un Nad.: General Hospi- Nan.: Quartieri alti pony selvaggio (76) tal, 9.00 Marilena, Prijateljska narava: Variete: Bravissima 92 10.00 Ines, 11.00 Chavin de Huantar Dok.: Disney Amanda, 12.00 Cele- Rubrika o motorjih Vreme, dnevnik Check ste, vmes (10.30) TG 4 Crono Up in izžrebanje lota vesti Šport Show, vmes Dnetfnik in Tri minute Variete: A časa nostra (13.15) SP v smučanju Aktualno: Prizma H TG 4 vesti Košarka NBA Rubrika za avtomobili- m Variete: Buon pome- S trike: Ribolov na ek- ste TG Ena - Avto riggio ranu Sobotni Šport B Nad.: Sentieri Gamesmaster 7 dni v Parlamentu Rubrika o lepoti Vremenska napoved Disney club Nad.: Anche i ricchi Vesti: TMC Nevvs Vesti in loto piangono, 16.55 Feb- Nanb.: Maguy - Come Zdravi in lepi bre d’ amore liberarsi di im nipote Nedeljski evangelij TG 4 vesti Film: Rebus per un as- Vreme in dnevnik Aktualno: Lui, lei 1’ al- sassino (dram., ZDA Športne vesti tra (vodi M. Balestri) ’79, i. Jeff Bridges, Variete: Salu ti e baci Nad.: La signora in ro- John Huston) Nočni dnevnik sa, vmes (18.55) vesti SP v smučanju TGl Posebnosti Kviz: La cena e servita Film: 11 giorno delTIn- Dnevnik 1 in vreme Nad.: Maria tifada (dram., 77, i. Dok.: Cinema e memo- V parlamentu in TG 4 John Savage) ria Film: Le avventure del Film: I viaggi di Film: Monsieur Ver- cap. Hom Blovver VVinckelmann (dram., doux (kom., ZDA ’47) ’91, r. J. Schutte) SP v smučanju Aktualno: CNN Nevvs 1Sl CANALE5 | RAI 2 v d]fl ITAUA 7 Na prvi strani Cuore e batticuore Nan.: Časa Keaton Aktualno: Mattina 2, Aktualno: Sabato 5, vmes (8.00,9.00, 10.30 Nonsolomoda, Risanke 10.00) kratke vesti) 11.00 Anteprima Gremo v kino Evropski dnevi Variete: Ore 12 Nad.: Aspettando il Nan.: Lassie Dnevnik TG 5 domani Tua - O lepoti Sgarbi quotidiani Glasba in show Aktualno: Scrupoli Aktualno: Forum gio- Borsaffari, gospodarstvo Dnevnik vani. 14.05Arca di Dribbling in vreme Noe, 14.30 Arniči Nan.: I Campbell Nad.: Quando si ama, Kviz: Lingo Aktualno: USA Today 14.35 Santa Barbara Otroški variete: Topo Nad.: Aspettando il Aktualno: Videl bos, Gigio in risanke domani, 14.30 II tem- 15.50 Trfentatre Kviz: OK il prezzo b po della nostra vita Izžrebanje lota giusto, 19.00 La ruota Deželni programi TGS Parquet, vmes IP della fortuna Sette in allegria v odbojki, 17.45 Dnevnik TG 5 Nan.: I Cambell, 19.30 košarka, nato Hunter Striscia la notizia Buck Rogers Vreme, vesti, Šport Film: Beverly Hills Film: I camionisti Film: Un nuovo caso Cop 2 (krim., ZDA ’87, (kom., It. ’82, i. D. per Sam Dietz (krim.) i. Eddie Murphy) Poggi, G. Sammarchi) Detto tra noi: Kronike Kviz: 11 delitto e servi- Nan.: Glitter v živo to Film: Per un dollaro Dnevnik in vreme Proza: La panchina, di gloria (vestem, ’67) Senza scrupoli vmes (24.00) vesti Nočni Šport 68 TELEFRIUU | RAI 3 % t> ITAUA 1 Otroški variete Kratke vesti Dok.: Explorer V kioskih Nanizanke Rubrika: Mavrica TGR 0 kmetijstvu Odprti studio Cinquestelle Aktualno: Videl boš Otroški variete Večerne vesti Film: 11 marchio Nan.: Agli ordini papa Posebnosti TG delPodio (vestem, 57) Variete: Non b la RAL Ena rastlina na dan Koncert RAI 3 16.00 Unomania Film: Nel silenzio del- 200-Ietnica C. Goldo- Glasba: TopVenti la notte (zgod., ZDA) nija Nan.: Ultraman Nan.: Barney Miller Deželne vesti A tutto volume Nočne vesti Popoldanski dnevnik Variete: Mitico Samo za šport Nan.: MacGvver Športni tednik Varieteja: Rock & Roli, Vreme in dnevnik 20.00 Karaoke, vmes S TELE 4 Deželne vesti (19.30) Studio šport Aktualno: Insieme, Film: 11 ritorno dello 20.15 Lo dico al TG 3 Jedi (fant., ZDA ’83, i. Aktualno: Ultimo mi- Mark Hamill) (Se povezuje s sporedi nuto Film: Stress da vampi- Italia 1) Dnevnik ob 22.30 ro (dram., ZDA ’86, i. Lastne oddaje: Aktualno: Harem Nicolas Gage) Kronika in komentar Magazine 3 Odprti studio in šport Dogodki in odmevi B Koper DtO Hrvaška 1 Mannix, am. naniz. TV koledar Kodeks kriminalcev, Dobro jutro, Hrvaška ponovitev am. filma ■tol «Parlaonica», 1. del Čarobna svetilka: Bugs HjE| Magija, ponovitev 5. Bunny, risanke dela Cestni velikani, angl. Poročila mladinski film, 1979 Moč in slava, pono- Koncert APZ «Tone vitev 10. dela Tomšič« Haggart, pon. 2. dela Ponovitev solističnega Vi in vas video, pon. koncerta Poročila Globus Pozdravi iz domovine TV dnevnik Beverly Hills,90210, Verska oddaja ponovitev 18. dela Mannix, am. naniz. Poročila Zlate steze, am. film - Televizija o tv Ruski Zid, nekdanji Poročila boksar, emigrira v TV razstava: Zagreb- Ameriko, kjer se kot ški zbiratelji: Bogumil trener posveti obetav- Car nima fantoma, ki sta Santa Barbara, 320. doslej boksala bolj za del amer. nadaljev. Salo kot zares. Fanta V začetku je bila be- postaneta uspešna... seda TV dnevnik Risanka Stanje stvari Dnevnik 1 Vohuna, am. naniz. TV tednik Horoskop Ambasada, am. film i Dokumentarna oddaja Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sanje brez meja imLMF1 Avstrija 1 Dopoldanski spored, - ponovitve oddaj Fletch II, ponovitev filma M Hrvaška 2 Svet sredi stoletja, 3. del Težave s prfbksi, nem- Video strani ška komedija TV koledar Mali divjaki in ma- Šport mut, risanka Svetovno prvenstvo v Ko so živali zapustile alpskem smučanju, gozd komb. smuk, M, pos- Otroški VVurlitzer netek iz Marioke Mini čas v slikah Dnevnik 1 Alpe-Donava-Jadran Šport Grad ob Vrbskem je- Crno-belo v barvah: zeru V avtobusu, 22/51 del Cas v sliki, vreme angleške humoristične Šport nanizanke Po dolgem času, 2. del Film Zlata dekleta Horoskop Deep Star Six, am. grozljivka Ho, fr./it. film Poročila, Ex Libris Tisoč mojstrovin @ Madžarska Avstrija 2 Dobro jutro Verski program SP v alpskem smuča- Spored za otroke nju TV magister Pisma iz Stalingrada Popevke Ljubite klasiko? Ameriška košarka Ljuba družina Podobe iz Madžarske Kdo me hoče: Živali i- Disnev ščejo dom Adamovi sinovi, Evi- SP v alpskem smuča- ne hčere nju Barometer, politični Avstrija danes show Cas v sliki Kolo sreče, kviz Kultura Večerna pravljica Vojne igre, ameriški Dnevnik film Jazz, David Sanchez Cas v sliki Zenitni oglas, am. tv Rodni kraj, 2. del film Zakon v L.A.: Moški Portret: Laszlo Polgar boji Erotika, francoska se- Morioka: Smuk, M rija za odrasle Dnevnik ODDAJE V SLOVENŠČINI IT SLOVENIJA 1 08.55 09.10 09.30 10.00 10.20 11.05 13.00 13.05 14.00 14.30 15.20 17.00 17.10 18.00 18.45 19.12 19.30 20.05 20.25 21.30 22.25 23.05 00.15 01.30 Radovedni TaCek: Kost, ponovitev Zaljubljeni zmaj, 1/3 del, ponovitev Zlata ribica: Neprijetna vprašanja, 7., zadnji del nadaljevanke, ponovitev Kdo je napravil Vidku srajčico, ponovitev Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike, ponovitev Butch in Sundance - zgodnji Časi, ameriški film, ponov. Poročila Tednik, ponovitev Filmsko popoldne Popolna tujca, 16/28 del am. naniz., ponov., VPS 1400 Iskanje resnice, 4., zadnji del angleške nadaljevanke, ponovitev, VPS1430 Woody Allen: Dnevi radia, ameriški film, VPS 1520 TV dnevnik 1 Potovanje po človeškem telesu, 1/8 del nemške poljudnoznanstvene serije, VPS 1710 RPL TV mernik Žrebanje 3x3 TV dnevnik 2, vreme, šport Utrip Ona + On, VPS 2025 Šampanjski Charlie, 2/4 del am. nadalj., VPS 2130 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2220; Šport Sobotna noC Videonod, VPS 2305 Leonard Cohen: Pesmi iz življenja, VPS 0015 Video strani SLOVENIJA 2 Jakec in Čarobna lučka, 17/26 del angleške risane nanizanke, ponovitev Denver - poslednji dinozaver, 14/20 del ameriške nanizanke, ponovitev Zgodbe iz školjke, ponovitev H.Fallada: Ana Barbara - zgodba o cekinu, ponovitev Poročila Operne zgodbe: Tosca, 5. oddaja Športna sobota Kuharski nasveti Paula Bocuseja, 22., zadnja oddaja TV dnevnik 2, vreme, šport Rojstvo Evrope, 1/7 del angl. dokumentarne serije Slovenski magazin Poglej in zadeni Sova Znaki zodiaka: Strelec, 9/12 del nemške nanizanke Želite, milord?, 14. del angleške nanizanke Northangerska opatija, angleški film Marioka: SP v alpskem smučanju, smuk (M), prenos Video strani A KANALA 10.30 10.35 11.00 19.00 20.15 20.30 21.05 22.40 22.55 23.10 00.25 02.00 02.20 Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Moški, ženska in banka, kanadski filma Srečni Luka, 8. del kanadske risanke Dnevnoinformativni program Avto Times, oddaja o avtomobilizmu Skrbnik mesta, grozljivka Dnevnoinformativni program, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Video Grom, glasbena oddaja z Anjo Rupel Astrološka napoved Erotična uspavanka Erotični film 04.00 Video strani E? KOPER 18.00 Globus SOBOTA,6. FEBRUARJA 1993 5 FILM LjJ DOKUMENTARNA 1 ™ ODDAJA H GLASBENA 1 ODDAJA S NADALJEVANKA LlJ otroška ODDAJA 00 V-/ RAZVEDRILNA ODDAJA t INFORMATIVNA ODDAJA * ŠPORT TV SLOVENIJA [ 17JO POTOVANJE PO ČLOVEKOVEM TELESU V nemški poljudnoznanstveni nadaljevanki si boste lahko na zanimiv način, do najmanjših podrobnosti, ogledali delovanje osmih organov človeškega organizma. Voditelj oddaje je italijanski novinar Piero Angela, človeški organizem pa raziskuje njegov »alter ego«, mikroskopsko mali Piero, s katerim se pogovarja prek televizijskega ekrana. V oddajah so fotografije, posnete z elektronskim mikroskopom, osnova za trodimenzionalni prostor, v katerem mali Piero potuje po celicah, kosteh in žilah. Vse to seveda omogoča računalniška grafika in animacija. Piero vas bo v prvi oddaji popeljal na potovanje skozi uho. TV SLOVENIJA 2 13.05 TV SLOVENIJA 2 20.05 ROJSTVO EVROPE, angl. dokumentarna serija Dokumentarno serijo Rojstvo Evrope, ki so jo pripravljali za slovesno združitev Evrope leta 1992, je BBC snemal celih pet let. Serija je enkraten prikaz zgodovine celine, ki je rojstni kraj številnih narodov in zibka starodavnih civilizacij. Videli in slišali bomo zgodbe o nastanku in izginotju gorovij, mest, industrij ter narodov. Tako kot v preteklosti še danes geološke značilnosti in naravna bogastva Zemlje »oblikujejo« človekovo usodo. Odvisno od obilja ali pomanjkanja kovin, rudnin in rodovitne prsti so nastajala ter izginjala naselja, kmetijstvo, trgovina in se »porajale« vojne. Geografsko se serija razteza od Norveške do Gibraltarja. OPERNE ZGODBE: TOSCA Libreto za Puccinijevo opero Tosca sta napisala L. Ulica in G. Giacosa po drami francoskega pisatelja VI-ctorja Sardouja. Ustrezno značaju zgodbe, ki je grozljiva in krvava tragedija, je glasba opere mračna in polna strastnih izlivov ter dramatičnih poudarkov. Z zaključkom prvega dejanja, ki je eden najbolj impresivnih opernih finalov, se Tosca »potrjuje« kot velika opera. TV SLOVENIJA 2 21.00 SLOVENSKI MAGAZIN Oddaja Slovenski magazin, katere namen je promocija Slovenije v svetu, bo tudi nam posredovala marsikaj zanimivega. Najbolj aktualna tema bo predstavitev nove slovenske vlade, sledil bo portret Slovenke leta, Vide Jeraj - Hribar, in predstavitev Lutkovnega gledališča Ljubljana. Spregovorili bodo še o akciji Podarim dobim, ki je po svoji idejni zasnovi izjemna v svetu. Redaktorica oddaje: Janja Kovačič (na sliki). RETE 4 23.30 LE AVVENTURE DEL CAPITANO HORNBLOVVER, IL TEMERARIO (Captain Horatio Hornblower RN), ZDA 1951, režija Raoul Walsh, igrajo Gregory Pečk, Virginia Mayo, Robert Beatty. Za časa vojn proti Napoleonu mladi angleški kapetan Hornblower pluje proti Nikaragvi, da bi pomagal krajevnemu diktatorju proti Spancem. Po poti premaga špansko ladjo Nativi-dad, na krov pa sprejme lepo Lady Barbaro, sestro slavenga Wellingtona. Zaljubita se, vendar je Hornblovver poročen... Film je posnet po istoimenskem delu C. S. Foresterja, ki je napisal več romanov, v katerih opisuje Hornblowerjevo kariero od začetkov do slave in plemiškega naslova leta 1815. KINO DOMA Videokasete za vašo zbirko Neustrašni medvedki v Čudežni deželi je zgodba o prijateljstvu in zaupanju. Ob neustrašnih medvedkih bodo nove generacije otrok spoznale Čudovita bitja iz Aliče v Čudežni deželi Levvisa Carrola. Princeska Čudežne dežele skrivnostno izgine nekaj dni, preden bi morala biti okronana za kraljico. Beli zajček isce nekoga, ki bi princesko skrivaj zamenjal. Za pomoč zaprosi neustrašne medvedke, borce proti krivici. Medvedki preiščejo ves svet in slednjič naj- dejo princeskino dvojnico, Alico. Dekletce je prestrašeno, toda neustrašni medvedki ji obljubijo, da se bo vrnila domov še pred večerjo in vsi skupaj se odpravijo v Čudežno deželo. Aliča prevzame vlogo princeske, neustrašni medvedki pa se z belim zajčkom odpravijo iskat pravo princesko. Pogrešano princesko je ugrabil Čarovnik Čudežne dežele in jo zaprl v votlino grozovitega Strahintrepeta. Ce princeska ne bi prišla na kro- nanje, bi namreč Čarovnik postal kralj Čudežne dežele in bi pregnal iz nje vse, kar je lepo in Čudežno. Čarovnik skuša Aliči in medvedkom preprečiti, da bi prišli do SrCne palače. Neustrašni medvedki srečajo vrsto Čudežnih bitij: mačko Režalko, ki se prikazuje in izginja in poje svoj rep, gosenico, ki ne kadi, paC pa usmerja promet, slugi zlega čarovnika, ki sta prava Cepetin in Cepetaj, šahovnico in norega klobučarja. Varuhi svojega brata Misijonarji v Zambiji Ekipa TV Slovenija - novinarja Marjana Lavrič in Tone HoCevar, snemalec Marko Žgajnar - ter narodni ravnatelj misijonskih služb Jože Planinšek so se lansko poletje potepali po Zambiji. V Mednarodnih obzorjih ste kmalu zatem že lahko videli oddajo Toneta Hočevarja Zi-komo, afrika (Dober dan, Afrika). Jeseni pa je začela nastajati nadaljevanka o slovenskih misijonarjih v Zambiji z naslovom Varuhi svojega brata, avtorice Marjane Lavrič. V Zambiji že več kot 30 let delujejo v mednarodnih misijonih tudi slovenski misijonarji. Med štirinajstimi je večina jezuitov, med temi pa tudi trije laični misijonarji. Domačini v osrčju afrike jim pravijo Barabo. Kar 73 različnih plemen živi na ozemlju sedanje Zmbije, ki je pred dvema letoma brez prelivanja krvi prešla iz totalitaristične enopartijske vladavine Kenetha Kaunde v parlamentarno demokracijo. Toda tudi nova ureditev na obzorju mogočnih zambijskih rek ne prinaša novih sprememb. Življenje navadnega Zambijca je še vedno malo vredno. Ceno mu vztrajno zbijajo lakota, neurejena infrastruktura, tropske bolezni, najbolj pa kuga 20. stoletja - aids. Slovenski misijonarji ne živijo med tisto manjšino belcev in temnopoltežev, ki se skrivajo za visokimi obzidji v vilah najbogatejših predmestij Lusake. Bambo je enak med enakimi. Na podeželju, globoko v afriškem bu-shu ali pa v divjih naseljih velikih mest. Gradi šole, bolnice in cerkve. Pomaga, svetuje in uči svojega črnega brata, da bi sam vredno človeka premagoval smrt. Sedem nadaljevanj Varuhi svojega brata bo na sporedu ob nedeljah v oddaji Obzorja duha na prvem programu TV Slovenija. MARJANA LAVRIČ Pred kipom Davida Livinstona, znamenitega raziskovalca in prvega misijonarja, ki je konec prejšnjega stoletja odkril Viktorijine slapove. Od leve proti desni: misijonar Stanko Rozman, narodni ravnatelj misijonskih služb Jože Planinšek, novinarja Tone Hočevar in Marjana Lavrič ter snemalec Marko Žgajnar. _______ESAD BABAČIČ / NA UDARU_ Jaz bom pa doma ostala Televizijsko poslopje je pusto in prazno, po hodnikih se podijo zdolgočaseni scenski delavci, ki se nenehno spopadajo s kulisami stvarnosti, ki so za marsikoga nepremagljive. Med temi bojevniki za vsakdanji kruh pa se vlačijo tudi posamezni novinarji ali režiserji. Tako sem pred dnevi srečal še enega multimedijskega ustvarjalca. Metod Pevec, ki smo si ga pred leti zapomnili po filmu Nasvidenje v naslednji vojni, je zamišljeno zrl predse. Pevec se je zadnje čase pojavljal predvsem kot pisec kratkih zgodb, ki jih je objavljal v bolj etabliranih lita-rarnih revijah. V času, ko je ministroval Andrej Capuder, je kulturni skupnosti predlagal scenarij za igrani film Carmen. Na njegovo nesrečo pa je bil tedanji minister gluh za njegovo, sicer bleščečo, naracijo. Toda Metoda Pevca, ki za razliko od povprečnega slovenskega umetnika nima težav z lenobo, to ni pokorilo, in kot odgovor je nastal roman z naslovom Carmen. Od ostalih piscev mlajše slovenske proze se je razlikoval po preprosti in tekoči zgodbi, to pa je odlika, ki jo kot sahara vode potrebuje slovenska kinematografija - zgodba z vsaj zadostnimi dialogi. Kljub temu je ostal samo dober roman. In ko smo že mislili, da je Metod pozabil na film, se je na Kulturni skupnosti pojavil Se en njegov scenarij, tokrat je nosil naslov Karavla. Sedaj že bivši kulturminister Suklje je bil bolj razumevajoč in subvencija je prišla v prave roke. Tematika filma je bila postavljena v najbolj svežo slovensko vojno, ki je za marsikoga pomenila šok. Prav iz nastale zagate se je rodila Pevčeva zgodba. Dogaja se na slovensko-italijanski meji, kjer stoji karavla okupatorske vojske. Oba poveljnika, tako slovenski kot jugoslovanski, nista najbolj razpoložena za boj, zato se raje spoprijateljita in skupaj pretentata nadrejene. Vojaki se zapijejo in zakadijo, tako da vse skupaj preraste v pravi žur. Ko že kaže, da od vojne ne bo nič, pa se pojavi ženska, ki jo zaprto v cvetličnjak jugopoveljnika najde slovenski komandant. Zenska povzroči prepir med poveljnikoma in vojna je tu. Film je bil kmalu posnet in spet smo se vrnili na mesto zločina, v poslopje televizije. Kot sem povedal že na začetku, sem tam srečal mladega scenarista in režiserja zdaj že dokončanega filma z novim in veljavnim naslovom - Vse je pod kontrolo. Ze pred najinim srečanjem sem vedel, da bo film na programu filmskega festivala v Rotterdamu. Zato sem se tem bolj začudil, ko sem zagledal patetičen obraz Metoda Pevca. Ze po njegovih prvih besedah mi je postalo jasno, da se država zopet poigrava s svojimi »najsvetlejšimi« sinovi. Metod Pevec mi je namreč zaupal, da bo moral ostati doma, saj za njegovo karto do Rotterdama ni namenskega denarja. Novi slovenski film bo na ugledni festival pospremil ekspert Kulturne skupnosti, Metod Pevec pa se bo moral doma Se naprej boriti za promocijo slovenske kulture v svetu, seveda tako, da bo Se naprej priden in vztrajen. Televizijski Predsednik -komedija z grenkim priokusom Nov televizijski film Predsednik obravnava za Slovence novo temo: boj za oblast, politične korupcije in spletke, strankarska nasprotja in podtikanja v Sončni deželi, ki v marsičem spominja na deželo na sončni strani Alp. Film je bil napovedan kot komedija, pa po svoji zgradbi to ni, hoče biti satira, pa ostaja na ravni burleske. Pa vendar ga odlikujejo domiselni režijski prijemi, kot je na primer simpatična sekvenca filmsko uprizorjenega seksa ali pa pantomimična sekvenca pogovora med predsednikom države (Aleš Valič) in vlade (Boris Cavazza). Igralci so svoje vloge prepričljivo odigrali, brez dramske patetike so se vživeli v življenjske situacije in ustvarili verjetno igro, kakršne bi si v slovenskem filmu, vajeni »papirnatih« vlog, želeli še kdaj videti. Prav tako je montaža zgled prenaketeremu ali večini slovenskih »razvlečenih« filmov. V posameznih sekvencah je razvidna asocijacija na družbeno politične razmere, recimo pogovor treh političnih veljakov pri golfu ali zaupni sestanek vladnih mož v savni z metaforičnim prihodom predsednika »ajajaj«. Režijsko zanimivo je uprizorjeno prisluškovanje, kjer je poudarek na detajlih ali pa srečanje dveh (jodlarskih) kurirjev vlade v senci. Kot poskus parodije je zanimiva promocija »ženske obrambe«, vendar je zamisel samo nakazana, ne pa tudi dramaturško izpeljana. Režiser filma Predsednik Anton Tomašič (na sliki desno) je režiral vse dosedanje filme, za katere je scenarije napisal Boris Cavazza. Poskus satire je propadel že na samem začetku filma, ko spletke v vladi simbolizira »konjska afera«, ki je milorečeno za družbeno politične razmere dvajsetega stoletja nekoliko šibka metafora. Filmska fikcija ni zasnovana na perečih družbenih problemih in je zato neprepričljiva in večinoma neverjetna. S Predsednikom je v slovenski film zapihal nov veter, žal pa je prinesel vetrove z vsega sveta. Fleterogenost filma in dramaturško neutemeljena zgradba dramskega dogajanja vplivata na končni vtis gledalca, da filmu nekaj manjka. Strokovnosti. Avtor nakazuje različne teme, ki pa jih ne razvije v dramsko dogajanje. Posamezne zgodbice o konjski aferi, predsednikovi ugrabitvi, preobrazbi glavnega junaka, norišnici, vratarju in spremenjeni politični situaciji ne ustvarjajo dramaturške celote. Zato se filmska zgodba proti koncu drobi in izgublja na prepričljivosti in verjetnosti. Tudi posamezni gegi niso izpeljani ali jim manjka poante. Na primer v sekvenci družinskega kosila, ko si »poglavar« privošči pršut in potegne črto, bi bilo pričakovati, da bodo otroci zbrisali črto, si postregli s prepovedano hrano in potegnili novo črto, kar bi bilo seveda malo težje, če bi oče s pečatom označil rob pršuta. Fizična preobrazba glavnega junaka, je vprašljiva in malo verjetna, saj bi ga sodelavci in žena lahko prepoznali po glasu ali še marsikateri drugi podobnosti. V njegovi odsotnosti se je spremenila politična situacija, z njo pa tudi odnos njegovih sodelavcev do njega. Ko je predsednik izgubil svojo moč, je izgubil tudi svojo vlogo predsednika v očeh javnosti. In vprašanje je ali bi ostal predsednik, če bi obdržal svoj pravi obraz? Verjetno ne. Razmerje sil se je spremenilo in predsednik ni več predsednik, pa čeprav sam to še tako vztrajno zatrjuje. Tako je televizijski film Predsednik doživel svojo uprizoritev. Marsikdo se je smejal, marsikdo je bil razočaran. Tema družbeno politične satire pa ostaja na voljo slovenskim scenaristom. TONE ŠČUKA