leto 1873.	36t
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane,
Kos XXXVI. — Izdan in razposlan dne 14. junija 1873.
96*
Postava od 21. maja 1873,
° prostosti od pristojbin pismom’, spisom in vpisom, ki se narejajo ob podpiranji potrebnih okrajev Galicije iz deželnih sredstev, potem o potirjevanji podpornih zajmov.
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
§• 1.
Vsa tista pravna pisma, vse vloge in vsi zapisniki, kise zastran denarnih zajmov potrebnim okrajem, občinam ali Občinarjem v Galiciji na podlogi deželne postave od 12. februarja 1873 dajanih iz deželnega posojila za 5,200.000 gl., naredé, oziroma vpolože, •n tako tudi, če se taki zajmi hočejo v zemljiških knjigah zavarovati na korist deželnemu Zalogu ali — kjer se posameznikom pod poroštvom kakega okraja ali kake občine kaj v zajem da, — na korist tega okraja ali te občine, dotični vpisi in prošnje za vpis, oproš-eujejo se štempeljskih in neposredstvenih pristojbin (davščin), ki so ustanovljene s posta-vami od 9. februarja 1850, 13. decembra 1862 in 29. februarja 1864.
§. 2.
Na dolg zastala odplačila (rate) in obresti potirjujejo se po upravnem potu s politič-n,|n zvršilom od tistih, kateri so iz tega deželnega posojila v podporo kak zajem prejeli.
§. 3.
Ta postava pride v moč tist dan, katerega sc razglasi.
Zvršiti jo naroča se Mojima ministroma za notranje reči in finance.
Na Dunaji, dne 21. maja 1873.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	laisser	s.	r.	Pretiš	s.	r.
(Sloveniaoh.)	^
S7
Postava od 24. maja 1873,
o štempeljskih pristojbinah (davščinah), ki jih bode plačevati v mâlotnem in opominjevalnem postopku.
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora določujem tako :
I.	0 štempeljskih pristojbinah v mâlotnem postopku (v pravdah
za mâloto, za malo rec.)
§. i.
V mâlotnem postopku (Postava od 27. aprila 1873, Drž. zak.	št.	66)	podvrženi	80,
po tem ce vrednost prepirne stvari znese do 50 gl. ali čez 50 gl. :
oj utečaji (rekursi) in pritožbe zarad ničnosti štemplju ali za 50 kr. ali pa 1 gl. na prvo polo, za 12 kr. ali pa 36 kr. na vsako polo dalje; bj vse druge vloge strank in njih duplikati, triplikati i. t. d., dalje duplikati i. t. d. pod a) omenjenih utečajev in pritožeb zarad ničnosti štemplju ali za 12 kr. ali pa 36 kr. od vsake pole;
c) vsi zapisniki, z razpravnim zapisnikom vred (§. 77 gori v misel vzete postave), štemplju od 12 kr. ali pa 36 kr. za vsako polo, a kadar — kakor to biva pri ustno podanih tožbah, utečajih i. t. d. — nadomeščiijejo vlogo stranke, štemplju za to vlogo pisanemu ;
d) priloge, ki se pridevajo vlogi stranke ali zapisniku, s pisalno poskušnjo vred, o kateri se govori v H 51 postave o mâlotnem postopku, štemplju od 10 kr. ali pa 15 kr. za vsako polo, ako niso po občnih pristojbinskih prepisih, zlasti po tarifnih postavkih 64 slov. (2 nem.), 72/20 in 73/21 postave o pristojbinah ali podvržene višji pristojbini od pisem ali pa vsake pristojbine popolnoma proste;
e) prepisi rubrik od vlog, ki jih vpoložč stranke, ali štemplju po 10	kr.	ali	pa	po	15	kr.
za vsako polo;
f) prepis na zapisnik sprejete tožbe (§. 14 postave o mâlotnem postopku), ki se tožencu vročuje, štemplju ali po 25 kr. ali pa po 36 kr. za vsako polo.
§. 2.
Na poravnave (nagodbe), katere se ukrenejo v mâlotnem postopku, uporabljati je ariIni postavek 55/105 postave od 9. februarja 1850.
Po zgornjem razločku v vrednosti prepirne stvari podvržena so vročila (intimacije) poravnave štemplju ali po 50 kr. ali pa po 1 gl. za vsako polo.
f 3.
Pristojbina za sodbe (urteljne) mâlotnih sodišč znese, če vrednost prepirne stvari ne presega 25 gl., 50 kr., ako je prepirna stvar vredna čez 25 gl. do 50 gl., znese en goldinar, če je vredna čez 50 gl. do 200 gl., znese 2 gl. 50 kr., in zadnjič kadar je čez 200 gl. vredna, znese pristojbina 5 gl.
Kar se tiče plačila te pristojbine od sodeb, to naj se opomnja 1 k tarifnemu postavko 87/103 v postavi od 13. decembra 1862 uporablja tudi v mâlotnem postopku s to premeno , da je tej pristojbini primerne štempeljske znamke ali marke na konci razpravnega zapisnika po propisu pritrditi ter uradno preštcmpljati, potem ko se je na-nje vpisalo opra-vilsko število in dan sklenene razprave.
Ako se razsodba, za katero seje pristojbina naprej plačala, ne stori ali če se vsi e d pritožbe za rad ničnosti prekliče tako, da o tožbi tisto mâlotno sodišče, pri katerem je bila sprožena, več ne more izreči nobene sodbe, tedaj se plačana pristojbina nazaj da in v ta namen pové mâlotno sodišče v dotičnem rešilu, koliko se je pristojbine za razsodbo plačalo; kadar pa isto malotno sodišče namesto ovržene sodbe novo sodbo izreče, za-njo nij treba dalje nič več plačevati.
Kadar se prosi za pismeno izdavo sodbe ali kadar se po H. 73 postave o malotnem postopku pismena izdava uradoma naredi, prosta je vsake pristojbine izdava v dveh spisih, namreč ena za tožnika in ena za toženca ; kadar je pa treba več kakor dva enaka spiska, hode se za vsako izdavo dalje plačevala pristojbina za duplikat in sicer po 50 kr. od vsake pole, če vrednost prepirne stvari znese do 50 gl., in po t gl. od vsake pole, če znese čez 50 gl.
§• 4.
Razsodni razlogi ali vzroki k sodbam v malotnem postopku so pristojbine prosti tedaj, kadar pri ustnem oznanjevanji sodbe nij bilo ene ali obeh strank ter se morajo obema strankama s sodbo vred uradoma vročiti ; kadar se pa ti razlogi v kakem drugem slučaji na prošnjo katere stranke izdado, tedaj je ta izdava po razločku v vrednosti prepirne stvari, postavljenem v §. 1, podvržena štempeljski pristojbini po 50 kr. ali pa po 1 gl.
Pismeni sestavek razsodnih razlogov, ki se prilaga razpravnemu zapisniku, nij predmet pristojbine.
§. 5.
Prepirna stvar pa naj se vzame da je vredna toliko, kolikor tožnik v tožbi zahteva, da hi mu se v denarjih edino ali v slučaji §/*, člena 2 postave o malotnem zastopku, tudi alternativno namesto stvari prisodilo, ali kolikor tožnik v tožbi izrečno pové, da se z njim enkrat za vselej zadovolji.
Obresti in troški, kadar niso samostalen predmet tožbe, ne jemljo se pri tem v račun.
Ako se kdo v eni in isti tožbi poteguje za več zahtev, tedaj naj se vsota po zgornjih načelih najdenih vrednosti vseh teh zahtev šteje za vrednost prepirne reči, razen ako bi se sodniku vzvidelo ter bi ukazal posebno razpravo o posameznih zahtevah, ker v tem slučaji se ravnajo dolžne pristojbine po vrednosti posebej razpravljene prepirne stvari,
§. 6.
Ako sodnik dovoli zahtevek tožbe pozneje premeniti ter s tem po §. 5 računjena Vrednost prepirne reči poskoči tako, da pride večjo pristojbino plačati, to treba to višjo pristojbino ne samo uporabljati na vse pristojbini podvržene spise in pisanja, kar jih bode v teku razprave po tej premeni tožbe, ampak se morajo tudi doslej na razpravni zapisnik ze porabljene štempeljske marke dopolniti na vsoto tej povišani vrednosti primerno s tem, da se na dotične pole zapisnika prilepijo in preštempljajo po propisu marke, kolikor bode potreba.
Ako se pa vsled predrugačene tožbe vrednost prepirne stvari zmanjša, treba sicer na to ozirati se pri računu o štempljih za spise in pisanja, kar jih bode po predrugačeni tožbi, ali zastran štempljev, kateri so se bili do časa te predrugačbe že porabili, ne povracuje se nič.
Nobena pristojbina se ne plačuje :
a) za razsodbe ničnosti, njih razsodne razloge in izdatke teh razlogov, ako bi se strankam dali;
b) za sklepe, ki jih malotni sodnik v teku postopka stori in oznani, z naročilom o izdanji pisma in z izrekom o troskih za preložbo dneva vred (§§. 38, potem 27 in 29 ma-lotnega postopka), tudi tedaj ne, kadar se taki sklepi strankam pismeno izdado;
c) za prošnjo, da bi se pisma pomota v sodbi popravila, in za sklep o ti prošnji;
d) za povabilni list, ki se tožniku vrocuje, kadar je tožbo na zapisnik sprejeta ;
e) za opomnjo, da je poskus poravnave ostal brez uspeha ;
f) za odloke o utečajih.
§. 8.
Ustne tožbe po H. 13 postave o malotnem postopku na sami razpravni zapisnik zapisane, po tem izrecila strank, ki jih stranke v teku obravnave ustno od sebe dado, s predru-gacbami tožbe, predstavami zoper sodniške sklepe in povedbami vred, ki jih stranke kakor priče pod prisego zasliševane store, so edino s štempljem na razpravni zapisnik zadete ter praviloma niso podvržene še drugej pristojbini.
Samo tedaj, kadar tako izrecilo ali taka povedba v sebi ima priznanje dolga, pripozna-nje pravice ali potrdbo predejane pravice, ali pa izpolnitev dolžnosti, katero je drug imel do izrekujočega, spada tako izrecilo, kadar se odstopi od pravde, predno je sodba storjena ali ustavilni sklep (§. 30 malotnega postopka) izrečen, pod določila tarifnih postavkov 36/4 in 16/33 postave od 9. februarja 1830.
Kadar se pooblastilo katere pravdne stranke po §. 9 postave o malotnem postopku na zapisnik da, treba za to razen zapisnikovega štemplja plačati še pristojbino po tarifnem postavku 52/111 pristojbinske postave.
§ 9-
Razpravni zapisnik (§. 77 postave o malotnem postopku) je tudi tedaj, kadar se razprava več dni nadaljuje ali po izrečenem sklepu vnovič začne, ali če je po §. 15 postave o malotnem postopku zahtevek tožbe bil na razpravni zapisnik zapisan, šteti za eno celoto ter je nespremenljivemu štemplju samo po številu za-nj porabljenih pol podvržen, kakor pride po vrednosti prepirne stvari.
§. 10.
Kadar se o posameznih delih tožbene zahteve ali o posameznih zahtevah, nastavljenih v vkupni tožbi, s posebnimi sodbami (delovitimi sodbami) razsodi (§. 76 postave o mâlot-nem postopku), treba celo sodbeno pristojbino po skupni vrednosti tožbene zahteve, oziroma vsote vseh tožbenih zahtev plačati, predno se stori prva delovita sodba, ali nasproti nij več plačevati nobene pristojbine za delovite sodbe, ki se na isti stopinji izreko o ostanku tožbene zahteve ali zastran ostalih tožbenih zahtev.
Pristojbine za izdatke in razsodne razloge takih delovitih sodeb, po tem za pravne leke. katerih se kdo poprime proti njim, ravnajo se po vrednosti zahtev, katere so z dotično delovito sodbo razsojene.
Pristojbine za zapisnike, vloge, priloge i. t. d., potrebne v nadaljevani razpravi o še ne razsojenih tožbenih zahtevah, oziroma delih tožbene zahteve, računijo se po vrednosti zahtevnega ostanka, o katerem se suče dotična razprava.
§. H-
Za ta slučaj, ko bi se sodniku zazdelo ter bi več prepirov tekočih med istimi strankami, ali med različnimi tožniki, ali različnimi toženci in istim nasprotnikom zedinil v vkupno razpravo (§. 24 postave o malotnein postopku), naj veljajo tale načela :
Za vrednost prepirne stvari, po kateri se določuje štempelj za zapisnike v razpravi potrebne in njih priloge, naj se v tem	slučaji jemlje vsota po	§. 1 pričujoče	postave	najdenih vrednosti vseh v vkupno razpravo	povzetih zahtev in nasprotnih zahtev;	vendar	naj se
štempelj za zapisnik, ki pride po meri le-te skupne vrednosti, tudi sedaj samo prosto uporabi Po številu pol, če kakor tožniki ali toženci deluje več oseb, katere bi se sicer po §. 33 postave od 9. februarja 1830 ne mogle šteti za eno samo osebo.
Ako bi se pri tem po H. 13 postave	o	nmlotnem postopku tožbeni	zahtevki več oseb,
ki so	prišle brez povabila in med katerimi	nij	takšne vkupnosti, kakoršno	ima na misli §. 33
postave od 9. februarja 1830, zapisali na ravnost na razpravni zapisnik, naj vsaka teh oseb za polo tega zapisnika, katera obsega njen zahtevek, da zapisnikov štempelj, primeren po §• 1 vrednosti njene zahteve.
Ako se sklene poravnava (nagodba), tedaj je poravnavo posebej zadevajočo vsakega 'zmed vkupno razpravljajočih tožnikov ali tožencev, ali pa dotični del skupno ukrenene poravnave podvreči posebej pristojbini po §. 2 pričujoče postave.
Isto tako je sodbeno pristojbino (§.	3)	za vsako izmed posameznih	sodeb, ki se store
o	različnih, vkupno razpravljanih pravdah,	vsako posebej opraviti. Ali če	se več takih pravd
razsodi' z eno vkupno sodbo, plačati	je sodbene pristojbine	za-njo toliko,	kolikor	znese
vsota sodbenih pristojbin, gredočih	od razsodcb o vsaki	posamezni izmed vkup	vzetih
pravd.
Kolikor so razsodni razlogi «templju podvrženi, merodavna je za posamezne sopravd-mke edino vrednost njihovih lastnih tožbenih zahtev.
Isto velja tudi za štempelj na utečaje in pritožbe o ničnosti ali druge vloge, ki jih Posamezen sopravdnik vpoloži; a ako jih vkupno vpoložč vsi sopravdniki ali več njih, tedaj Volja pravilo §. 33 postave od 9. februarja 1850.
Ista načela veljajo za ustno podane utečaje i.t. d. glede «templja, dotičnim zapisnikom- . potrebnega.
tz. 12.
Za uradno ali sodno porabo pisem, katera so uvetno (pogojno) pristojbine prosta al Cvetno man ji pristojbini podvržena, naj poraba takih pisem za dokaz tedaj velja, kadar se kodi v prvopisu bodi v prepisu prilože tožbi ali razpravnemu zapisniku, in tedaj je treba pri *acih pismih, ako se njih prepis tako porabi, pristojbino za prvopis (izvirnik) plačati, ozi-r°ma dopolniti.
§. 13.
Dogovor, s katerim se stranke zedinijo o malotnem postopku, podvržen je samo tedaj stanovitnemu štemplju po 50 kr. od vsake pole, kadar se je o tem naredilo posebno pismo.
Nasproti pa tak dogovor nij podvržen posebni pristojbini, če je obsežen v pismu podvrženem štempeljski pristojbini o poglavitnem opravilu (voznem listu, nakaznici i. t. d.), ali ce se dosvedoci še le s tem, da se zapiše na razpravni zapisnik.
II.	0 štempeljskih pristojbinah v opominjalnem postopku.
§. 14.
Plačilna povelja v opominjalnem postopku (postava od 27. aprila 1873, Drž. zak. št. 67) podvržena so, če vrednost prepirne reči ne preseguje 28 gl., pristojbini po 28 kr., pri vrednosti čez 28 gl. a ne čez 80 gl. pristojbini po 80 kr., zadnjič pri katerikoli vrednosti čez 80 gl. pristojbini po 1 gl.
Za te pristojbine naj veljajo določila opomnje 1 k tarifnemu postavku 87/103 postave od 13. decembra 1862 (Drž. zak. št. 89) o opravljanji razsodnine pri plačilnih nalogih, ter mora po le-tem tožnik, kadar vpolaga tožbo ali prošnjo za plačilno povelje, pridejati za pristojbino po 28 kr., ali 80 kr. ali 1 gl. štempeljskih mark, katere se prilepijo na primerek (spis) plačilnega povelja, ki se vroči tožniku, tako da se bode po njih pisalo.
Ali pristojbina za plačilno povelje plačana se v pristojbino za poznejšo v isti stvari storjeno sodbo po opomnji 6 k tarifnemu postavku 87/103 postave od 13. decembra 1862 (Drž. zak. št. 89) samo tedaj všteva, kadar je ali upnik zahteval plačilno povelje v tožbi za potirjanje dolga pognani (§. 19 postave o opominjalnem postopku) ter se je o tej tožbi izdala sodba, pri pristojbini katere je treba kaj vštevati, ali kadar je v drugih slučajih isto sodišče, katero je izdalo plačilno povelje, razkropljeno z uporom, zadnji čas v dveh letih po dnevi plačilnega povelja storilo sodbo v isti pravdi.
§• 15.
Prošnja za izdavo plačilnega povelja, upor in druge vloge strank, utečaji in zapisniki, priloge, prepisi rubrik, zadnjič duplikati, triplikati i. t. d. vlog in utečajev podvrženi so tudi v opominjalnem postopku štempeljskim pristojbinam, katere se v §. 1 pričujoče postave ustanavljajo za mâlotni postopek.
V §. 19 postave o opominjalnem postopku omenjeni prepis tožbe podvržen je isti pristojbini, kakor tožba sama.
§.16.
Za vrednost prepirne stvari se šteje tist znesek, katerega je upnik v tožbi ali v prošnji Za plačilno povelje povedal za svoje tirjanje ali katerega je rekel da je voljan namesto tir-jatve vzeti.
Obresti in troški, če niso samostalen predmet tirjatve, ne jeinljd se v račun.
Ako se z eno prošnjo prosi za izdavo plačilnega povelja glede več tirjatev, treba iznajti po zgornjih načelih vrednost vsaki teh tirjatev in vsota vseh vrednosti skup naj se šteje za vrednost prepirne stvari.
III.	Vkupna določila.
§• 17.
Opominjalni postopek naj se šteje za pravdni (prepirni) postopek ter naj se na-nj — 111 tudi na mâlotni postopek, kakor se razume samo po sebi, — uporablja oprostitev v imenu uboštva, o kateri se govori v tarifnem postopku 39/75 o, postave od 13. decembra 1862.
§18.
Ako s to postavo niso dana izrecna določila, naj bodo tudi v mâlotnem in opominjal-nem postopku merodavni splošni propisi pristojbinskih postav.
Zlasti veljajo v opomnjah 1, 3, 4 in 5 k tarifnemu postavku 64/2, potem v tarifnem postavku 72/20 postave od 9. februarja 1850 obsežena pravila tudi za prepise in priloge v mâlotnem in opominjalnem postopku, ter naj se o dolžnostih sodišč, potegovati se za pri— stojbinski državni zaklad dani propisi, sosebno ukazi od 23. marca 1852 (Drž. zak. št. 82), od 25. julija 1853 (Drž. zak. št. 148) in od 20. aprila 1854 (Drž. zak. št. 106), izpolnjujejo tudi v mâlotnem in opominjalnem postopku.
§. 19.
Določila te postave, kolikor se tičejo malotnega postopka, pridejo v moč ob enem s postavo o tem postopku, in kolikor se tičejo opominjalnega postopka, začno veljati ob enem s postavo o poslednjič omenjenem postopku.
§ 20.
Mojima ministroma za pravosodje in finance je naročeno zvršiti to postavo.
Na Dunaji, dne 24. maja 1873.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s r.	Glaser	s.	r.	Pretiš	s.	r.
«8.
Postava od 24. maja 1873,
o privolitvah in uvelih, zagotavljajočih lokomotivno železnico od Črnovic ali z drugega priprav-nega mesta privilegirane Levovsko-Črnoviško-Jaske železnice do državne meje pri Novoselici.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
Cie n I.
Vlada se pooblašča, ob dopustilu lokomotivne železnice od Črnovic ali z drugega pri-Icžnega mesta privilegirane Lcvovsko-Crnoviško-Jaske železnice do državne meje pri Novo-Mici dati naslednja olajšila :
a)	oprostitev od kôlekov in od pristojbin vsem pogodbam, vlogam in drugim pismom
v dobavo glâvnice ter v delanje in opravo železne ceste do tistega casa, ko se pncne
vožnja;
b) oprostitev od kolekov in od pristojbin ob prvi izdatbi delnic in predstvenih obligacij ter tudi začasnih (interimskih) listov in od presnčmščine, ki bi jo bilo plačati od kupljenih zemljišč ;
c) oprostitev od dohodkarine in od kolečnih pristojbin kuponom ter tudi od vsacega davka, ki bi se morebiti postavil s prihodnjimi zakoni, na dvajseti let od dneva dane dovolitve za delo.
Člen II.
V členu I omenjena železnica mora se zadnji čas v dveh letih po dnevi dane dopustitve dodelana izročiti občni službi.
Državna uprava naj primerno poskrbi, da koncesijonarji to dolžnost zavarujejo.
Člen III.
O stiku v členu I omenjene železnocestne proge z ruskim železnocestnim omrežjem in o kretni službi v vkupni menjevalni postaji bodo se dotična določila ustanovila po državni pogodbi, ki se ukrene s cesarsko rusko vlado, ter so koncesijonarji dolžni, podvreči se določilom te državne pogodbe in dolžnostim, ki bodo iz nje za-nje izvirale.
Člen IV.
Kar se tiče drugih dopustilnih uvetov, naj se, kolikor bode moči, gleda na ukaze v postavi od 1. junija 1868 (Drž. zak. št. 86) za avstrijsko severno-zahodno železnico ; a pri tarifah za ljudi naj veljajo dopustilna določila Levovsko-Črnoviško-Jaske železnice.
Člen V.
ZvrŠitev te postave je naročena ministroma za trgovino in za finance.
Na Dunaji, dne 24. maja 1873.
Franc Jožef s. r.
Auersjperg s. r.	Bauhaus	s.	r.	Vre	lis	s.	r.
90.
Ukaz pravosodnega ministerstva od JI. maja 187J,
s katerim se postava od 1. aprila 1872, o zvrševanji kazni na svobodi v samotnem zaporu od 1. julija 1873 počenši devlje v moč v kaznilnici za moške v Stein-u n. D.
Na podlogi §.f* 16 postave od 1. aprila 1872 (Drž. zak. št. 43), o zvrševanji kazni na prostosti v samotnem zaporu in o postavljcnji kazensko-vršnih komisij, vzvidelo se je pravosodnemu ministerstvu ukazati, da naj se po določilih te postave od 1. julija 1873 naprej začne delati v kaznilnici za moške v Stein-u n. D.
Glaser s. r.
um
Ukaz pravosodnega ministerstva od 1. junija 1873,
kdaj naj začne uradovati okrajno sodišče v Gollingu na Salcburškem.
Okrajno sodišče v Gollingu na Salcburškem po glasu ukaza pravosodnega ministerstva vnovič ustanovljeno, naj začne svoje uradovanje 1. julija 1873.
Glaser s. r.
BOI
Ukaz pravosodnega ministra od 2. junija 1873,
o ustanovitvi posebnih mâlotnih (bagatelnih) sodišč za trgovinske reči na Dunaji, v Pragi in Trstu.
V zvršitev §.“ 2 postave od 27. aprila 1873 (Drž. zak. št. 66) ukazujem:
V mestih Dunaji, Pragi in Trstu napravi se po eno malotno sodišče za trgovinske reči, in to :
Na Dunaji za razsežaj okolišev mestno-delegiranih okrajnih sodišč notranjega mesta, Leopoldova, Landstrasse, Wieden, Mariahilf, Neubau, Jožefova in Alzergrund;
v Pragi za razsežaj okolišev mestno-delegiranih okrajnih sodišč Starega In Novega mesta in Male Strane;
v Trstu za ves okoliš (mesto in ohmestje) ondukajšnjega mestno-delegiranega okrajnega sodišča.
Ta malotna sodišča za trgovinske reči naj začno svoje uradovanje 1. oktobra 1873.
Glaser s. r.
103.
Ukaz trgovinskega ministerstva od 0. junija 1873,
s katerim se členu XVIII ukaza bivšega pomorstvenega ministerstva od 27. februarja 1863 (Drž. zak. št. 25), o prepisih, da se ubrani tista nesreča na morji, ko udari ladij a na ladijo, predru-gačujejo besede (tekst.)
Na mesto dozdanjega teksta v členu XVIII propisov, z ukazom bivšega pomorstvenega ministerstva od 27. februarja 1863 razglašenih avstrijskemu trgovinskemu pomorstvu v odvrnitev nesreče na morji, ko ladija na ladijo buti, naj pride ta le tekst:
Kadar po gori danih pravilih mora ena ladija ukloniti se drugi, mora ona druga ladija držati se svojega teka (hoda), pazeč vendar na določila naslednjega člena.
Bauhaus s. r.
(Sloveuiach.)
103»
Hazgias finančnega ministerstva od 7. junija 1873.
da se je mala colnija I. razreda v Kozačovki v Galiciji premenila v malo colnijo II. razreda.
Mala colnija I. razreda v Kozačovki na Gališkem se je premenila v malo colnijo II. razreda.
Pretiš s. r.
104.
Razpis finančnega ministerstva od 8. junija 1873.
o utesnitvi področja puncovalnic.
S predrugačbo določil naznanjenih z razpisom od 30. novembra 1806 (Drž. zak. št. 149), o zvrševanji postave o čistini zlatnine in srebrnine in dotičnem prigledu, utesnjuje se od 1. julija 1873 naprej uradno opravilstvo puncovalnic, kar se tiče prigledovanja vnanje zlatnine in srebrnine ter se po zdaj preiskovanje čistine iz tujih dežel vvažane zlatnine in srebrnine pridržava edinim puucovaluim uradom.
Pretiš s. r.
105.
Ukaz trgovinskega ministerstva od 10. junija 1873,
s katerim se izpremiuja ustrojno ustanovilo od 29. septembra 1871, izdano za Dunajsko svetovno (vesvoljno) razstavo leta 1873.
Njegovo c. in 1er. apostolsko Veličanstvo je z najvišjo odloko od 9. junija 1873 naj-milostljiveju blagovolilo odobriti sledeče premene za vesvoljno razstavo leta 1873 na Dunaji izdanega ustrojnega (uredilncga) ustanovila od 29. septembra 1871 (Drž. zak. št. 111):
I. Glavnemu ravnatelju se pridaje iz vladnih organov sestavljeno upravno svetovalstvo za vso tehnično-ekonomno upravo in dotično gospodarstvo z denarji, zlasti tudi za postavljanje, vladanje in rabo potrebnih delavnih moči in za uredbo službe.
-	11. Pri vseh naredbah, katere se utegnejo dotikati gospodarstvu, z denarja, naj se glavni
• ravnatelj že prej porazume z upravnim svetovalstvom, brez privolitve katerega in nasprotnega podpisa bi vsaka taka naredba bila za podjetje v es voljne razstave brez vsake pravne moči, Izdatki v rečeh vesvoljne razstave, ki se tičejo ravnanja z -denarji, potrebujejo torej poleg podpisa glavnega ravnatelja vselej tudi nasprotnega podpisa od voditelja upravnega sveta ali njegovega namestnika.
' Vendiir takšne naredbe tudi tedaj veljajo, kadar jih voditelj in en ud upravnega sveto-valstva podpišeta, če tudi nimajo na sebi podpisa glavnega ravnatelja.
.11. S krediti dovoljenimi v postavah od 21. julija 1871 (Drž. zak. št. 87) in od 4. aprila 1873 (Drž. zak. št. 45) vesvoljni razstavi, in glede dotične vpisane založbe, z garancijnim fondom vred, naj se od zdaj naprej prav tako ravna, kakor je pisano za vse ostale predele državnih računov, ter mora vse prejemke in izdajke kateri se tičejo podjetja vesvoljne razstave, opravljati ekspozitura c. kr. blagajniee, postavljena na razstavišči.
Za oskrbovanje računske pomočne službe pridodajo se upravnemu svetu računski uradniki, katerih delo bode upravi potrebne izkaze dajati in račune dalje voditi, kakor je bilo doslej navadno za podjetje vesvoljne razstave.
IV. Ustrojilo ustanovilo od 29. septembra 1871, kolikor se ne da zediniti z zgornjimi določili, preklicuje se.
Bauhaus s. r.