Dopisi. Iz Maribora. Naai mestni očetje so 7 87oji ,,Mariboižanki': objavili pioračua za 1. 1878. Ta proračuu je zauimi^, ker nam zopet kaže, kako no7oSegno, tako Z7ano liberalno, gospodarst^o brez uarejanja do!go7 nikdec ne sbaja. Pred kiatkimi leti je Maiibor imel samo premoženje, sedaj pa je zadolžen za celib 359.476 fl. Največji dolg mu je naložila nova roalka, ker je za sta^ljenje 7elikanske šolskc palače ruesto dalo 100.000 fl. Vrb tega sc je niesto še zavezalo, da za nakupo^anje knjig, šolskc sprave 7sako leto realki izroei po 3000 fl. kar točno znaša obresti od 60.000 fl. Co sc pomislimo, da realki doplačuje 7?ako leto po 2000 fl. dežela štajerska, drža^a pa 19.345 fl. iu torej stane da^keplaeilce po 24.345 fl. tedaj moiamo piiznati, da so žrt7e za to učilnico precej znatne, samo lavnatelj itna 2575 fl. letne-plafie. Gimnazija staue 22.000 fl. in očiteljeko pripravuišče 20.000 fl. Vsi mestui dobodki znašajo 51.485 fl. (štantniur. 'aje 6000 fl.), stroški 97.402'fl. Pomanjkljej 45.91 i fl. bočejo z tem pokriti, da bodo 5% ualožili na "ndirektni da7ek (nieso, vino, pi^o itd. S3.33H1/, i ; ter tako dobili 12.500 fl. potem 25% na direktn dačo (zemljo, biae 97.500 fl.), kar jim bo dalo 2^.<i75 fl. in naposled 2°/0 na najcmščino (460.0U0 fl. plačujejo vsi, ki imajo stano^anja 7 Maiiboru v uajem) ter nabrali 9200 fl. Mariborsko iiiesto iuia torej 32% doklade že samo za srenjske pptrebc ! Iz mariborske okolice. Lani je več Kaničanov y nSlov. Gosp." očitno vprašalo s^ojega bi^šega ueitclja g. Kocmuta, je li prejel plačilo, katero je g. Seidl po 8renjah pobral? G. Eocmut je potem tudi ja^no odgo^oiil, da plačila ni prejel, čera^no je mnogo tože^al pri raznih gosposkah. No, sedaj se je reč tako zamotala! L. 1863. je g. Eocmut zapustil Eamco tako, da so mu 7Šolane srenje bile dolžne na zaostali šolnini: Eamca 31 fl. 52Vjkr., Brestenica 18 fl. 97 V, ki\, Šober 3 fl. 30 kr., Jelo^ec 15 fl. 85 ki\, Rožpab 6 fl. 77 7» kr. skup 76 fl. 42 7» kr. To je bil eden dolg, drugi pa je znašal, tudi pri šolnini, 298 fl. 841/2 kr. Eer g. Seidl tirjatve učiteljeve ni hotel priznati in plačati, se je ta pritožil najprvlje pii mariborski gospoeki. Ta rau je dala prav. Toda g. Seidl je 7 imenu sreuj rekurs poslal k c. k. namestniji 7 Gradec. Naraestnija je z odločbo 14. jun. 1874. nčitelje^o pravico tudi priznala in potrdila. Zoper to odločbo je pa g. Seidl še le črez 3 leta rekuriral do ministra na Dunaju. Letos 30. apiila 1877. je pa ministerst7O g. Seidlov rekars za^rglo, ker je bil neopravičen in itak prepozno vložen. Namestnija 7 Gradeu je ministersko odločbo poalala g. Seeder-ju, c. k. oki-ajnemu glavarju v Maribor«, 22. maja 1877. Cr. Seeder je potetn 19. no7. 1877. poz^al 7se dotieue srenjske pred stojnike kamšKe fare in g. Eocmuta na 12. dec. predsebe, da dolžno poplačajo in se zastran plačila pogodijo; 76 fl. 42 /2 kr. so morali takoj plačati, ker je g. Seeder zlasti Eamci žugal, da bo srenjske dohodke sekvestiiral, zastran 298 fl. so fie pa pogodili tako, da je g. Eocmut '/3 leta obljubil čakati. Vsi pozvani srenjski predstojniki so trdili, da so g. Seidlu 7se že da^no plačali, kar so g. Eocmutu bili dolžni. Če je to resnično, potem bodo morali drugič 7 žep segnoti, prve denarje pa pri g. Seidlu ali 7 srenjski kasi 7 Kamci poiskati. Več nSlo7. Gosp." tokaj ne pove, aicer mu g. Seidl k sedanjima dvema tožbama še tretjo naloži. — De8na roka g. Seidla 7 Eamci, g. Ratej, je umrl 45 let star; nemškutarjem se je zopet 1 steber podrl! Iz Brežic. Naši Ijudje dolgo niso hotli 7ero7ati, da bo 87obodno trganje in razkoso^anje grunto7 imelo hude nasledke. Mnogi so še močno 7eseli bili te no7e 87obode. Rekli 80: ,,grunt je moj in smem delati ž njim, kakor bočem; kdo mi ima pra^ico to braniti in s^obodno razpolaganje z imetjem krajšati?" Tako so rekli in ee 7rlo posluže^ali no^e a^obode samim sebi in celemu kmet8kemu stanu na skodo in pogin. Tega se zlasti lebko prepričamo 7 naiem okraju. Posest^a kmetskib tukajšnjih ljudi so že itak z^ečinom noajbna, čemnr so prejanji grajščaki bili krivi. Ali aedaj so začcli še te majbue kose diobiti. Gosposka pii gruntnih knjigah dela skoro ob^ladati ue more, kuietje lehko premejo za beraško palico, slednji delež imetja pa pober6 eksekucije itd. Zgodilo se že je, da so kmetje 7 da^karijo prosit prisli, naj jib kot posestnike zbrižejo, in da so potem kajžo in neobdelano majhno posestvice zapnstili. Nahajajo se že med nami poseat7a brez gospodarje^. Neda^no so tako zapuščeno posest^o, ki je bilo 37 fl. zaoatale dače dolžno, za 20 fl. cenili in ga bodo težko za 10 fl. prodali. Etnetski ljudje kot stan propadajo, in strašno naglo in obče obožavajo, kar zopet za narod slo^enski in za 786 ceaarst70 brez nemilih nasledko? biti ne more. Od Velike nedelje. Eomenda nemakih vitezev napra^i 7sako leto ja^no dražbo 87ojih 7in iz ljutomerskih goric. Dražba se je navadno vršila meseca decembra, letos pa je bila 8. no7. Doslo je precej kupce7. Više 200 polo7njako7 se je z posodo 7red izklicavalo in do 10 polo7njako7 7se prodalo in sicer po 109—117 fl. štrtinjak, kojih 7aaki je bil po 100 fl. pr7i6 izklican. Denarji so se morali takoj položiti, 7ino pa 7 8 dne^ib odpeljati proti 50 kr. kletnine za 1 atrtinjak. Temerako 7ino se je najbolj drago prodalo, namreč po 126 fl. Z 78pehom dražbe amemo zado^oljni biti. Iz Piljštanja. (Misijon) so tukaj obhajali 66. oo. lazaiisti iz Celja od 30. no7. do 9. dec. Eakor po drugod, tudi tukaj niso praznim stenam go7orili: marveč od 7seb strani se je krščanskega ljudstva toliko zbiralo, da smejo domača duho^ščina zlaeti pa ponižni uiisijonarji 7eseli biti. Ear je misijon skmaj dobrega etoril, 7e le Bog; tega pa, kar se vidi, je ninogo; ,,Slo7. Gosp." pa naj tudi le eno poroči: Učeni, bogati in pobožni prebivalci nekega bližnjega tržiča so neki enoglasno sklenili, si koj po no^em letu priskrbeti 87. misijon za celih 14 dni; in mesto že do^olj ^doinačenib čč. oo. lazaristov <se bodo obrnili do še bolj neznanih oo. jezuitov. To je res 7eselo in 7se h7ale in poanembe vredno; Ijubi Bog pa naj blagoalo^i imenitno pocetje! tlpajmo, da jim duhovna in deželna gosposka to nedolžno željo rade izpolnite; že za^olj tega, da ne bodo sodili o misijonih, kakor dete o 7inu. Eden, ki ima dobro «rce. Iz Škal. V šte7. 50. ,,Slo7. Gosp." obja^ljeni dopi8 naklonil je meni, kot dozdevnemu dopisniku, od tukajanega g. učitelja Martina Matekoviua liat, ki je poln pso^k, kakoršuih, slobodno rečem, še nobeden 66. bralce? nSlo7. Goap." slišal ni. Tirjam, da odločno potrdite, da jaz še nikedar, niti sta^ka ne, nisem pisal 7 nSlo7. Gosp.", torej tndi omenjenega dopisa ne. — Eot duho7nik dajam besedo, da tudi indirektno z onim dopisom nisem imel ni6 opra^iti. Pso^alen list pa predložim 7 kratkem sla7. c. k. deželnemu šolskemu 87etu 7 razsodbo, sme li učitelj kaplana in katebeta brez najmanjšega po^oda 7 zapečatanem lista, za^oljo kterega je sodba pri sodniji nemogo6a, za^ratno pso^ati, kakor mu drago, je li kaplan učitelju nasproti ,,70gelfrei"? Gizej, kaplan. Dosta^ek u r e d n i š 17 a. Č. g. Cizej ni pisatelj g. Mateko^iču nepo^oljnega dopisa, ampak nek kmet, čigar rokopis branimo. Tudi uredniku jc nek ,,Alpinua" poalal uezaslišano nesramen in žaljiv list. Brž ko se prepričamo, da ga je pra^i Alpinuš spisal, obja^imo njego^o ime in bodemo zoper njega postopali, kakor si je zaslužil!