CELOVEC SREDA 22. AVG. 1990 Letnik XLV. Štev.52(2567) izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 7 šil. din.10 P.b.b. Vestnikov hit od 12. do 14. oktobra Sporočamo Vam, da bomo seveda tudi ietos organizirali splošno priljubljeni „Vestni-kov hit", ki nas bo skupaj tokrat popeljal v Medulin pri Pulju. V času od petka, 12. do nedelje, 14. oktobra, boste namreč lahko po izredno nizki ceni (1.250 šil.) preživeli imenitne dni v hotelu Belve-dere (na sliki), se peljali z ladjo po sinjem Jadranu, uživali in plesali pri gala-večerji, se pogovarjali z dobrimi znanci in še marsikaj, saj hotel nudi tudi vsakršne možnosti za rekreacijo, igre in zabavo. Letošnji „Vestnikov hit" pripravlja uredništvo SV skupaj s turističnim podjetjem Sommeregger v Celovcu, za edinstveno potovanje na konec istrske obale pa se lahko že zdaj prijavite v uredništvu (Celovec, Tarvi- serstraBe 16, telefon 0463/514300), kjer vam bomo postregli tudi s podrobnejšimi informacijami. Točen program, spisek dodatnih ponudb in še kaj pa bomo seveda objavljali tudi v prihodnjih številkah. Za danes torej le toliko: izkoristite priložnost, prijavite se za „Vestnikov hit 1990", za doživetje v Medu-linu! FESTE: zdaj tožba Ob koncu julija napovedanemu stečaju pli-berškega podjetja FESTE Schlafkomfort so za delavce sledile nadaljnje težave: hišna banka Stefitzovega podjetja terja od njih visoke obresti, ker jim je več mesecev izplačevala zaslužke, ki jih podjetje ni več nakazovalo. Pretekli teden je intervenirala delavska zbornica. Vložila je tožbo zaradi suma malomarnega razpolaganja s posojili. Pretekli četrtek pa je v Pliberku za prizadete delavce pripravila informacijski sestanek. Več v poročilu na 6. in 7.strani. Baza je odločila drugače kolje želelo predsedstvo: KEL ne bo kandidirala za državni zbor -Karel Smolle zato odstopil Deželna konferenca Koroške enotne liste se je v nedeljo končala z odstopom njenega predsednika Karla Smolleja. Vzrok za to odločitev: skupaj z ostalimi člani predsedstva KEL je hotel na zborovanju doseči dvotretjinski sklep, da bi KEL pri državnozborskih volitvah oktobra letos kandidirala samostojno (skupno le z nekaterimi predstavniki drugih manjšin v Avstriji). Proti taki kandidaturi KEL so se izrekli predvsem delegati s podeželja, med katerimi so nekateri občinski odborniki jasno poudarili, da dajejo prednost občinskim volitvam marca 1991. Pri glasovanju je bilo 34 glasov za in 27 glasov proti kandidaturi; s tem pa Smolle ni dobil dvotretjinske večine. Več na 2. strani. Anton Petinka v SV Avstrijski politolog univ. prof. dr. Anton Pelinka se je v ekskluzivnem pogovoru za SV opredelil za skupno slovensko organizacijo, v kateri bi bile enakopravno zastopane vse slovenske sku- Dr. Anton Pe//nka pine in in vsi slovenski interesi na Koroškem. Kakšno formalno obliko bi imelo tako interesno zastopstvo, je drugotnega pomena, meni Pelinka. Manjšina bi morala navzven nastopati z enotnim glasom in onemogočiti izigravanje. Potrebno je tudi zastopstvo manjšine v zakonodajnih političnih organih, pravi Pelinka - možnost bi bila sprememba volilnega reda na Koroškem, virilni mandat ali posebno podpiranje manjšine, kakor to prakticirajo tudi v drugih evropskih državah. Ustanovitev narodnostne komore politolog ne smatra za najboljšo rešitev. Pelinka hkrati meni, da so avstrijske manjšine glede svojih parlamentarnih pravic v primerjavi z drugimi v zapadni Evropi najbolj zapostavljene. Pogovor objavljamo na 8. in 9.strani. S praznikom dvojezičnosti opozoriti na doig oblasti! Skupnost staršev za javno dvojezično ljudsko šolo v Celovcu ABCČ, ki še vedno čaka na konkreten odgovor, kdaj in kje bo prišlo do ureditve take izobraževalne ustanove v koroškem glavnem mestu, se je odločila za nadaljnje obveščanje javnosti. Za petek, 31. avgusta vabi otroke, starše in prijatelje, seveda pa tudi odgovorne politike na praznik dvojezičnosti, ki bo potekal na ploščadi pred stolnico in v kulturni taberni „Pri Joklnu". V popoldanskem sporedu bodo otroke in starše zabavali klovn Mimo (15.00), Gabrijel Lipuš in Polde Bibič z „Jurijcm Murijem" (16.15), pred tem, vmes in za tem pa so organizatorji pripravili risalni kotiček, bogato knjižno polico in še kaj. V večernem programu, namenjenem predvsem odraslim, pa bosta nastopila Polde Bibič - „Živelo življenje Luke De." (avtor Pavle Lužan) ter Hcino Fischer, ki bo bral iz del Petra Turrini-j4, Felixa Mittcrerja in drugih. Nato pa bodo družabno srečanje, dražba podarjenih slik in seveda razprava o nadaljnjih ukrepih za izpolnitev razsodbe ustavnega sodišča, da morajo otroci tudi v Celovcu imeti možnost za dvojezični pouk v javni ljudski šoli. Ker pa organizacija takega praznika dvojezičnosti v Celovcu in tudi siceršnja aktivnost skupnosti staršev terja finančna sredstva, skupnost ABCČ naproša vse rojake in prijatelje, da jo denarno podpro. Ena taka možnost je prenakazilo podpore na konto Skupnosti staršev za javno dvojezično ljudsko šolo v Celovcu pri Posojilnici-Bank Celovec, konto številka 3.043.387 (Op. štev. 39103). KOMENTAR dr. KR/ST/JANA SCHELLAM3RA Napad /raAra na //;a/e-ga, do/na/a neoboroženega sose/Aa Kuva/7 /e predra/n:7 re/es;7e, sosede ;n zapadne A/anAre d; pod/etja. A7ed:e/n Aro /e Evropa .se vedno pod vd-so/n g/odo/dd spre//;e//;b v njen; sred;/:; :'n na vzhod::, je d d "jug" več a/; /nanj pozad/jen. 7;:g, /o yo nerazv/fe :n /nanj razvite države od b/;'z-njega vzhoda preAco Ajr;Are, Azi/e do Eadn-she A/neriAce. VZHOD NA RAČDNJDGA /raAr, Envap :n .Sando v a Arabija zagotovo ne spadajo /ned najrevnejše države po zas/ng; doga d/; naba/a/isč naj/e, toda zaradi zgodovine in razvoja v zadnjd; desei-/etjd: spadajo Ar taAro i/nenovane/nn "tretje/nn svetn" z vse/n: proiisiov-j: in Aronj7;Art;, za Aratere so Arrt ve Aro/onta/na zgodovina, drngačna vera In Arnltnrn In tndl nižja razvitost In revščina. Novo bogastvo elite zaradi Izvoza na/te teh Aron/7:A:tov In prot:s/ov:j ne /nore na hitro izbrisa-tl. Tretji svet je dl! neAraj desetlet/j eArsperl/nen-talno področ/e taAro za Arapltallze/n AraAror tndl za "realni" soclallze/n -taAro na gospodarsAre/n AraAror tndl na polltlčne/n In vojasAre/n podroljn. Tndl A vstr/ja npr. je prodajala orož/e taAro /rana AraAror tndl /rnArn. Danes je vsa gospo-darsAra In politična pozornost obrn/ena prot: vzhodni Evropi-najdll-žje/nn, dol/ zanesl/l-ve/nn In lažje/nn trga Arot je to dolj oddaljeni In dolj Aro/npUclrnn! jng. Toda AronjllArt /rnAr -Envajt, Ar: se zna razvit: v glodal/;ej.fe razsežnosti, naj dl razviti svet streznil. Na jngn til .fe več žnrlžč, ntorda ,fe več/ih razsežnosti, Ar: nas dl ladAro odčntno pre-dra/nll: Iz /;a.š:7; lepil: sanj od odje//;a/;j;7: zahodne In vzdodne Evrope, Arajt: razvit: svet n: os sveta. Namesto kandidature SmoIIejev odstop Predsednik KEL Karei SmoUe je še v svojem političnem poročilu na deželni konferenci Koroške enotne liste napovedal: „Zbrali smo se, da sprejmemo važne, daleko-sežne, vendar nujne odločitve". Pri tem je imel v mislih sklep deželne konference, da bi se KEL z njim na prvem mestu potegovala za glasove in mandat pri avstrijskih državnozborskih volitvah 7. oktobra letos. Nujo po takem sklepu je utemeljil s tem, da v trenutku, ko gre za dosego zakonske ureditve, s katero naj bi manjšine dobile zastopstvo v zveznem parlamentu, koroški Slovenci pa mandat v deželnem zboru, ne bi smeh stati ob strani. Za tem pa seje najbrž skrivalo nekaj povsem drugega, saj je Zelena alternativna lista na svojem zveznem kongresu sklenila, da pri letošnjih volitvah manjšinski kandidat ZAL ne bo več Karel Smolle, pač pa gradiščanska Hrvatica Terezija Stoisič. Zato je Smolle tudi na deželni konferenci KEL zelenim očital, da so manjšinam odvzeli avtonomijo znotraj stranke, hkrati pa se je obregnil seveda tudi ob Zvezo slovenskih organizacij, češ da je njegovo delo vedno le kritizirala in zavirala možnosti, ki bi jih lahko dosegli zaradi njegovega delovanja v parlamentu. Toda Smolle tokrat ni uspel ne z napadi na ZAL in ZSO ne z željo po svoji kan- didaturi pri državnozborskih volitvah. Za ZAL sta tako deželna predsednica Ingrid Zablatnik kot tudi predstavnik delovnega krožka manjšine znotraj ZAL dr. Jože Messner zagotovila, da ne gre niti za ukinitev statusa avtonomije manjšin v vrstah ZAL niti za hoteno izključevanje KEL ah katere druge manjšinske organizacije v Avstriji, temveč za poglobljeno programsko zasnovo, za katero se bo v bodočem parlamentu v naslednji dobi po sklepu zveznega kongresa ZAL zavzemala Terezija Stoisič. Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm je v svojem govoru izpostavil, da gre njegovi organizaciji za vzpostavitev kulturnega dialoga med raznimi organizacijami koroških Slovencev, za tak dialog pač, ki bo v korist manjšini kot celoti. Pri tem je zavrnil tudi vsakršno upravičenost pavšalnih napadov na ZSO, kakršne je izrekel Karel Smolle: „ZSO je in bo zastopala politično koncepci- Kare/ Smo//e jo dvojezičnosti. Zato smo tudi kritizirali soglašanje s tako imenovanim pedagoškim modelom. Prav ob tem vprašanju in dejanju pa smo se koroški Slovenci razšli in se razhajamo tudi danes. Osnova za novo razpravo o šolstvu je pritožba celovške družine na ustavno sodišče. Z razsodbo tega sodišča je bila deželna vlada prisiljena, da popravi zakonska določila. Toda ta je razsodbo spet spremenila tako, da uvaja slovenščino kot prosti predmet na južnem Koroškem. Proti temu pa smo bili in bomo še naprej, pa četudi nam nekateri očitajo načelarstvo. V tem primeru to oznako radi sprejmemo!" Smolle in njegovi somišljeniki v predsedstvu KEL pa na deželni konferenci niso dobili potrebne dvotretjinske večine predvsem zato, ker njihovih namer ni podprla baza. Predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov mag. Peter Waldhauser je že v razpravi poročal o odklonilnem stališču komunalnih funkcionarjev: „Naš klub je med občinskimi odborniki in njihovimi namestniki izvedel anketo, ki jasno govori proti tem nameram, saj se je 90 odstotkov naših članov izreklo proti samostojni kandidaturi KEL pri državnozborskih volitvah." Drugi občinski odborniki in podeželski aktivisti so tudi poudarjali, da bi taka odločitev utegnila oslabiti izhodišče samostojnih slo- venskih list ah združenj pri občinskih volitvah marca 1991, vnesti nove prepire v narodno skupnost, sploh pa so opozarjali na nujno zagotovitev finančnih sredstev za redno izhajanje občinskih listov, eden pa je dodal: „To je primarno, ne pa, da zmečljemo denar v luknjo, ki ji ne vidimo dna." Ob taki razpravi tudi ni pomagalo, da sta tudi predsednik in tajnik NSKS rotila delegate in delegatke, naj se vendar odločijo „za edinstveno možnost samostojnega nastopanja". Na glasovanju se je za tak volilni nastop izreklo 34 delegatov, 27 pa jih je bilo proti, le eden se je vzdržal glasu (od 238 vabljenih delegatov jih je bilo torej navzočih le 62). S tem je odpadla tudi razprava o volilnem programu in kandidatni listi, dosedanji predsednik KEL Karel Smolle pa je moral - saj je to že prej za ta primer neuradno napovedal -biti dosleden in najaviti svoj odstop s predsedniškega mesta. Drugi člani predsedstva KEL na to še niso reagirali, čeprav je izid glasovanja mogoče razlagati tudi za nezaupnico celotnemu predsedstvu, saj je kot celota deželni konferenci predlagal samostojno kandidaturo KEL. K Smollejevemu odstopu pa je tajnik ZSO dr. Marjan Sturm izjavil, da računa z njegovo politično vrnitvijo v vrh Koroške enotne liste. Andrej Mohar Še pred dobrim letom je bilo v Jugoslaviji greh govoriti o konfederaciji. Takrat so predstavniki zvezne vlade, kolektivno predsedstvo, centralni komite Zveze komunistov in poveljstvo vojske še zatrjevali, da je Jugoslavija trdna federacija bratskih narodov in narodnosti. V tem nekako letu in pol pa se je pokazalo, da je trdnost samo še ne papirju. Slovenija in Hrvaška sta letos spomladi izvedli t. im. demokratične volitve in oblast je prevzela prejšnja opozicija; v Sloveniji stranke, povezane v Demosu, na Hrvaškem Hrvaška demokratična zveza na čelu z dr. Franjem Tudžmanom. V obeh republikah so se v tem času zgodile velike spremembe predvsem s sprejetjem deklaracij o njihovi suverenosti v zvezi z odnosi do drugih republik in narodov v federaciji. V Srbiji, največji jugoslovanski republiki, pa se je v tem času „zgodil narod". Prej partijski šef, sedaj predsednik srbske države Slobodan Miloševič je težke notranje probleme, predvsem na gospodarskem področju, demonstracije delavstva spremenil v močno nacional(istič)no gibanje. Postavil je tezo in jo spretno razširil med narodom, da so Srbi v Jugoslaviji ogroženi, zatirani in izkoriščani, in zborovanja delavstva za boljši socialni položaj so se na mah spreme- Mednacionalni odnosi rušijo Jugoslavijo nila v ogromne mitinge naj- stvu uporabiti tudi silo. Tekla prej s parolami proti izkoriščevalskim in razbijaškim" Slovencem, ko pa so tudi Hrvati vstopih v svojo pomlad, pa se je srbska jeza usmerila in preusmerila proti njim. Svojo ogroženost Srbi najbolj konkretno dokazujejo na Kosovu, kjer so nasproti albanskemu prebivalstvu v absolutni manjšini, pa vendar ga branijo pred njim s parolo ..Življenje damo, Kosova ne damo!" Za proces strnjenja srbskega naroda in vzpostavljanja Velike Srbije so insce-nirali t. im. protibirokratske revolucije v svoji avtonomni pokrajini Vojvodini, kjer so „avtonomaše" zamenjali Miloševičevi podaniki, ter v Črni gori, kjer so valovi demonstracij pomagali prevzeti oblast in zasidrati pro-srbsko kliko. Da bi tudi prav-noformalno potekalo vse po zakonih, so že lani sprejeli dopolnila k srbski ustavi, s katerimi so okrepili centralistično oblast v Beogradu, avtonomnosti Vojvodine in Kosova pa zmanjšali vso moč. Kar jim ie uspelo v Vojvodini in v Črni gori, se jim je zataknilo na Kosovu. Tam so morah proti upornemu albanskemu večinskemu prebival- je kri, število žrtev še danes ni dokončno znano. K tem dogodkom je prilila olja še lanskoletna 600-letnica zgubljene bitke s Turki na Kosovem Polju, ko je Miloševič na proslavi ob prisotnosti patriarha srbske pravoslavne cerkve Germana nekako trem milijonom udeležencev obljubil trdno in veliko Srbijo in zagrozil albanskim „sepa-ratistom " s sankcijami brez izbire sredstev. Sledil je znani politični proces proti Azemu Vllasiju in štirinajstim soobtoženim, ki pa sc je končal z opustitvijo in težkim Miloše-vičevim porazom. Žarek upanja za razrešitev kosovske krize se je pojavil z ustanovitvijo kosovske alternative pod vodstvom dr. Ibrahima Rugove in s sprejemom deklaracije o suverenosti Kosova, ki so jo 2. julija letos sprejeli albanski delegati kosovske skupščine. Beograd pa je na to reagiral z nasprotno potezo in že 5. julija „v interesu ohranjanja celovitosti Jugoslavije" razpustil to „izdajalsko" skupščino in uvedel napol vojno stanje. Albanci na Kosovu sc proti nasilju sicer borijo „s cvetjem", toda le koliko časa še. Kdo bo ugasnil ogenj v žažigalni vrvici, ki se nevarno bliža sodu smodnika? Popoln neuspeh srbske, lahko rečemo hegemoni-stične politike na Kosovu je bilo potrebno deloma nadomestiti s procesom strnitve srbskega naroda - tokrat z delom, ki živi na področju republike Hrvaške. V delih Slavonije, v Kninski krajini, Dalmaciji in na otokih živi po trditvah Beograda kar nekako 700 000 Srbov. Ob spremembah političnega sistema na Hrvaškem in Tudžmanovem prevzemu oblasti, razglasitvi hrvaške suverenosti in sprejemu ustavnih dopolnil republike Hrvaške so v Beogradu ugotovili, da so ti Srbi nacionalno, kulturno in versko ogroženi. Medtem ko so ukinili avtonomijo na Kosovu in v Vojvodini, so pobudili zahtevo Srbov na Hrvaškem po lastni politični in kulturni avtonomiji. Spolitizirani in trdno organizirani Srbi, predvsem v Kninski krajini, močno finančno in moralno podprti iz Srbije so za čas od 19. avgusta do 2. septembra organizirali referendum, kije v bistvu plebiscit. Srbsko prebivalstvo na Hrvaškem se torej v teh dneh ..demokratično" odloča o svoji politični prihodnosti. To pa je zbilo sodu dno za sedanje konflikte na Hrvaškem. O tem pa več v prihodnji številki. Jože Rovšek Izhodišče SZI bo preučevanje koroških medetničnih odnosov V začcJru avgusta )e J;7o astanovjeno Jrn.sJto .S7oven.s7r/ znaroteen/ /ušJ/at /.SZ//. Za preJ^eJn/Ja /e b// /zvojen Jr. Ua/cnJn .S'Jr;a, a.s/.stcr!t na ZfM/Z/a/M za .soJobno zgoJo-v/no na ce/o v.iTa' an/vcrz/. V oJbora novega SZ/ .so nas/eJn/; .soMStanovJe//';'.' nna*. pro/. Jr. .SvJJo .S;enčn;7c /poJpreJ.seJ-n/b), Jr. Avguinn Ma//e (fa/n/bj, bebb.s J. /later /b/aga/n/b), mag. Marja Jar/c, Jr. IVa/ter Laban, ./anZro MerZrač, Tomaž Ggr/.s, Peter tV;'e.ser t'n Jr. Pav/e ZJovc. V naJzornem oJJorn so pro/. M/Ja T/abi/b, Jr. Pav/e Zab/atn/b /n Jr. Prane/ Zsv/tter 5t. V na Ja Je v a tja pr/spevZcot^ o organ/zacj/ .s/ovensJega znanstvenega Je/a na PorosZrem o/pavjamo pogovor s preJ.seJn/-Ztom SZ/ Jr. .S/mo. Vprašanja mn je zastav// /gor ,ScJe//an Jer. Za/ta/ je At/ SZ/ ponovno ostanov/jen/ Tega ni mogoče razumeti brez poznavanja razvoja prejšnjega znanstvenega inštituta in diskusije, ki je v pretekiih letih tekla v okviru ZSO. Znano je, da SZI prej ni bil samostojen, temveč je bil de iure neke vrsta služba ZSO, de faeto pa je bil seveda nekaj drugega, zbiral je slovenske in tudi nemško govoreče znanstvenike, ki so se ukvarjali s problemi slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, z etničnimi vprašanji in tudi z vprašanji regije. S tem v zvezi bi omenil študijo 'Wohnen und Bauen in Sudkarnten', ki ne zadeva neposredno mednarodnostne odnose. Diskusija o osamosvojitvi SZI, ki je najprej tekla v ZSO, je bila po mojem mnenju pravilna, vendar se je v letih 1988 in 1989 razvijala tako, da zame ni bila zadovoljiva. V teku te razprave se je rodil Slovenski inštitut za proučevanje prostora Alpe-Jadran. Ko je postalo očitno, da v okviru ZSO in novonastalega inštituta prejšnji sodelavci SZI oz. njihove koncepcije ne bodo več vključeni, mi je postalo jasno, da moramo na nek način nadaljevati s prejšnjim znanstvenim delom. Pred enim letom, ko smo društvo SZI prijavili pri policiji, kajpada še ni bilo dovolj konkretnih predstav, kako naj to izvedemo. Osnovno izhodišče pa je bilo, da naj bo to združenje znanstvenikov, ki preučujejo etnična vprašanja. Kakšna so Izhodišča SZ/ po ustanovnem obenem zborni' Kakšni so vaš/ c/JI, kakšne organ/zaejske osnove, kje se nabaja nov/ SZ/ v razve/aft/ s/ovensk/ orga;ttzactjsk;;-po/I/IčnIsccnI na Koroškem? Na občnem zboru se je zbrala vrsta znanstvenikov in sodelavcev inštitucij za izobraževanje odraslih. Ustanovljeno je bilo društvo, ki bo samostojno odločalo o svojih znanstvenih programih in o svojem delu. To naj zajame preučevanje medetničnih odnosov, znanstveno dokumentacijo in dokumentacijo dogodkov v našem prostoru, nadalje nameravamo opravljati bazično raziskovanje tako z glavnopoklicnimi in honorarnimi sodelavci kot tudi preko projektov. Zagotoviti hočemo, da bodo izsledki tega dela dostopni široki javnosti in da se jih bodo pri svojem delu lahko posluževali tudi drugi, npr. znanstveniki in študentje. V odnosu do organizacijskih struktur koroških Slovencev - NSKS, ZSO, SPZ, KKZ, ZSZ, strokovna združenja in tudi posamezna društva - hočemo biti samostojni in odprti do vseh. Vsem želimo biti na voljo v enaki meri, če bodo potrebavali študije, ekspertize ali manjše nasvete. Kakšni bodo konkretni odnosi in naše ponudbe, bomo lahko povedali po temeljitejši razpravi v društvu. Najkasneje do decembra naj bi bile na Dr. l/a/enbn S/ma občnem zboru sklenjene nove programske in druge smernice na širši osnovi. Kako se bo nov/ SZ/ financira/? Zelo sem zadovoljen z izjavo ministra Dularja v SV, da bo možno delno financiranje s sredstvi, za katera bo poskrbela slovenska vlada. Seveda pa bi bilo absurdno, da bi delo SZI financirala samo ta stran, zato se prizadevamo, da bi v določeni meri prejeli tudi stalno podporo od avstrijske zvezne vlade. Jasno je, da se bomo posluževali tudi možnosti projektnega financiranja, vendar z njim ne bo mogoče kriti vseh dejavnosti in plačevati zanje potrebnih glavno-poklicnih kadrov. Z us/anovl/vl/o raz-Mtova/enga Inš/I/n/a A/prijadra;; /n zdaj SZ/ nastaja v/Is, Ja s/ bosta konkurira/; dve znans/veno-raz/skova/n/ ns/anov/. M/II/on š/I/ngov, k/ j/b je slovenska v/ada zda/ namenila SZ/, nakazu/e tekmo van/e za /Znance, sa/ bo ta denar manjka/ ZSD v njene;;; proračunu za /nšt/tnt A/pe-/adran. A/; to n/ problematično za obe strani? Ustanovitev inštituta Alpe-Jadran nisem smatral za posrečeno, ker je pri tem nastal vtis, da gre za nekakšno nadomestilo za prejšnji inštitut - SZI. Jasno mi je bilo, da je treba nadaljevati z delom starega inštituta na novih osnovah, zato smo ga na novo ustanovili in osamosvojili. Vendar nekatere ideje in določena področja, ki jih protagonisti novega inštituta Alpe-Jadran nameravajo pokriti močneje kot prejšni znanstveni inštitut, vsekakor smatram za zelo potrebne in jih tudi podpiram. Prav je, da najdejo svoje mesto. Zal se ne morem strinjati z zagovorniki inštituta Alpe-Jadran, ki so v nekdanjih razpravah v okviru ZSO menili, da naj bo namesto bazičnega raziskovalnega dela nova osnova projektno delo. Ne verjamem, da bo mogoče samo z dohodki iz projektov financirati menedžerja in tajnico tega inštituta, in tudi ne vem, kako se bo to obneslo. Kljub temu pa vsekakor ostajamo odprti za njihove ideje. Težko pa se je seveda izogniti konkuriranju. Konkurenca je in ni. Je v toliko, ker obstajata dve ustanovi in se bosta obe potegovali za potrebna sredstva. Po drugi strani pa je ni, saj se bosta oba inštituta ukvarjala z že omenjenimi različnimi težišči znanstvenega dela. Seveda pa se pri načrtovanem delu ne moremo usmerjati samo v to, kako naj bi preprečili eventualno konkuriranje. Zato predlagam, da naj bi se pred našim občnim zborom predstavniki obeh inštitutov sestali in razčistili odnose. Na poenotenje pri tem zaenkrat ne mislim. Rad bi, da predi-skutiramo, kaj potrebujemo na raziskovalnem, dokumentacijskem in drugih področjih, saj to očitno še ni dovolj razjasnjeno. Nato bomo videli, katere organizacijske oblike najbolj ustrezajo našim potrebam. Spričo vseb dosedanji/; poskusov s/abšan/a pozirje iu s/ruk/ur ZSY/ se pp/avja vprašan/e, a/i ;;s/a;;ovi/ev SZ/ ni nadal/njl korak v /o smer? Vem, da nekateri smatrajo ponovno ustanovitev SZI kot problem, vendar lahko zagotavim, da SZI ni bil ustanovljen proti ZSO - tako mislijo tudi vsi, ki so ga ustanovili. Če pa ga ZSO odklanja in ga smatra za nasprotnega, pa je to njen problem. Seveda pa se tudi zavedam, da nekaterim ustanovitev novega SZI pride zelo prav za izigravanje ZSO. Prav tako tudi nekatere druge trditve ne držijo: NSKS na primer preko 'nt' izjavlja, da je Slovenija doslej delila podporo slovenski manjšini v razmerju 2:1 v korist ZSO. Kolikor je meni znano, je to pretirano, bilo je verjetno 3:2. Pri tem pa ne omenjajo, da je ZSO zdrževala SZI, študijsko knjižnico, mladinski dom in kulturne domove na podeželju. Nafta m konfhkt Sever-Jug Zgodovina, vera in pred-sem nafta so imele pomembno vlogo pri izbruhu sedanje krize na Bližnjem vzhodu. Tokrat ni manjšo državo napadla ena od obeh supersil, temveč regionalni diktator, ki hoče svojo državo spremeniti v supersilo v arabskem svetu, sebe za absolutnega vladarja. Intervencionizma smo bili vajeni v času hladne vojne in žvenketanja blokovskih orožarn. Zdaj, ko se je celotna struktura nasprotja Vzhod - Zahod spremenila, se nam dogodki na Bližnjem vzhodu zdijo povsem nenaravni v odnosu do našega „novega" sveta rušenja zidov in spremembe bivšega vzhodnega medveda v pohlevno in zaradi notranjih problemov nekam zbegano veliko ovco. Navaditi se bo treba, da postopanje po znanem zgodovinskem receptu (iskanje izhoda iz notranje krize v napadu na tujo državo) ni (več) nikakršen monopol supersil, pa čeprav te danes soglasno obsojata Irak. Tudi če se je nasprotje Vzhod-Zahod omililo, ni rečeno, da so s tem rešeni glavni svetovni konflikti. Nasprotno. Medtem ko je bilo nasprotje Vzhod-Zahod v bistvu nasprotje med dvema sistemoma v razvitem svetu, kjer je eden podlegel zaradi očitno slabšega gospodarskega koncepta, nosi nova kriza na Bližnjem vzhodu jasne znake konflikta Sever -Jug. Tega nasprotja pa ne bo mogoče rešiti s kako „mirno revolucijo", kot smo jih bili pravkar še vajeni, kajti to nasprotje ni nasprotje družbenih sistemov, temveč nasprotje med revnimi in bogatimi, razvitimi in nerazvitimi. Njegove razsežnosti in njegov konfliktni potencial pa zdaleč presegajo staro hladno vojno. Dr. Kristijan Schetlander Vpraš!jiva pomoč Vzhodu Debata okrog jedrske elektrarne v Bohunicah na Češkoslovaškem in sploh o jedrskem pridobivanju energije na vzhodu nam kaže, da odprava komunistične vladavine in uvedba demokracije po zapadnem zgledu avtomatično še ne pomeni zmage razuma. Seveda moramo upoštevati, da so stari režimi novim zapustili velike probleme. Gospodarstvo, industrija in še posebno sistem pridobivanja energije so v katastrofalnem stanju. Energije primanjkuje, obstoječe naprave pa so veliki onesnaževalci okolja. Rast cene nafte zaradi bližnjevzhodne krize in sprememba plačevanja nafte in plina Sovjetski zvezi (doslej preko kliringa - nadomestilo z izdelki lastne industrije - bo od januarja 1991 v konvertibilni valuti) bosta pritisk še znatno povečali. Zato je v določeni meri razumljivo, da tudi novi voditelji iščejo izhod v jedrski energiji, in to ob aktivnem podpi- ranju nekaterih zahodnih držav. Siemens, Westin-ghouse in Electrice de France nameravajo graditi jedrske elektrarne v ČSFR, slednja tudi na Madžarskem. Investicije bi naše vzhodne sosede odplačevale z električno energijo, ki bi morala teči preko Avstrije. Čeprav Avstrija iz varnostnih razlogov nasprotuje obstoječim jedrskim elektrarnam, „Ver-bundgesellschaft" indirektno prispeva svoje k tem načrtom: namerava izgraditi 380 KV-omrežje, preko katerega bi se pretakal električni tok med vzhodom in zahodom. Ta zahodna „pomoč" vzhodu je več kakor vprašljiva, najmanj pa sebična. Za vzhod pa bi bil kljub velikim obstoječim problemom bolj perspektiven energetski koncept, ki bi temeljil na racionalnejši uporabi elektrike in alternativnih načinih njenega pridobivanja. Dr. Kristijan Scheiiander Lužiški Srbi in nemška združitev BUDYŠIN/BAUTZEN. Lužiški Srbi so pozvali nemško javnost, posebej pa politike v vzhodni in zapadni Nemčiji, naj pri sestavljanju bodoče ustavne zakonodaje skupne Nemčije v ustrezni meri upoštevajo življenske interese narodnih skupin. V memorandumu, ki je bil 2. avgusta sprejet v centru Luži-ških Srbov v Budyšinu, opozarjajo na nazadovoljivo upoštevanje narodnostnih pravic v zahodnonemški ustavni in temeljni zakonodaji ter predlagajo ustrezne popravke. Avtorji memoranduma ugotavljajo, da se bo Zvezna republika Nemčija lahko tem bolj uspešno zavzemala za pravice manjšin, če jih bo tudi sama kodificirala in izvajala. Kot primer za potrebne spremembe Lužiški Srbi navajajo naziv 'Nemec', katerega bi radi zamenjali z nazivom 'državljan'. SLOVENSKI HEUTE !M! DieSeite fur unsere deutschsprachigen Leser/innen VESTNIK KEL kandidiert bei MRW nicht -SmoHe iegte Obmannsteiie zuruck Bei der Landeskonferenz der Karntner Einheitsliste wollte deren Obmann Karel SmoHe gemeinsam mit den anderen Vorstandsmitglie-dern den BeschluB herbeifii-hren, daB die KEL eigenstan-dig bei der Nationalratswahl 1990 kandidiert. Doch der Plan scheiterte, worauf SmoHe - wie bereits vorher inoffiziell angekiindigt - sei-nen Rucktritt als KEL-Obmann erkiarte. Bei der Landeskonferenz wurde vor allem von Seiten des Klubs slowenischer Gemeinderate klargesteiit, daB 90 Prozent der Kommu-naipoiitiker eine soiche Kandidatur ablehnen, da sie einerseits die Kandidaturen bei den folgenden Gemeinde-ratswahlen finanzicH gcfiihr-den, andererseits aber auch die Gegensatze unter den Slowenen vertiefen konnte, was sich vviederum negativ auf das Resultat der Gemein-deratswahien auswirken konnte. Dementsprechend klar verfehlte SmoHe auch die notwendige Zweidrittel-mehrheit filr eine eigenstan-dige Kandidatur. Auffallend war auBerdem, daB an der Landeskonferenz nur 62 von 238 Delegierten teilnahmen. Wer SmoHe nach seinem Rucktritt folgen wird, ist noch nicht geklart. Der Sekretar des Zentralverban-des, Dr. Marjan Sturm, erkiarte jedoch, daB er mit einer Ruckkehr Smolles auf den Obmannposten der KEL rechne. SV-Leserreise Vom 12. bis 14. Oktober 1990 ladt der „Slovenski vestnik" wieder zu einer Leser-reise. Zielort ist heuer Medu-lin, wo fiir den dreitagigen Aufenthalt ein reichhaltiges Programm vorbereitet wurde. Preis: 1.250,- Schil-ling, Anmeldungen und Informationen in der Redak-tion (Tel. 0463/514300). SZ!/SW! wurde wiedergegrundet Anfang August wurde das Slowcnische wissenschaftli-che Institut als Verein wie-dergegrundet. Vorsitzender ist Dr. Valentin Sima, Zeitge-schichtler an der UBW. Der fruhere Leiter, Dr. Avguštin Malle, ist Sekretar. For-schungsschwerpunkt sollen die interethnischen Relatio- nen sein. Das Institut will auf Basisforschung und Doku-mentation groBes Augen-merk legen, erklart Sima. Die slowenische Rcgierung er-moglichte eine Teilfinanzie-rung, man hofft auch auf eine ahnliche Unterstutzung sei-tens der osterreichischen Bundesregierung. Feste-Ausgieich: AK kiagt jetzt Als sich die Konkurs-Ge-rtichte um den Bleiburger Be-trieb FESTE Schlafkomfort erharteten, bekamen viele der ehemals liber 100 Beschaftigten neben dem blau-en Brief auch noch andere Sorgen. Die Flausbank (Raiffeisenkasse) hatte mo-natelang die Lohne auf die Gehaltskonten liberwiesen, ohne daB dies durch den Be-trieb gedeekt worden ware. Nun sollten die Beschaftigten ftir das nicht durch sie ver-schuldete 'Minus' auch noch die Zinsen begleichen. Die Arbeiterkammer legte Klage Kiaraniage Der Abwasserverband der Gemeinden Wernberg, Ro-segg. St.Jakob und Velden sucht nach einem geeigneten Ort ftir eine biologisch hetrie-bene GroBklaranlage. Sie soli das Abwasser von 50.000 Einwohnern bewaltigen und insgesamt rund 640 Millionen Schilling kosten. Am derzeit geographisch und kostenma-Big glinstigsten Standort St.Agyden/Scntilj (Gemein-de Velden) kam es zur Grtin-dung einer Btirgcrinitiative und zu massivem Widerstand der Bcvolkcrung. wegen des Verdachtes der fahrlassigcn Krida ein. Auf einer Informationsveranstal-tun mit AK-Jurist Dr. Pa-schinger und dem AK-Be-zirksstellcnleiter StraBer wurde aufgedeckt, daB den Beschaftigten mit negativen Konsequenzen gedroht wur-dc. falls sic an der Versamm-lung teilnehmen. Der als 'An-gestellter' anwesende ehema-lige Juniorchef Dr. Ferdinand Stefitz wehrte - obwoh! nicht namentlich angespro-chen - vehement ab. Paschin-ger versprach den Arbeitneh-mern jede nur mogliche Hil-fcstellung seitens der Kam-mer, der ebenfalls anwesende Vertreter des Alpenlandi-schen Kreditorenverbandes Dr. Ruckhofersprach sich fur eine einvcrnehmliche Losung mit der Bank aus. Konkrete Zusagen gab es allerdings keine. FESTE hatte vergan-gene Woche einen Zwangs-ausglcich mit dem Antrag auf Bctriebsweiterfuhrung ange-meldet. Bis Monatsende sollen alte Beschaftigten gekfin-digt werden. Ob im Herbst der Betrieb wieder aufge-macht wird und wieviele dann wieder neu cingestcllt wer-den konne, blcibt vorerst un-klar. Priznanje za Požgamco Priznanje za izvedbo gledališke uprizoritve „Požganice" Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca je te dni Slovenska prosvetna zveza prejela tudi od Prežihove žene Marije Kuhar. V pismu SPZ namreč pravi: „Dragi rojaki! Kljub moji starosti - nisem več v stanju, da bi samostojno čitala - mi je bilo omogočeno, da sem se seznanila in spremljala vaše požrtvovalno prizadevanje in delo z uprizoritvijo Požganice v dramatizaciji Vladimirja Kocjančiča in režiserja Petra Militarova. Vam in imenovanima ter vsem igralcem iz kulturnih društev z obeh strani meje, vsem ostalim sodelujočim pošiljam čestitke za uprizoritev zgodovinskih dogodkov dvajsetih let, ki jih je moj mož Voranc snoval leta 1936 v zaporu na Dunaju in tudi med mojim bivanjem pri njem v Parizu leta 1938. Dokončano Požganico je poslal po Jožu Vilfanu v Ljubljano Ferdu Kozaku tik pred pričetkom II. svetovne vojne. Ker jaz ne morem ali zelo zelo težko pridem do vas, bom vesela vašega obiska na našem domu v Domžalah, kjer bivam s hčerko Mojco in ostalimi. Sprejmite tovariške pozdrave, Marija Kuhar-Prežihova." Mladi ustvarjajo že dvajset tet Letos se bodo v Vuzenici že dvajsetič srečali mladi rojaki iz štirih dežel (Slovenije, Koroške, Porabja in s Tržaškega) in družno likovno ustvarjali. Likovna kolonija mladih traja vsako leto po teden dni, gostitelji in gostje pa živijo skupaj pri družinah v Vuzenici in na Muti. Ta oblika druženja jc prav gotovo edinstvena na kulturnem področju. Razvila se je po ideji vuzeniških šolnikov in v sodelovanju z nekaterimi učitelji s Koroškega, se vrasla v srca mladih in domove tega kraja, poleg Korošcev pa je pritegnila še Porabcc in Tržačane. 20-letnico pa je likovna kolonija mladih dosegla prav zato, ker je bila po svoji obliki organiziranosti in vsebini vselej sveža in privlačna. Sodelovanje na kulturnem področju je vsekakor potrebno. Kako pa ga razvijati, bi nam za zgled prav gotovo lahko služil vuzeniški primer. Zato je tudi predsedstvo Zveze kulturnih organizacij Slovenije ob 20. obletnici te svojevrstne in zgledne prireditve pripravilo za petek, 24. avgusta v zbornici Osnovne šole Vuzenica javno odprto tribuno, na kateri bodo vidni predstavniki slovenske vlade in kulturnih organizacij razpravljali predvsem o pomenu likovnega ustvarjanja v okviru Koroške likovne kolonije mladih. Sprejemni izpiti za glasbeno šolo PODJUNA, v ponedeljek, 1(L septambra 1990 ob )4.