Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Ishaja ? Ljubljani usk torek, četrtek in soboto.
Naročnina za avatro-ogrske kraje za celo leto H K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3SU K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7’90, za (Vtrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta 4'80 K
Skesat MB«*««! fttavSi&s l® v.
Reklamacijo so poštnine prose. Nefrankirana pisma se ne spre jemajo. Rokopisi se nei vračajo Inaarati: Enostopna pett-vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin. večkrat po dogovoru. '
32. štev.
V Ljubljani, v četrtek, dne 17. marca 1910.
Leto XIII.
NASLOVA: Za dopise in rokopise xa list: Uredništvo j Rdečega Prapora >, Ljubljana. — Za denarne požiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. L d.: UpravniŠtvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/11.
Bolečine finančnega ministra.
Javili smo že, da hoče vlada zopet pumpati in da se ji silno mudi, dobiti od državnega zbora dovoljenje za nove dolgove, hposoditi si hoče vlada pravo malenkost: Le 181 milionov 740.000 kron. Svoji zahtevi je vlada dodala sledečo »utemeljitev*: 1. Delegaciji sta že leta 1908. dovolili
15	milijonov za topmčarsko orožje. Po kvoti od-pade na Avstrijo 9,540.000 K. 2 j leta 1902. sta delegaciji za armado in mornarico dovolili 370 mi* lijonov 956.000 K. Od te vsote odpade na Avstrijo 242,167.136 K. V pokritje te potrebščine je vlada z zakonom z dne 19. svečana 1907, najela posojilo 141,811.400 K. Ker pa je vlada iz tekočih dohodkov pokrila 90,815.436 K, torej preostaja še gori navedenih 9,540.000 K primanjkljaja.
2.	Vsled m mirov ob južni meji države koncem leta 1908. in začetkom leta 1909, je bilo treba za armado izdati velike vsote. Samo za deželno brambo je vlada izdala 22,200.000 K. Za mornarico je vlada izdala precej milj ono v iz tekočih dohodkov. Te izdatke bi morali delegaciji dovoliti. Ker pa je lani zaradi ogrske krize izostalo deleg&cijsko nasedanje, je vlada prisiljena od parlamenta »i izposlovati pooblastilo za novo državno posojilo v znesku 181,740.000 kron. Državni blagajni bi povrnila 150,000.000 kron, z ostalo vsoto 31,740.000 kron bi pokrila izdatek za topničarstvo in mornarico. Javili bomo, kaj povedo poslanci vladi na to.
Kako Je lep vojaški stan .. I
V	državnem znoru so suciaim demokratje vložili interpelacijo radi smrti četovodje Irana Gruberja 3. domobranskega pešpolka, luterpelacija navaja sledeče pismo, ki ga je Gruber dne 27. septembra 1. L pisal svojemu stricu;
Dragi stric!
Naznaniti Vam moram, da sem se na nočni vaji od 20. na 21. avgusta tako prehladil, da skoraj nisem mogel več marširati. Ko smo prišli v kasarno, sem šel takoj spat Drugi dan, 22., sem se javil bolnega. Bolniško preiskavo je imel polkovni zdravnik dr. Karel Kriegelslein vitez pl. Stern-fald. Dejal sem mu, da dobim najbrže vnetje oprsne mrene ali pa pljučaico. Zdravnik me je z roko prijel za bolno stran in dejal: Masirati! V bolniško knjigo se je vpisalo, da sera sposoben za službo. Dne 23. avgusta sem šel zopet na zdravniško preiskavo. Zgodilo se mi je kakor prvi dan. V knjigi bolnikov pa je bilo vpisano: <Danes in jutri vaditi brez tornistra; za službo sposoben.* Tedaj sem jatil stvar svojemu dobremu stotniku v navzočnosti narednika Krema in dejal, da ne morem na vajo. Stotnik me je vprašal, zakaj sem videti tako bled in slab. Tedaj sem javil stotniku svoje prehlajenje. Gospod stotnik me je vprašal, če imam dobrega prijatelja. Pomislil sem in odgovoril: Da. Tedaj je dejal stotnik, naj si delam obkladke in ležem; jutri mi ni treba iti na vajo. Dne 24. sem šel zopet na bolniško preiskavo. Zdravnik je začel kričati nad menoj: «Dal Vas bom zapreti!* in me je imenoval si mu la n ta. To me je zelo razburilo in odgovoril sem v kratkem, da nisem slepar. Naenkrat mi je dejal zdravnik: «Gruber, nikar se ne razburjajte. Jutri pojdete brez tornistra in pridete vsak dan k meni na preiskavo. Ne lezite pa na mokro travo ali hladno zemljo, temveč vselej na sveženj sena.» Kaj se je takrat zapisalo v bolniško knjigo, ne vem, ker sem pozabil. Toliko vem, da sem bil »sposoben za službo*, ker sem moral drugi dan na manever. Ko se je stotnija tisti dan, 24., vrnila od vaje, sem javil naredniku, kaj je zdravnik govoril z menoj. Drugi dan, 25. avgusta, smo odmarširali iz Gradca na velike vaje na Koroško. Na maršu mi je večkrat prihajalo slabo, a s konjakom, ki ste mi ga bili dali Vi, sem se vsakikrat osvežil. Pxya vaja se je
začela pri Sv. Urhu. Med vajo sem se držal s črno kavo po konci. Po vaji, ko je bil odmor, sem si dal prinesti vina, ki sem ga pil v požirkih. Med poldnevnim odmorom je bilo tudi kosilo. Uredil sem svoj voj in prečital imena. Ko sem hotel pogledati, če ni kdo izostal, mi je prišlo tako slabo, da sem se opotekel, kar so mnogi videli. Čez nekoliko minut sem se zopet popravil. Do preko Vil-dona sem potem marširal; tam je stotnik vzel moj plašč na konja in pešac Leiner je vzel mojo puško. Cez približno pol ure smo imeli kratek odmor. V tem trenotku je pripeljal voz za prtljago mimo. Moj dobri stotnik js zaklical: «Train halt! Gruber na voz!* Na to sem sedel na voz. Geta je korakala po najkrajši poti v Gičich. Z vozom smo dospeli okrog 8. zvečer tja. Iskati sem moral svojo stotnijo. Ko sem jo našel, sem šel lahko zopet kar na zdravniško preiskavo. To je imel polkovni stotnik dr. Mam. Med tem, ko sem mu pripovedoval vso stvar, se je bavil tudi z drugimi. Ce je moje besede razumel ali ne, ne morem povedati. Z irav-nik je dejal: »Pojdite, jutri brez tornistra.* <Da, da,* je bil moj odgovor, ker sem bil že popolnoma ravnodušen in mi ni bilo že nič več mar za življenje. Le to me je še tolažilo, da me je gospod stotnik še toliko podpiral.
Tisto noč sem imel strašno mrzlico. Neki rezervist me je držal za roko, dokler nisem zaspal. Njegovega imena ne poznam. Dne 26. zjutraj sem bil v primeri s prejšnjim večerom precej svež. Ko smo odkorakali, je prišel gospod stotnik. Njegova prva beseda je bila: «Kako Vam je, Gruber?* Odgovoril sem: «Ša ne bolje, gospod stotnik.* »Se-dite na voz,* je dejal. Tedaj sem mu javil, da ne smem na voz brez zdravnikovega dovoljenja in da rajši marširam s stotnijo. Marširal sem do Gross-Kleina. Ko smo prišli tja, sem bil popolnoma gotov. Od tam sem šel še približno pol nre na zdravniško preiskavo. To je imel neaktiven asi* stenčni zdravnik. Takoj mi je meril toploto, potem me je preiskal in dejal: «V bolnišnico.*
PODLJSTEK.
Savičev pesimizem.	Daije.
To solnce na nebu ... ? Z zlatimi črkami vas obseva, z blagim žarom vas greje? — Ne verujte! Laž je, laž, laž, laži
Slavčkova pesem? Ljudska umetnost? Uče-njaška znanost? — Nič, nič, niči Ne verujteI Laži, same laži!
Vse je laž!
Samo trpljenje je resnično. In vsa beda sveta je resnična. Ali se ni srce povspelo v najvišje višave, nad zvezde, v eter vesoljnosti? Ali se m bilo potopilo v najglobje globočine oceana... ? In kaj je našlo?
Bedo, bedo, bedol
Laž!
Kjerkoli so ljudje upali in zidali svoja poslopja na temelju nade, povsod jih je življenje izdalo.
Sam Je upal. Sedaj pa ne več! Led je pre* gladek, steklo prekrhko. Norci ne upajo. Nesrečen je, pa noče biti še norec vihutega.
Kje se izpolnjujejo nade? Kje po vsem svetu? Katera borba prinaša plodov? V kateri sad se ne zariva črv?
Vi upate? Hahahal... Zaljubite se v Olgo, verujte prisegam, pogledom, poljubom, sorodnosti
duš in kadar Vam bo pisala: »Zbogom! Pozabi mel* — prekolnete upanje in zapodite nade v temo.
Poglejte narod, ki ječi pod pritiskom sile. S svojimi pleči se upira proti jarmu, ki ga teži, les mu vrezuje krvave proge v kožo, jarma le ne more porušiti.
Poglejte milijone bednega ljudstva! Tisočletja trpe, upajo ... in ljudje umirajo lakote, po-gibajo za tuberkulozo in zahajajo sami v smrt.
Stoinsto prorokov je hodilo po svetu. Pred tisoč in tisoč leti je Konfutse prižigal luč modrosti na daljnem vzhodu; divne nauke je Širil Buddha po bajni deželi Evfrata in Tigrisa; za človeštvo in božansko prepričanje svoje duše je nesel Kristus sam svoj križ na Golgato'... Ha ... Kje so plodovi? Ali ne trgajo civilizirani narodi Evrope košček za koščkom iz zlate dežele sredine? Ali ne rabijo ubogega kulija kakor tovorno živino?... Ali ne razsaja kuga po deželi Lotosa? In indijski fanatiki mrcvarijo svoje telo, trpinčijo svoje ude v neverjetni neumnosti... Ali ne jemlje srečni, zviti kristjan svojemu nesrečnemu kristjanskemu bratu zadnjega bornega koščka kruha izpred ust? Ali ne zapeljujejo s svojim zlatom njegovih sester in hčera?
Oh, upati, upatiI Kakšna blaznosti Igračke
I tajne usode smo, ki se nam roga, kadar sanjamo srečo in smatramo življenje resno.
| In ti si bil tak otrok! Upal si, zidal si mra-morne in zlate gradove po oblakih, verjel si v srečo, v življenje, ljubil si, ljubil... Boriti si se hotel... Oh, kaj si vse hotel in vse je pusto, lažnjivo. Najsvetlejša sreča te je prevarila, naj-opravičenejši up te je izdal, roža se je osula in samo trnje je ostalo. V tvojem srcu sedaj b6de in trga ti dušo.
Nobenega upanja več.
Vanitas vanitatum ...
Življenje je okrutna igra in mi smo igračke, žive igračke, upanje je pa sladkor, ki nam ga daje fatum, da plešemo, skačemo, se vrtimo, komu v zabavo, komu v korist...?
Vse je prazno. Noč je, zvezde na nebu so laž, kar plava okrog nas, je sama noč, črna, gosta, večna noč.
Slučaja ni, tragikomedija se ne izpreminja. Ob naši zibelki so stale Čarovnice, ki so zapisale zgodovino našegfa življenja v svojo debelo pro-kleto knjigo in sedaj teče to življenje samo, in mi smo norci, pa menimo, da je sami ravnamo!
Zaljubite se v Olgo, dajte ji vse svoje srce, verujte v ljubezen, upajte in zaupajte I Sanjajte svojo srečo! V knjigi je zapisano drugače. Nekega dne vam bo pisala: Zbogom! Pozabi me!
Die optimistische Weltanschauung ist die nie-dertrachtigste Weltanschauung I
Da, d&, prijatelj Schopenhauer! Ti imaš prav I ■	Dalje priti.
Vrnil sem se k stotniji, tam sem se očistil prahu in po menaži sem odšel v slotnijsko pisarno. Tam sem ravno našel gospoda stotnika. Dal mi je roko, želeč mi, da bi kma’u okreval in me je vprašal, kje spim nocoj. Dajal sem: «Pri stotniji*. Vpraševal sem za kakšno posteljo ali gunj. Ljudje so mi rekli, da nimajo ničesar. Tedaj je gospod' stotnik dejal gospodu poročniku Scbreinerju: »Poiščite zanj sobo in posteljo * Zahvalil sem se gospodu stotniku in tem odšel z gospodom poročnikom, ki mi je dejal, naj počakom pri stotniji. V kratkem je prišel pome. Šel je z menoj v mlin, kjer mi je bilo dobro in sem šel spat. Bilo je okrog 8 zvečer. Ob V210. sem se zbudil in sem imel zopet vročino, ki je trajala do 2. zjutraj. Ob 10. sta prišla dva gospoda. Eden je bil praporščak naše stotnije. Drugega nisem videl. Gospod praporščak Smola je prišel k meni in me vprašal, če naj gre po zdravnika. «Ne», sem dejal, «žejen sem, žejen*. Tedaj mi je gospod praporščak prinesel vode in dejal: «Če kaj potrebujete, le pokličite, pa Vam prinesem*. Drugi dan sem se z železnico odpeljal v Gradec v domobransko bolnišnico, kjer ležim še danes težko bolan s pljučnico in sploh na Tem, kaj bo z menoj. Zahvaljujem se gospodu stotniku, da me je bolnega podpiral kakor oče svojega otroka. To vse je resnično. Mnogo srčnih pozdravov od Vašega hvaležnega nečaka.
Ivan Gruber.
Dne 8. februarja je Gruber umrl.
Interpelantje vprašujejo:
1. Ali je domobranski minister voljan, skrbeti za to, da se pokličeta glavni krivec polkovni zdravnik dr. vitez Kriegelstein in sokrivec dr. Manz na odgovornost in se strogo kaznujeta?
2. Ali je voljan, skrbeti, da dobe starši, ki so izgubili svojo oporo, primerno odškodnino?
3. Ali je voljan, delovati na to, da v dvomljivih slučajih vojaške bolezni ne bo odločeval posamezen vojaški zdravnik, ki ima vsled svoje popolne oblasti često nagnenje za svojevoljnost?
Politični odsevi.
* 0 trgovinski pogodbi med Srbijo in Avstrijo
piše belgrajska »Pravda": Avstro-ogrski minister za zunanje zadeve grof Aehrenthal je naznanil srbskemu ministru predsedniku Pašiču preko srbskega poslanika na Dunaju, da se bodo začela pogajanja o trgovinski pogodbi med Avstrijo in Srbijo, čim se vrne avstro ogrski poslanik v Bel-gradu grof Forgach s svojega dopusta. Ob tej priliki se bo tudi podaljšala koncesija glede izročevanja zločincev med Avstrijo in Srbijo.
* Urino Liechtenstein je izvoljen za načelnika krščansko-socialne stranke.
* Dr. Weisskirchaer se je vendar ustrašil. Dočim je začetkoma odločno odklanjal dunajsko županstvo, izjavlja sedaj, da mu začasno ni mogoče, izstopiti iz vlade, a kadar bo mogoče, bo smatral za veliko čast, postati Luegerjev naslednik.
* Podžupan Porzer bo najbrže začasno izvoljen za dunajskega župana in bo grel prostor Weisskirchnerju.
* Japonska in Združene države. Amerikansko časopisje se živahno bavi s predlogom bankirja Schiffa, da se mora Amerika ostro postaviti proti Japonski in da se mora zapreti denarni trg za japonska posojila. Mnogi se izrekajo proti temu, ker se boje za amerikanski uvoz na daljnem vzhodu in niso pri volji, da bi ves narod trpel na ljubo denarnim interesom Morganovega bančnega trusta.
* V narodno-gospodarskem odseka je posl. Seitz interpeliral, kaj to pomeni, da je poljedelsko ministrstvo poizvedovalo o vplivu carin na plodonosnost kmečkega gospodarstva, da se pa rezultat tega poizvedovanja ni naznanil javnosti. Predlagal je resolucijo, ki poživlja vlado, da naznani odseku vspeh poizvedb. Resolucija je bila z veliko večino sprejeta.
* Zemljiška odveza v Bosni. Nedeljska ,Wien. Ztg.« je prinesla cesarjevo pismo na skupnega fin. ministra barona Buriana, v katerem pismu vadar bosanski vladi naroča, naj izdela in predloži bos. saboru načrt postave, ki omogoča in določi fakultativno zemljiško odvezo bos.-herc. kmetov s pomočjo deželnih sredstev. Tako torej pride stvar vendar v pravi tir. Poravnana je napaka, ki jo je svoj čas storila vlada, ko je podelila znane privilegije madžarski agrarni banki. Dana je pa obenem bos. saboru prva in najvažnejša naloga, ki jo ima rešiti. V Sarajevu se pri deželni vladi ustanovi poseben urad, ki bo vodil zemljiško odvezo in skrbel za potrebna denarna sredstva.
* V nemškem državnem sborn je socialni demokrat Led e bur interpeliral radi prepovedi vo-lilno-pravne demonstracije v Berolinu. Izvajal je, da čuti prebivalstvo boljinbolj potrebo, demonstrativno obsoditi vladni načrt. Prepoved policijskega predsednika je bila nezakonita. Policijski
predsednik je dejal, da je dovolj prostora za kritiko v parlamentih. Za to nesramnost bi zaslužil, da se takoj zapodi iz službe. Predsednik je grajal besedo .nesramnost". Sodrug Ledebur je nadaljeval, da je policija takoj, brez povoda, sekala, celo po ženah. Socialisti ne bodo prenehali z bojem za splošno, enako in tajno volilno pravico.
—	Državni tajnik Del bruck je zagovarjal policijo — kajpada.
* V Berolinu so bile v nedeljo zopet velike demonstracije za splošno volino pravico. Policija je bila mobilizirana, a do hujšega ni prišlo.
* Srbski kralj Peter pojde tudi v Carigrad. To je izposloval minister Milovanovič, ko je bil pri turški vladi. Peter pojde baje naravnost iz Peterburga v Carigrad in mu bo dala turška vlada ladjo na razpolago.
* Bolgarski kralj Ferdinand pride med 20. in 25. t. m. v Carigrad.
Soirmi, soBiSljcaim {$■££«
KaViroc ii Irifaicc, Kjer Jc 11 razpolago VaS«
S«i»^2 Mii ?n>or“!
Zidarji in zidarski delavci, pozor! Po Slovenskem, zlasti po Goriškem in Spodnjem Štajerskem hodijo agentje, ki iščejo zidarjev za Švico. Svarimo jih, naj se nikar ne dajo zapeljati po obljubah po visokih plačah, ki se nikdar ne izpolnijo. Agentje pri svojem lovu na zidarje in zidarske delavce ne povedo, da je v Winterthuru in okolici stavka, ki traja že nad devet mesecev; delavska solidarnost torej zahteva, da se s takimi agenti povsod, kjer se pojavijo, temeljito obračuna. Vsak sum je takoj naznaniti Strokovnemu tajništvu v Ljubljani ali pa naravnost na naslov: Streikkom-mission der Maurer, Winterthur, Schweiz. Torej ne v Švico 1 Zaupnike strokovnih in političnih organizacij se naproša, da pouče vse zidarje in zidarske delavce v njihovem okraju.
Dopisi.
Jesenice, Cuje se iz tukajšnjih gostilniških krogov, da bo pivo dražje, ko stopi v veljavo nova naklada na pivo. Naklade pa ne bo plačeval pi-vovarnar; ta bo podražil pri sodčkih, potem pride na vrsto gostilničar, a tudi ta ne. bo nosil novih bremen, ampak bo podražil pri vrčku; vrčke piva bo pa moral dražje plačevati tisti, ki pivo pije in to so pri nas na Jesenicah največ delavci. «Kdo pa je hudiča zopet naredil to ?* se povprašujejo tovarniški delavci. To je sklenil naš kranjski klerikalni deželni zbor; za to so glasovali, naš vrli poslanec Piber, Šušteršič, Krek in kompanija. Pomislite vi, trpini, v valjavnici in pri Martinovih pečeh, ki vam je pivo v osveženje, da morete sploh vstra-jati v trudapolnem delu, pomislite, da vam je pivo podražil poslanec Piber z drugimi v takozvani S. L. S. Delavci, roko na srce in povprašajte se, ali so to res prijatelji slovenskega delavca.
Jesesice. Pri nas imamo nekega delavca, ki je obenem tudi trgovec in sliši na ime M. Zai-daršič. Ta mož je bil svojča«, ko še nismo imeli konsuma, pristaš socialne demokracije, seveda zato, ker mu je neslo. A sedaj pa, ko so si delavci napravili svoj konsum, je čez noč postal njihov sovražnik. Naravno je, da so nekateri delavci zaostali v plačevanju in so mu še kaj dolžni. A dati mu plačujejo mesečno, hoče ta človek imeti vse naenkrat. K g. Pongratiu gre, tam pa zadostuje lep poklon, in delavcu se odtegne na mesečni plači v časi kar polovico. Takih primerov imamo že dovolj, ker je g. Pongratz s svojim postopanjem že neštetokrat dokazal, da je delavski sovražnik. Mi protestiramo proti takemu počenjanju in vprašamo g. ravnatelja Trapena, ali sploh ve za te stvari, ki jih na komando trgovcev počenja gosp. Pongratz ?
Pulj. Vsem članom okrajne bolniške blagajne naznanjamo, da je odrug dr Novak imenovan za blagajniškega zdravnika. Že zadnji teden je začel opravljati svojo službo in si je takoj pridobil splošno zaupanje-
Trat. .(Z j užne železnice.) Med malimi bogovi, ki se šopirijo na tržaški postaji, igra posebno vlogo, a nikakor ne lepe, progni mojster Škerjanec. Nekoliko barve za portret tega moža daje že dejstvo, da je svoj čas pristopil organizaciji, dasi nikdar ni bil v srcu socialist in se je dal celo voliti v delavski odbor. Ko je imel pa mandat, je pa naenkrat uskočil in se pridružil krumirski »organizaciji*, mandat, ki ga je bil dobil od organizacije delavcev, si je pa vendar obdržal. Če bi bilo narodnjakarstvo zgolj njegovo prepričanje, bi bilo človeku vseeno, naj je to ali ono. Ampak to narodnjakarstvo ga dela tako pristranskega, da se ne ustraši nobene krivice proti drugače mislečim. V četrtek, dne 10. t. m. sta se dva delavca pogovarjala o slabi plači in obžalovala, da niso vsi delavci organizirani, kakor se spodobi, ker bi le tedaj lahko dosegli izboljšanje. Ta hip je pristopil delovodja Regent, ki se pravzaprav šele uči svojega posla, in začel delavcu Z. očitati to in ono, češ: »Kaj misliš, če si ti socialist, da morajo biti vsi?" Delavec mu je mirno odgovori), da bi bilo kmalu bolje, če bi bili vsi so-
cialisti. Delovodja se je pa razkačil in Žel delavca tožit Škerjancu. Kmalu se vrneta oba, Škerjanec začne kričati nad delavcem kakor obseden in mu končno ukaže, naj gre delat k drugi partiji. Delavec je vzel to na znanje, a šel je, kar je njegova pravica, najprej k sekciji se pritožit in zahtevat zapisnik. A ko je prišel popoldne ob eni in hotel na delo, ga je Škerjanec odgnal in mu dejal, da je odstavljen. — To ni prvi enaki čin v Škerjančevi zgodovini, a značilen je zanj kakor tudi za njegovo slavno »organizacijo*. Nov dokaz, da je tam doma denundantstvo in naj-brutalnejši terorizem. Tem ljudem ni dovolj, da pritiskajo na delavce, kakor srednjeveški valpti, ampak svoje predpostavljeno mesto izrabljajo celo za politično nasilstvo. Taka je pač naloga »N. D. 0.“ in po takih činih jo bodo delavci spoznali.
Domače vesti.
— Vpožtevani bi bili radi tržaški zizibam-bule na železnici. Kakor se je žaba napihovala, da bi bila volu enaka, tako se je par možicev, ki n jim zdi boj železničarjev dober za njihovo osebno igranje, napihnilo, pa so ustanovili cZ?ezo* — pomislite, kar Zvezo, seveda «jugoslovanskih» železničarjev. Ker pa pajaci sami ničesar ne znajo in ne vedo, ker so tako proklelo nesposobni, da še eksplodirali ne bi, če bi jih človek prismodil, bi radi na račun stare organizacije postali nekaj. Impertinenca je še edina lastnost, ki jo imajo in s to impertinenco so pisali železničarskemu tajništvu v Trstu, da mu ponujajo — sodelovanje s svojo «organizacijo*. Sicer se še zato predrznost ne ve natančno, če je zrasla na njihovem zelniku, zakaj doslej niso bili sploh nič druzega, kakor opice čeških «Narodnih de niku*. In tako je mogoče, da je impertinenca le kopija. Železničarsko tajništvo v Trstu je bito tako izredno kulantno, da jim je odgovorilo. Nujno to pač ni bilo, ker imajo ‘naše organizacije pač važnejših opravkov, kakor kores-pondirati s temi otročaji. A odgovor je bil tak, kakršen je moral biti. Železničarsko tajništvo jim je pisalo to:
P. n. zveza jugoslovanskih železničarjev v Trstu.
Na Vaš cenjeni dopis z dne 25. februarja letos, v kojem nas vabite, da bi z Vami skupno nastopili proti c. kr. žel. ministrstvu v zadevi povišanja stanarine in delavske doklade za Trst, Vam odgovarjamo sledeče: 1. Naša organizacija se smatra za edino upravičeno zastopnico železničarskih interesov nasproti kapitalističnemu izkoriščanju, ker je splošno avstrijska in stoji na edino pravilnem stališču razrednega boja.
2.	Vaša in njej podobne «Zme» pa ne stoje na tem stališču in goje separatistične in šovinistične težnje. 3. Vi ste se odcepili od naše organizacije in s tem porušili delavsko solidarnost. 4 Vi še dandanašnji sejete med železničarje razdor in ne delujete z nami sporedno, marveč proti nam in s tem proti železničarskim interesom. 5. Naša organizacija ja storila pred Vami in brez Vas vse mogoče in potrebne korake pri žel. ministrstvu v svrho izboljšanja železničarskih razmer in bo tudi nasproti sedanjemu odbijajočemu odgovoru železniškega ministrstva po svoji lastni preudarnosti določila svoja nastopanje. — Sicer pa se mi itak ne borimo le za koristi naše organizacije, marveč za vse železničarje sploh. Uspehov našega dela bodo deležni vsi železničarji, torej tudi Vala .Zveza*. 6. Ako hočete sprejeti našo taktiko in naš boj za svojega, svobodno Vam; toda skupen nastop z Vami je iz navedeni)) razlogov za nas brezpredmeten. Toliko v obvestilo.
S spoštovanjem Železničarsko tajništvo v Trstu
Kopač.
V	svojem lističu se sedaj ujedajo radi tega odgovora. In tako na tihem priznavajo svojo absolutno nesposobnost. Kaj so pa mogli pričakovati druzega? Kaj mislijo res, da so socialni demo-kratje tako neumni, da bodo sami greli gada na svojih prs h ? Da bodo krumirom priznali značaj delavske organizacije? Čuk se je oženil, hopiasa...!
— Pogreb pesnika Antona Medveda je bil v torek popoldne. Mrtvo truplo so pripeljali iz Turjaka v Ljubljano, odtod pa z vozom v Kamnik. Ja že res, da mrliču najsijajnejši pogreb nič ne koristi, ampak Anton Medved, ki ni bil le velik trpin, temveč tudi resničen pesnik slovenskega naroda, bi bil že zaslužil vsaj po smrti nekoliko več spoštovanja. Da pojde pogreb skozi Ljubljano in kdaj pojde, se je v mestu komaj vedelo. Pokojnik je pač dobil še precej spremstva, tudi so pevci «Slavca» in (Ljubljanskega Zvona* zapeli nad njegovo krsto, a v Ljubljani in okolici živi vendar še marsikdo, ki bi se bil rad poslovil od pokojnika, če bi bil vedel, da je prilika za to. Kajti Anton Medved ni bil pesnikovač, ampak pesnik, kakršnih naš narod res nima preveč in marsikatera njegova beseda si bo ohranila vrednost še za pozne čase.
Pagnlnljanol na potib kamoristov. Hitro gre navzdol s Pagninijem in njegovo gardo I Komaj par mesecev in že je prav tam, kjer so bili včasi samo kamoristi. Kakor N. D. 0„ tako je tudi njegova klika kaj hitro spoznala, da se z duševnim orožjem ne pride socializmu do
živega in v besu, ki vedno kali razum, se je zatekla k brahialni sili. Da tudi tu ne bo srečnejša, je lahko zaslutila že v nedeljo. Pagninijanci so bili jezni radi hudega fiaska svojega shoda; kajti v gledališču je zijala iz vseh kotov praznota in ko se je predlagala resolucija, se še onih par možicev ni moglo zediniti. Ko so vidoli impozantni sprevod socialnih demokratov, jim je jeza vzela zadnji ostanek pameti. Neka četica teh junakov se je napotila pred Delavski dom, pred katerim je ravno stalo nekoliko sodrugov, ki se pa niso marali pretepati, ampak so se rajši obrnili v hišo. Tedaj so Pagninijanci začeli razgrajati in metati kamenje, in po stari kamoristovski navadi je počilo tudi nekoliko strelov iz samokresa; tako so razbili pri „Ljudskem odru" eno šipo s kmnom, drugi pa s strelom. V tem položaju je tudi socialnim demokratom minila potrpežljivost; ko so Pagninijanci spoznali, da hiša ni prazna in da imajo socialisti roke, ki jih znajo sukati, jim je zlezla korajža hitro v hlače in dokazali so, da znajo najbolje tekmovati z — zajci. Na teh potih je tore j sedaj pagninianizemj
— Merjasec zgrizel otroka. V Košuici pn Celju je ušel posestniku po domače Veberju merjasec iz hleva. Doma je bila samo petletna gospodarjeva hčerka, katera je hotela spraviti žival v hlev aazaj. Žival je pa postala divja, vrgla dekle na tla in ga je na vratu in po obrazo strašno raz-grizla. Ko so prišli starši domov, so našli težko ranjeno dekletce brez zavesti. Otrok je v eni uri umrl.
— Samomor 21 letnega deklota. 21 letna šivilja Roza Fabris, uslužbena pri krojaču Avgustu Spangaro v Trstu, se je v dotični delavnici na Corsu št. 18 v torek popoldne zastrupila s tem, da je izpila stekleničico karbolne kisline. Vzrok samomoru je, da je dekhco zapeljal njen gospodar.
— Nova železnica od Sv. Ladje Tolmina do Kobarida. C. kr. železniško ministrstvo je odredilo z razpisom z dne 6. decembra 1909, št. 14217/3 glede načrta za normalnotirno lokalno železnico od postaje Sv. Lucije-Tolmin do Kobarida, da se izvrši pregled železniškega načrta, združen s postajno komisijo. Tozadevno komisijonelno opravilo je določeno na dan 30. t. m. in se komisija na določeni dan sestane ob 9*30 dopoldne pri c. kr. okr. glavarstvu v Tolminu.
— Dvoboj V Maribora. Iz Maribora se poroča, da se je pretekli petek v artilerijski vojašnici dvo-bojeval vodja mestnega magistrata dr. Schinner z nekim mladim oficirjem. Lajtnant je nevarno ranjen na roki ter bo menda za službo nezmožen. — To so posledice < viteških* igrač.
8eSSSSSSHS2SSS2S8S2S5S2SSS2S8SSSSS2SS
Sodrugl zaupniki, ki so dobili koledarje v kolportažo, so naprošeni, da čim-prej odračnnajo. Čas le, da sklenemo knjige I
SfiSSfiSssfSSsasssass^K^jBsssssss
Shodi.
Škapina čevljarjev v Tržiča sklicuje na soboto dne 19. marca 1910 shod. Tovarše čevljarje po-zivljemo, da izvedejo dobro agitacijo, da bo shod, na katerem bo poročal strokovni tajnik sndrug Tokan iz Ljubljane, mnogoštevilno obiskan. Začetek shoda bo razviden iz vabil, ki se jih dobi v društvenih prostorih, tudi za te je treba poskrbeti, da še dobro razpečajo med sodelavce.
Polj- V nedeljo 20. marca ob ’/29. dopoldne je javen ljudski shod z dnevnim redom
Narodno vprašanje in socialna demokracija.
Glavni poročevalec je sodr. dr. Henrik Tuma iz Gorice. Shod je za puljske delavce zelo važen, zato pričakuje politični odbor čim obilnejšo udeležbo in pozivlje vse zaupnike, da pridno agitirajo. Vsak sodrug naj obvesti o shodu tovariše, ki morda ne vedo zaoj.
Gorica, v nedeljo, 13 t. m. je bil v dvorani pivovarne Gorjup napovedni ljudski shod z dnevnim redom: Deželnozborsko zasedanje in občinska volilna reforma. Predsedoval je sodrug Milost, poročala sta sodruga Tu n tar v italijanskem, dr. Tuma v slovenskem jeziku. Oba ata ostro kritizirala «delovanje» goriškega deželnega zbora, ki je bila prava komedija za slepljenje ljudstva. Govornika sta razlagala potrebo volilne reforme za mesta in občine in objasnila gospodarstvo goriškega magistrata, ki je privedlo mesto na rob finančnega bankrota, tega je krivo nesposobnost goriške liberalne klike, katera se za vse prej briga kakor za korist občine. Dokaz za nesposobnost gospodarstva te klike je škandalozna afera z električno tolažnico. Občina je napravila cestno električno železnico na svoje stroške, a -ko je bilo dovršeno vsa dalo, jo je izročila akcijski družbi, sestavljeni skoraj iz samih občinskih svetovalcev, ki spravljajo lepi dobiček v svoj žep, namesto da bi ga imela občina. Tako se zdi tudi s plinarno in z dragimi podjetji, ki bi lahko donašali občini toliko dobička, da ne bi bilo treba vsako leto nakladati novih posojil in ne bi moralo goriška
mesto imeti danes že skoraj več dolga kakor premoženja. Tako brezvestno je mogla ravnati italijanska liberalna klika, ker ni bilo nobene resne javne kritike. Goriško delavstvo mora nastopati z vso odločnostjo za splošno in enako volilno pravico za občino, ker pride le po tej poti do svojega zastopstva in do možnosti kritike.
Na to se je predložila sledeča resolucija:
Delavci, zbrani na javnem ljudskem shodu dne 13. marca 1910 najostreje obsojajo neodkritosrčno in nazadnjaške počenjanje večiae deželnega zbora v minolem zasedanju. Za sedaj zahtevajo vsaj tako izpremembo volilnega reda, ki odpre proletariatu širšo pol v deželni zbor ter možnost delavskega zastopstva v občine. Delavci pa načeloma vstrajajo v boju za splošno in enako volilno pravico za deželni zbor in občino. Delavci zahtevajo, da se prej ko mogoče odpravi krivični in zastareli statut goriške občine in nadomesti z novim, ki naj temelji na demokratični podlagi ter izključuje nameravani nestvor pluralnega sistema.
Za besedo se je oglasil neki mazzinianec, ki je jako pohlevno izjavil, da njegovi pristaši ne bodo glasovali za rezolucijo in da ne morejo sodelovati s socialisti.
Sodruga dr. Tuma in Tuntar sta mu takoj odgovorila, da živ krst ni prosil mazziancev za sodelovanje in bi ga socialna demokracija odklonila, tudi če bi se ji ponudilo, ker se čuti sama dovolj močno za svoj boj.
Resolucija se je sprejela z ogromno večino. Proti njej je glasovalo celih 19 mazziniaucev, dočim je bilo na shodu navzočih 8—900 oseb. Uspeh glasovanja je bil sprejet z velikanskim navdušenjem.
Sklenilo se je, da se pošlje resolucija, deželnemu odboru, goriški občini in namestništvu v Trst
o Deželna konferenca Ital. eodragov v Trata.
V	nedeljo dne 20. t. m. se vrši v delavskem domu ul. Borchetto 6. II. nad. deželna konferenca’ ki jo sklicuje politični odbor italijanske socialno-demokratične stranke v Trstu. Dnevni red te konference je zelo važen, vsled česar je navzočnost po), odbora jugoslov. soc.-dem. stranke v Trstu na tej konferenci nujno potrebna. Ia naš pol. odbor se bo udeležil te konference polnoštevilno. Slovenski sodrugi, ki se izkažejo s strankino legitimacijo, smejo prisostovati konferenci kot poslušalci.
Strokovni pregled.
Seja etrokovne komisije se vrši v četrtek, dne 17. marca ob 8. uri zvečer v prostorih strokovnega tajništva. Sodruge člane prosim, da se zanesljivo in točno ob določeni uri udeleže seje, ker je rešiti nekaj zelo važnih stvari.
Iv. Tokan strokovni tajnik.
Društvene vesti.
§ Društvo .Ljudski oder v Trsta*. V petek dne i8. t. m. ob 8. uri bo predaval, v Delavskem domu ul. Bonchetto 5., 11. nad. sodrug dr. Anton Dermota o predmetu: Masaryk in njegove ideje. Vstopnina k predavanju 20 vin. za osebo. Namen tega predavanja je dvojen : Primerna proslava 60 letnice velikega češkega misleca in sezna-nenje ljudstva z njegovimi socialnimi in etičnim nazori. Zato vabimo vse, da se tega predavanja udeleže v velikem številu. *
g Predavanje v Polja. V soboto ob 3. popoldne predava sodrug dr. Tuma v novem delavskemu domu o predmetu: .Socialna demokracija in njeno gospodarsko stališče.* Prepričani smo, da bo vsak puljski sodrug storil svojo dolžnost, da bo udeležba na predavanju čim večja.
g Koncert a plesom priredi jugoslov. soc.-dem. stranka v Pulju v soboto, dne 19. t. m. ob 8. zvečer v okrašeni dvorani novega delavskega doma, Clivo Castello št. 2. Sodeloval bo izbran orkester. Poskrbljeno je tudi za raznovrstne šaljive zabave. Vstopnina za moške 80 vin.
g Delavska hranilnica ln posojilnica r. z.
I. 0. j. V Gorici, prične svoje poslovanje s 1. aprilom 1910. Sprejma hranilne vloge, katere po 41/i°/o št e »si leto po 360 dni, katero izplačava orei vsake odpovedi. Posojila se dajajo na menice po 6"/# ali na vknjižbo po 61,,0/,, oboje brez vsake uradnine ali druzega odbitka. Vplačuje in izplačuje se v zadružnem uradu ali pa potom poštnih čekov. Zadružni urad je v Gorici v prostorih Delavskih organizacij, Via dei Tre Re št.
16	črez dvorišče vsako nedeljo od 9.—12. ure predp., med tednom opravlja vse posle sodrug dr. H. Tuma v isti hiši ob uradnih urah: Delavci, ki imate raztresena svoja hranila po različnih liberalnih in klerikalnih posojilnicah in hranilnicah, združite svoje denarne moči, da se tudi gospodarsko tem potem osamosvojite 1 Vinarja vam nikdo ne zaupa, ne zaupajte vi vinarja drugimi
Zadnje vešti.
Madžaronska vlada In Lnegnrjev pogreb.
Dunaj, 15. marca. Nad grobom Luegerjevim bi bil imel po programu govoriti tudi Rumun dr. P o-p o vici, ki je znan zagovornik veleavstrijske ideje. Zadnji hip ga je pa podžupan Neumayer, baje po posredovanju ogrske vlade in zunanjega ministrstva naprosil, naj opusti govor. Na splošno začudenje Popoviči res ni govoril. Neki kršč.-soc. poslanec je razburjen dejal: Žalostno je, da se že na dan pokopa raztrga Luegerjev testament.
Veliki itivki v Ameriki. Chikago, 15. marca. Zveza strojevodij in kurjačev napoveduje, da stopi vse strojno osobje od (Jhikaga do pacifične obole v stavko. Najbrže se udeleži sttvke 25,000 oseb.
Umetnost in književnost.
Sloveniko gledališče. Walthersteinova ljudska igra «gospodje sinovi* ni kdove kako globoko delo in se ukvarja s problemom, ki ni popolnoma nov. Vendar je bilo vredno, postaviti jo na naš oder, kjer je dosegla prav lep uspeh vsled spretne dramatične izdelave in tudi vsled dobre uprizoritve. Naslov je pač zgrešen. Namesto »Gospodje sinovi*,, bi se ta igra pravzaprav morala imenovati «Gospodje očetje*, kajti v osredju dramatične kompozicije stoji stari Pesjak s svojo trmo in njen poraz je glavni dogodek v igri. Očetje, ki vsiljujejo sinovom poklice, za katere nimajo sposobnosti, so dali pisateljema vodilno idejo. Rešila sta jo optimistično; mladi Pesjak je rojen študent, ne more pa ne more postati mesar, pa se loči od očeta in postavi na «lastne noge*, hoteč si prihoriti denarja za študij, ki ga mika. Mlademu Hrenu, ki mora po očetovi volji študirati jurista-rijo, roje sami kupčijski načrti po glavi, Ko spozna svojo ljubezen do Pesjakove nečakinje, katero je stari Pesjak namenil svojemu sinu, hoče ravno postati jezični doktor. Pa je vse zaman. Pri izpitu •lopne*. A s pomočjo dekletovega denarja uredi očetovo posest, postane konkurent nevestinemu stricu, dokler ga končno ne prepriča, da so turo-poljski prešiči zanj, za sina mesarja z zlato kolajno pa knj'ge. Konkurenta postaneta kompa-njona, pari se najdejo in vse je v redu. Poskrbljeno je dovolj za smeh, tudi za solze je tu in tam prilike — saj je dunajski »Volksstuck*, ki ne izhaja nikdar brez «Ruhrunge», — a pravzaprav vendar ni <ljudska igra*, temveč vesela igra iz malomeščanskega življenja Da ima problem tudi tragično stran, ki je veliko bolj dramatična, je seveda druga stvar. Omeniti moramo, da je gospod Kobal igro res spretno prestavil na ljubljanske Poljane. — Igralo se je dobro, kakor smo že omenili. Zlasti gospod Verovšek je imel izvrsten večer in lahko prišteva mesarja in sušilca Pesjaka svojim najboljšim vlogam. Lep uspeh je
Svojim čltateljem priporočamo, da se ozirajo na take tvrdke, M inserlrajo t našem listn.
******************
r 1
Dober tek je dobra stvar, Zanemarjaj je nikar 1 Dober tek imaš vsak dan,
Ako vžlvaš
Najboljši želodčni likčr f
Sladki in grenki.
Ljudska kakovost	liter	K 2‘40.
Kabinetna kakovost	.	„ 4*80.
Naslov za naročila i „FLORIANa, Ljubljana.
 zzuzzzj
Postavno varovano.
imel gosp. Nučič z Rudolfom Hrenom. Njegova soigralka gdč. Kandlerjeva je imela hvaležno vlogo in je pokazala, da se je že dobro vživela na našem odru. Gosp. I 1 i č i 6 je izčrpal iz svoje vloge, kar se je dalo, preobilnega materiala za igralce ni v njej. Tudi vloga poslanca Hr.ma je bolj skicirana, vsekakor je imel gosp. Danilo dober nastop. Gospa Bukšekova. ki navadno ne igra takih pohlevnih žensk, je popolnoma pogodila usmiljenja vredni značaj. Gdč. Wint rova je imela malo opraviti, a kar je imela, je nafra-vila dobro. To je reči tudi o gosp. Bukšeku.
Koncert »Glasbene Malice'4. Slovenska glasbena literatura se je torej vendar začela razvijati. To je hotela dokazati Glasbona Matica s svojim velikim koncertom v sredo in je res dokazala. Izvzemši nekatere solistne točke je bil vei spored sestavljen iz novih slovenskih kompozicij, sposobnih za produkcijo pred kritičnim občinstvom in pričakujočih o zakladih skladateljev. Viiek vsega večera pomeni v tem oziru velika skladba patra Huno-Una Sattnerja »Jeftejeva prisega« po besedilu znane Gregorčičeve pesmi. To je iiroka kompozicija za mešani zbor, orkester in samospeve, ki posega že globoko v duševna čudesa in operira s samozavestno močjo. Skladatelj ni hotel le podati lepe glasbene slike, same v sebi zaokrožene, ampak vliti pesnikovemu delu čim značiluejši izraz. In to se mu je posrečilo v obilni meri. Orkestralni del kakor plastično ozadje situacije in dogodkov, ki jih izražajo zbor in soli a plemenitim patosom od najvišje strasti do najglobokjše potrtosti. Skladatelj je dobil po zaslugi velik lavorjet venec; še večje priznanje pa je doživel z dovršenim izvajanjem svojega dela, ki je bilo častno za vso sodelujoče. P. S a 11 n e r je bil na sporedu zastopan tudi s skladbo «Naš narodni dom*. ki pa ne dosega «Jeftejeve prisege*. Emil Adamičev mešani zbor »Zapuščena* in moški zbor Scher-zando* sta zelo ugajala, zlasti pa prvi, ki je s svojo fino čustvenostjo napravil globek vtisk. Zelo mično je Davorina Jenko ta šegavo »Vabilo* ugodna novost dr. Švabov koncertni valček < Dobro jutro *; tudi K i m o v C e v »Izgubljeni cvet* ni popačen. Na koncertu sta naatopila tudi solista gospod Levar, ki žal ni bil dispo-niran, vsled česar zlasti prolog »Glumačev« ni prišel do prave veljave in je moral arijo iz »Ma-škarnega plesa* izpustiti. Impozanten uspeh pa je imel gosp. Betteto s svojim elegantnim in divno občutenim prednašanjem štirih težkih Brahmsovih »Resnih spevov*. Ne more se reči drugače, kakor da je mojstrsko izvršil svojo izredno nalogo. Specialno priznanje je treba izreči moškemu zboru.
lavnost, je dolžnost vsakega sodruga, da mu pristopi kot član. Cim več članov in kapitala bo imela naša institucija, tem več koristnega bo lahko napravila za delavstvo. Sploh pa naj tudi la delavce velja geslo: Svoji k svoj-m!
H.Suttner
Ljubljana mestni trg
nasproti rotovža.
Priporoča svojo bogato zalogo pravih Švicarskih ur, zlatnine in srebrnine najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. Blago le prve vrste. Cenik sa zahtevo zastonj in poštnine prosto. Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer bodete najbolje postreženi. 71
Listnica uredništva.
Pulj: V zadev: bolniške blagajne je poslani odgovor nepotreben. Napad «Omn.> se obsoja sam, ker je nestvaren. Če" se je igo-nla jezikovna napaka, morajo poklicane instance skrbeti za to, da se popravi; to se razume samo-obsebi. Tako se bodo hudobnosti najbolj zamašila usta. — Pragersko: Razume se, da pripadajo slovenski sodiugi jugoslovanski sLranki. Zakaj strankina organizacija v zmislu dunajskih in brnskih sklepov ni teritorialna, ampak narodna. Vsa pisma, tičoča se organizacije, naj se naslavljajo na so-drug* Ivana Kocmurja, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6.
Vse slovenske sodrage na Štajerskem in Koroške*,
ki se zanimajo za politično organizacijo in za stranko sploh, prosimo, naj naznanijo svoje naslove sodrugu Ivanu Kocmurju, Ljubi,ana, Šelenburgova ulica štev. 6.
Cenjeni čitateljil
Naznanite upravništvu naslove takih aodrugov, gostiln, kava: n i. t. d., katerim bi bilo poslati naš list na ogled.
Raznoterosti.
t Bit Sl turški lulten Abdul Hamid je telesno baje čisto zdrav, trpi pa vedno, ker misli, da ga sovražniki zasledujejo. Boji se celo svojih otrok, trepeta pred brodovjem. ker misli, da ga bodo zaprli na kaki ladji, jo preluknjali in vse skupaj pogreznili. Stari razbojnik misli, da je nova vlada tudi tako krvoločna kakor on.
f Potovanje po sraka. Iz Konstance javljajo, da bodo s početka meseca maja začeli prevažati kar na debelo. Vožoja se bo začela iz Friedricbs-hafena in ne bo več stala kakor 400 mark. Bodo pa tudi urejene krajše in ceneje vožnje, tako, da se bo lahko vsak, ki ima 100 ali 75 mark na razpolago, ogledal svet prav udobno od zgoraj.
t Smrtna kasen na Raškem. Ruski tednik »Pravo* je zračuoal žrtve smrtne kazni tekom zadnjih pet let. Po tem računu je bilo 6288 Ijudij na smrt obsojenih, 2865 pa v resnici izročeno rablju. Povprečno pride na vsak mesec 104 smrtnih obsodb in 88 izvršenih obsodb.
t Profesor Wahrmund namerava bodoči poletni tečaj predavati na nemški univerzi v Pragi cerkveno pravo.
t Krvava obsodba. Dva infanterista sta bila obsojena od vojaškega sodišča v Landanu v Pfalci na 8, oziroma 2 leti ječe. Pobegnila sta bila od vojakov, ker se jima je zahotele svobode, a prvega so kmalu ujeli, drugi se je pa sam javil. To je gotovo krvava sodba, če pomislimo, da je dobil bavarski nadporočnik, ki je pojabal in ozmerjal infanterista, dva dni domačega zapora.
f Konoo antimilitaristlčnega procesa v Pragi. Najvišji kasacijski sodni dvor je razsodbo deželoega sodišča v Pragi popolnoma ovrgel in obsodil večino v Pragi oproščenih, v Pragi obso-jonim pa znatno zv iia 1 kazni, in sicer nekaterim od par mesečev celo na dve leti. Izmed yseh 46 obtoženih je kasacijski dvor oprostil samo dva, pri vseh ostalih 44 je deloma obsodbo potrdil in kazni zvišal, deloma jih nanovo obsodil.
Iz stranke.
o Goriška okolica. Vsi zaupniki krajnih organizacij v goriški okolici so vabljeni na jako važno posvetovanje v nedeljo, dne 20. t. m. ob 10. uri dopoldne v društvene prostore. Na sestanku se imajo razpravljati jako aktualna politična vprašanj* in strankine zadeve. Vsi odbori so naprošeni, da se kompaktno udeleža posvetovanja.
Deželna organizacija, o Delavska hranilnica in posojllnloa v Gorici je kupila hišo v Gradiški za Delavski dom. To je prvo podjetje delavske hranilnice, ki pa ne bo zadnje. Da more naš zavod razvijati čim večjo de-
Posteljno vlago
se odstrani takoj. Starod in spol se morata naznaniti. Pojasnila brezplačno.
Zavod Aeskulap it. 465
20-11 Regensburgf Bavarsko.
Zahtevajte po vseh gostilnah, kavarnah In
brivnicah	W
Našim somišljenikom priporočamo:
Jlirija In ?raxin kremo
čevlje.
Ciril in Jttetodovo vazelino in
vazelino z mednarodno znamko Ciril Metoda
ter ?o!erin čistilo za kovine.
Te predmete izdeluje domača tvornica kemičnih izdelkov
Golob & Volk, Ljubljana. 52-9
Velikansko izber
I«
priporoča tvrdka ■ 1 !•
10—2
i. Kunc, Ljubljana, Dvorni Irg II. I
Najnižje, stalne oene!
i Zaslužek!
Lep zaslužek lahko doseže vsakdo na
plstilnem stroju »ILIRIJA".
Oddaljenost ni zapreka. — Navodila in prospekte pošlje vsakomur, kdor pošlje v poštnih znamkah 60 vinarjev
»Hišna industrija s pletivi" v Ljubljani Sv. Petra cesta fet 44
Znano po najnižjih oenah
se dobijo krasni	10—	2
damski klobuki
v največji uberi, samo v modnem salonu
£.t»vod*Jll(ozetič
v Cjubljani, Stari trg štev. 21.
Klobuki se sprejemajo v popravilo.
in i; I I: ) li ) H I 1: »' »!T I: V II I lil i t
Kavarna
,Unlone‘ v Trstu
ulica Oaserma ln Torre Blanca
se priporoča.
Prešernova ulica štev. 9
10—<2	priporočata	v	največji	izberi	po	najnižjih	cenah
obleke za gospode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike za gospode in dečke, iakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice.
»•.■- •- >RV- v-vž.'■ h 'V/;';	1	■)
; f . .	•	■ ..	■'	■	'■	■’	■	-v	-J	(L
-T-fr.V	M' j f':
‘A ‘V 'rrnnu
r..
■ T V,:.!:
88
88
88
88
vozijo sedaj le po domail avstrijski progi
52-11
Avstro- Amerikana
Trst - Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro
z najmvejlimi brzoparniki z dvema vrtenicama, elektrifho razsvetljavo,JbrezžiSniin brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kapelj i, t d.
Odhod parnikov: V severno Ameriko vsako soboto, v juino Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
Simon Kniototl) ubij ana. Kolodvorska ulica 28.
Tiska Pr	*	pranju.