plačana t guCuvM
Leto XI,, št, 23 (wjutro** xxi., št ir? a> LJubljana, ponedeljek j. junija I940
Cena 2 Din
UpraviiLStvo. Ljubljana, Knafljeva o
—	Telefon St 3122 3123, 3124. 3125. 3120.
Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 to 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon St 2456. Podružnica Celje: Koče nova uUca 2
—	Telefon St 190. Podružnica Jesenice: Prt kolodvoru
9L 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42.
Podružnica Prhovlle: v hiSi dr. Baum-jartnerla
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva UL 5. Telefon «_ 3122, 3123 3124, 3125 to 3126. Ponedeljska Izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej to velja po poŠti prejemana Din po raaiadaJ-cih dostavljena Din 5.- mesečna
Maribor Grajski trg St. T. Telefon St. 2455.
Celje, Strossmayerjeva uL L Tel. 85.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi oc tarifa
boji za Dunkerque
Nemške čete silovito napadajo ostanek angleške vojske v severnozapadni Franciji in so po berlinskih vesteh zavzele Nieuport - Na glavni francoski Sronti ni bilo večjih bojev
London, 2. junija. (C. Z.) Veliko število zavezniških čet še vedno prihaja v Anglijo iz Flandrije. Tudi velik del francoske vojske v Flandriji je sedaj na varnem. Preko Kanala je bilo že doslej prepeljanih in rešenih mnogo več vojakov nego je bilo prvotno pričakovati. To dokazuje, naglašajo v merodajnih londonskih krogih, da so zavezniki še gospodarji morja. Nemška letala ne morejo preprečiti vkrcanja zavezniške vojske v Dunkerqueu in prevoza preko Kanala, dasiravno to na vse načine poskušajo. Ves umik zavezniške vojske iz Flandrije, ki je bil izveden sredi srditih bojev, je odvrnil nemško ofenzivo od Somme in Aisne ter je s tem omogočil generalu Weygandu. da pripravi tam obsežne in močne pozicije za prihodnjo fazo vojne, bodisi za napad, bodisi za obrambo.
Pariz, 2. junija, br. (Havas). Najbolj ogorčene borbe se vodijo trenutno za Dun-kerque. Kakor znano, so se zavezniške čete, ki so sc umaknile iz Belgije in severne F rancije, zakopale preti mestom ter pred svojimi postojankami poplavile vse ozemlje, tako da je bile s tem prodiranje nemških tankovskih kolon onemogočeno. Tem hujše pa sedaj napadajo Nemci te postojanke s težkim topništvom in letalstvom. Danes so poskušali prodreti tudi preko poplavljenega ozemlja s posebnimi tanki, ki so jih uporabljali tudi na NizozemsKem in ki so zgrajeni za prodiranje na poplavljenem ozemlju. Opremljeni so z neke vrste gumijastimi baloni, ki jih drže na površju vode, poganjajo pa se s pomočjo propelerja in posel.nih lopatastih koles. Ta poskus pa se je ponesrečil, ker je francosko protitankovsko topništvo z zapornim ognjem onemogočilo vsako napredovanje. Sledili so napadi pešadije, ki so .je zbrali Nemci okrog Dunkerquea 15 divizij. Na tem odseku se vodi sedaj najbolj srdita in najbolj brezobzirna b orbit. Nemška letala so neprestano v akciji in zasipajo ne samo luko, nego tudi zavezniške postojanke v okolici mesta z bombami.
Pariz, 2. junija, o. (United Press.) O ■ položaju v Dunkerqueu obkoljenih zavezni- j ških čet so prispele tudi danes v Pariz j zelo povoljne vesti. Kljub neprestanim j nemškim napadom na kopnem in v zraku. | se zavezniške čete še nadalje vkrcavajo na ; ladje in odhajajo v Anglijo, francoske če- j te pa sedaj tudi v Brest in Cherbourg. Po j informacijah francoskih vojaških krogov j je bilo do snoči odpeljanih iz Dunkerqueja j do 150 tisoč zavezniških vojakov. V mestu j in okolici so sedaj tri divizije.
Dosedaj |e bilo pr speljanih čez Kanal 156*00© mož
London, 2. junija, br. fSDA). »Slinoay Times« poroča, da je bilo do snoči prepe- j ljanih iz Dunkerquea v Anglijo 156.000 | mož, a prevoz se je nadaljeval vso noč in j ves današnji dan, tako da se lahko raču- j na, da bodo zavezniki večino svoje sever- ' ne armade rešili. To je najboljši dokaz, da ,' ne more biti govora o kakem porazu, ker j predstavlja to operacijo, kakršne vojaška j zgodovina še ,ne pozna. Nemci so računali J s tem. da bodo vso to armado ujeli ali uni- j čili, pa se jim ni posrečilo ne eno ne drugo, čeravno so zastavili za ta cilj vse svoje sile.
Sodelovanje francoske vojne mornarice
Pariz, 2. junija, o. Francoski mornariški krogi opozarjajo danes na junaške napore francoske vojne mornarice, ki brani v Dunakerqueju obkoljeno zavezniško vojsko, ščiti zavezniško transportno biodov-je, ki odvaža tisoče francoskih in angleških vojakov in oskrbuje na kopnem preostalo vojaštvo s hrano in strelivom. Pred r>unkerquejem je sedaj koncentriranih okrog sto francoskih bojnih ladij. Del teh ladij neposredno spremlja okrog 200 transportnih ladij, ki prihajajo in odhajajo iz luke.
Belgijski oddelki v Dunkerqueu
Pariz, 2. junija. AA. (Havas.) Močni oddelki belgijske vojske, ki se niso hoteli pokoriti ukazu o kapitulaciji, so prispeli pred nekaj dnevi pod poveljstvom dveh generalov v Dunkerque. Od tega časa dalje se udeležujejo vseh bojev za obrambo Dunkerquea na strani francoskih in britanskih čet. Francoski vojaški krogi poudarjajo, da je to stališče belgijskih čet značilno za pravo čustvo Belgijcev, ki so se hoteli še dalje upirati Nemcem. Isti krogi naglašajo. da je med belgijskimi poslanci Ki se mude v Franciji, tudi neko število flamskih poslancev.
čestitke Nove Zeelandije
VVellington, 2. junija. AA. (Havas.) No-vozeelandski ministrski predsednik je poslal danes britanskemu predsedniku vlade Chuchillu brzojavko, v kateri poudarja, da uspeh umika britanskega ekspedicij-skega zbora iz Flandrije v Veliko Britanijo pomeni ugodno znamenje za zmago zaveznikov Vlada Nove Zeelandije je z največjo pozornostjo zasledovala poročila o preseljevanju iz Dunkerquea. Navdaja jo največje občudovanje junaštva in odločnosti. ki nimata primere. Občuduje tudi uspehe zgledne organizacije umika čet čez Rokavski preliv. Takšno dejanje ni bilo iz.
okolnostih. Vlada Nove Zeelandije je srečna, da more od svoje strani izraziti občudovanje in tople čestitke vse države.
Borbe v Calaisu
Pariz, 2. junija, br. (SDA.) V Calaisu se vodijo še vedno ogorčene borbe. Mesto in luka sta v nemški posesti, toda citadelo drži še vedno oddelek angleških mornarjev. Citadela je stara, v 17. stoletju zgrajena trdnjava, ki pa nudi s svojimi globokimi kasematami dobro zaščito pred letalskimi bombami in pred topniškim obstreljevanjem. Posadka je popolnoma odrezana od zavezniških čet in dobiva hrano in municijo samo s pomočjo letal. Kljub temu pa se junaško bori in povzroča Nemcem, ki citadelo neprestano napadajo, hude izgube. V svetovni vojni je bil Calais glavna luka za izkrcavanje angleških čet. V letih 1915 in 191fi so Nemci Calais pogostokrat bombardirali.
Trditev in demanti
Berlin, 2. junija, br. Agencija Havas je včeraj objavila, da so nemška letala bombardirala vojaško pokopališče v Houman-su, kjer je pokopanih 25.000 Američanov,
ki so padli v zadnji svetovni vojni, agencija DNB to vest odločno demantira.
London, 2. junija, br. (Reuter.) Vojno ministrstvo je izdalo danes naslednje uradno poročilo:
Nemško vrhovno poveljstvo javlja v svojih poročilih o ogromnih izgubah angleške mornarice pri Dunkerqueu. Vse te trditve so neresnične. Od ponedeljka pa do danes dopoldne je angleška mornarica med prevozom čet iz Dunkerquea v Anglijo izgubila vsega tri rušilce in eno malo transportno ladjo. Nasprotno pa so Nemci v zadnjih petih dneh pri prizadevanju, da bi preprečili vkrcavanje čet, izgubili 367 letal, in sicer v torek 77, v sredo 79, v četrtek 77, v petek in soboto pa skupno 134. To je dokaz, da je mornarica nadmočna ter da ima vodilno vlogo v strategiji.
Potopljena angleška bojna ladja?
New York, 2. junija. AA. (DNB.) Listi objavljajo vest agencije Associated Press, da se je potopila bojna ladja »Nelson« s 700 možmi. »Nelson« je bila splovljena v morje leta 1925 in je imela tonažo 33.950 ton. Njena posadka je štela 1320 mož.
Vodilna vloga letalstva
Pri sedanjih operacijah igra glavno vlogo letalstvo, ki se udejstvuje vsestransko
Pariz, 2. junija. AA. (Havas). Ministrstvo za letalstvo objavlja:
Kljub gosli megli, ki je ležala nad obalami Rokavskega preliva, je letalstvo ponoči opravilo svoje poslanstvo, ki je obstojalo v tem, da preskrbi čete na področju Dunkerquea z vsem potrebnim. Z druge strani so naše patrcle prinesle s svojih ogledniških poletov dragocene podatke naši vojski o delavnosti sovražne artilerije severno od Percnnea, Anvensa in severovzhodno od AbbevUlea. Cez dan je naše letalstvo napadlo vojaške objekte severno od Amiensa in Abbevillea. V bližini Amien sa so naši bombniki bombardirali sovražne motorizirane kolone. Na področju Abbevillea je nekaj skupin naših bombnikov z neprestanimi napadi povzročilo sovražniku precej škode in z?. sejalo zmešnjavo v neki koloni sovražnih tankov pri Abbevil-leu. Pri tej priliki so naši letalci sestrelili eno sovražne letalo vrste Me-sorschmitt. Področje v bližini Lcnsa so tudi napadla na ša letala. Pri teh opeiaciiah so naši letalci vrgli 22 ton ek-.ploz vnih sn,~>vi. Ve-i-ka sovražna kolona bombnikov, ki je letela v smeri proti Percnneu. se je spopadla z našimi lovskimi letali in so naši letalci pri tej priliki sestrelili nekaj sovražnih aparatov. V severni Franciji naše lovsko letalstvo podpira bombnike.
Lc-ndon, 2. junija. A A (Reuter). Letalsko ministrstvo poroča, da '.o britanska letala včeraj izvedla nekaj uspešnih poletov. Bombardirala so med drugim zalege bencina v Rotterdamu. Opaziti je bilo več eksplozij. Britanski letalci so se spoprijeli z nemškimi letali vrste Messerschmitt. Pri tem spopadu, ki se je odigral nad belgijsko obalo, sta bili sestreljeni dve nemški letali. Britanska letala so se vrnila vsa' nepoškodovana v svoja oporišča. Včeraj je angleško letalstvo z uspehom varovalo vkrcavanje in izkrcavanje zavezniških čet. Pri tej priliki je prišlo do spopada s sovražnimi letalci. Potrjujejo vesti, da je bilo zadnje dni, odkar se je začelo vkrca-
vanje v Dunkerqueju, sestreljenih 40 nemških letal, ki so pcsKušala ovirati to vkrcavanje. V teh bojih je bilo sestreljenih 13 zavezniškh letal.
Britanska letala še dalje ščitijo umik zavezniških čet na severnem bojišču. Vče-rj je oilo sestreljcrJi oziroma hudo poškodovanih 57 neruskih letal. 16 naših letal se ni vrnilo. Danes so britanski letalci nad Dunkcrcueom zbili na tla 10 nemških letal, izgubili pa eno. Nekoliko pozneje je neko britansko letalo potopilo ob belgijski obali eno nemško terpedovko. Ves včerajšnji dan in vso noč so britanski letalci bombardirali sovražne oddelke v Flandriji. Bombe so padale na čete, ki so se premikale. Porušeni so bili številni mostovi, razbiti avtomobilski transporti in nasipi ob prekopih. S teh operacij se dvoje naših letal ni vrnilo.
London, 2. junija. AA. (Havas). Letalsko ministrstvo objavlja, da so obalske eskadrile s popolnim uspehom izvedle tudi druga bombardiranja pristanišč, ki jih je zavzel sovražnik, in sicer pristanišča \Vallsooiden in Warsdiep na Holandskem kakor tudi otok ter Schelling. Zadete so bile pristaniške naprave in neka sovražna trgovska ladja.
London, 2. junija. (C. Z.). Dopisnik »Evening Standarda« iz Berna javlja po informacijah iz Nemčije, da so nedavni angleški letalski napadi na Hamburg in industrijska mesta v Porenju in Porurju povzročili neprimerno večje razdejanje, nego je bilo splošno mišljeno.
Zaščitni ukrepi v Angliji
LOndon, 2. junija. A A. (Havas). Minister za narodno zdravje Malcolm Macdo-nald je izjavil, da je zaradi zadnjih dogodkov možno pričakovati z gotovostjo neposredno nevarnost pred letalskimi napadi. Macdonald je tudi dejal, da je vlada izdala vse potrebne ukrepe ter jc tudi 2e izdelan načrt za izselitev in za z"5.Mto nrebival-stva v ogroženih pokrajinah.
Neuspeh v Flandriji Je tira' gocen nauk za bodotet
Angleški in francoski listi o pomen u dosedanjili vojnih operacij — Nezlomljiva solidarnost Anglije in Francije
London. 2. junija. A A. (Reuter). Lon- | denski nedeljski listi obširno pišejo o veli- j ki bitki v Flandriji. Pripominjajo, da je ta j bitka stala Veliko Britanijo in Francijo mnogo krvi, in da ie samo še bolj okrepila odločenost teh dveh držav, da vztiajata v boju do konca.
»Observer« piše med drugim, da se je velikemu delu zavezniških čet po za„slugi njihove hrabrosti in sposobnosti poveljnikov posrečilo umakniti se ter da se niso izpolnile nade sovražnika, da bi uničil, oziroma ujel večino zavezniških čet na tem delu bojišča. Pisec članka pravi, da se je v teh bojih v dejanju sijajno pokazalo sodelovanje zaveznikov tako na kopnem kakor tudi v zraku in na morju, žaloigia v Flandriji — pravi pisec — kakor tudi vsi težki pojavi, ki so jo spremljali, so te bolj in za vedno združili francoski in britanski narod, še bolj je utrjena zveza, ki jo je sovražna propaganda z vsemi sredstvi skušala razdreti. Na koncu članka pravi, da britansko-francoska zveza pomeni močno in nerazdružljivo celoto in da se vojaki obeh narodov bore ramo ob rami kot pravi tovariši, kot hratje. S stališča
vedeno še nikdar v zgodovini v tako težkih 1 izkuatva imajo neuspehi teto vrednost, kar
kor zmage. S tega stališča tragični dogodki v Flandriji pomenijo dragocen nauk, ki pravi, da ni treba čakati na nislednji nauk takšne vrste, na nauk. ki bi utegnil biti poslednji. Bitka v Flandriji nas opozarja dalje tudi na odločujoči činitelj v sedanji vojni, na delo no tovarnah in oijskih postajah v zaledju. Iz tega stališča je britansko otočje gledano kot orož-ima. kot vir vsega potrebnega zn vojno, kiju" današnjega sveta.
vSundav Tirne? p;-e: Ta poraz, če se sr-'oh more s tem menrm krstiti dogodek v Flandriji, pieclstsvljn obenem velik podvig zavezniškega orožja. Trgi podviga *>i si nc bilo možno zamisliti, če zavezniške čete ne bi dokr.z;:!c svojih največjih vojaških vrlin in če bi se pustile potolči v vojaškem pomenu besede.
»Reynolds Nevvs« pravi med drugim: V ! flandrijskem ognjenem in krvavem peklu so bile skovane med nami in našimi zavezniki vezi, ki jih nobena sila na svetu ne more razdružiti.
-Pariz, 2. junija. AA. (Havas). Današnji francoski listi zastavljajo vprašanje, kje bodo odslej potekali boji. ker smatra, da > bitka x nevarni Franciji fe "
»Matin« pravi, da bodo glavni napadi I usmerjeni na Pariz in da bodo Nemci poskušali s svojimi prvimi napadi v smeri proti Marni.
»Journal« izraža prepričanje, da bodo nemške čete napadle istočasno na dveh straneh in sicer z obeh kril in to od Amiensa in pri Rethelu.
»Ordre« meni, da bi Nemci mogli nastopiti bodisi preko svojih kril bodisi z neposrednim napadom na srednji del fronte, ki je zdaj na Sommi.
»Epoque« pravi, da francoske čete zdaj mnogo bolj mirno in pripravljeno čakajo novih nemških napadov. List je mnenja, da so zdaj pogoji ugodnejši kakor pa so bili 10. maja. Predvsem se je znatno okrepilo letalstvo, pa tudi francosko poveljstvo se je popolnoma seznanilo z nemškim načinom napa ran ja. Končno omenjeni list trdi, da je duh francoskih čet odličen.
Mnenje nemškega tiska
Berlin, 2. junija. AA. (DNB). Glavno vprašanje, s katerim se bavijo današnji jutrnji nemški listi, so bitka pri Dunker-queju, potopitev britanske bojne ladje »Nelson«, veliki nemški letalski napadi pred Dunkerquejem, potopitev oziroma težko poškodovanje cele vrste britanskih bojnih in trgovskih ladij z letalskimi bombami, ter sklep vodje rajha o tem, da se spuste v svobodo holandski ujetniki. Razen tega pišejo tudi o ukazu generala lorda Gorta. S tem se bavi med drugim tu-
di »Berliner Borsen Zeitung«, ki zasmeh-ljivo govori o ukazu lorda Gorta, ter pravi, da ta ukaz jasno osvetljuje resničen vojaški položaj kljub vsem poskusom zaveznikov, da bi svoj neuspeh prikazali kot podvig. List pravi, da lord Gort poziva svoje čete, naj se upirajo do konca, da pa sam ne bo ostal v njihovi sredi. »Deai-tsehe Allgemeine Zeitung« v podobnem smislu piše o ukazu lorda Gortha. »Berliner Lokal Anzeiger« polemizira s trditvijo francoskih in angleških listov, da je izid bitke v Flandriji treba smatrati za veliko vojaško dejanje zaveznikov. »Berliner Borsen Zeitung« poleg že omenjenega članka objavlja še drugega o načinu, kako v Londonu prikazujejo izid bitke v Flandriji. »Volkischer Beobachter« zastavlja vprašanje, ali bodo imeli pri bodočih odločitvah Velike Britanije in Francije prvo besedo vojaki ali politiki, diletanti na polju strategije.
Ves razpoložljivi vojni material USA za zaveznike
Wa*>hingtOn, 2. junija. AA. (Havas). Demokratski senator Paper je izjavil, da ima ljudstvo Zedinjenih ameriških držav zaupanje v svojega predsednika. Razen tega je dejal, da bodo USA tudi v bodoče prodajale ves razpoložljivi vojn| material v prvi vrsti letala, zaveznikom. Načelnik štaba ameriške vojske, general Marshal je dejal, da bo v primeru nevarnosti ameriška narodna garda poklicana na redno vojaško dolžnost.
Predsednik Zedinjenih ameriških držav Rocsevelt je odpotoval s svojo jahto na krajši oddih.
New York, 2. junija. AA. (Havas). Manifestacije za čim hitrejšo pomoč zaveznikom so vedno pogostejše v Zedinjenih ameriških državah. V soboto je 600 univerzitetnih dijakov poslalo kongresu prošnjo, ki jo je podpisal tudi rektor. V tej prošnji pravijo med drugim: Smatramo, da je stvar, ki jo branijo zavezniki, velikega pomena za Zedinjene ameriške države. Pozivamo vlado, naj odobri kredite in takoj pošlje zaveznikom potreben material.
Nemško vojno poročilo
Nemci javljajo potopitev 14 angleških vojnih in 38 trgovskih ladij pri Dunkerquen - Letalski napad na MarseUle
Berlin, 2. junija, br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo opoldne naslednje vojno poročilo:
V trdovratni borbi so nemške čete včeraj področje okrog Dunkerquea v smeri od vzhoda še nadalje zožile. Nieuport in obala severnovzhodno od njega, sta v nemških rokah. Zavzeta sta Adinkerke severno zapadno od Furnesa ter Ghyvelde, ki je le še 10 km oddaljen od Dunker-quea. število ujetnikov kakor tudi množina plena so včeraj močno narastli. Samo pri eni armiji je bilo zaplenjenih 200 topov vseh kalibrov. Na južni fronti ni bilo ni-kakih posebnih dogodkov.
Nemško letalstvo je včeraj napadalo ostanke poražene angleške armade, ki se skuša rešiti na ladje pred Dunkciqueom. Uspehi formacij strmoglavcev. bombnikov, bojnih, razdejalnih in lovskih letal, ki so bili objavljeni že snoči v posebnem poročilu, so se pozneje še povečali. Vsega skupaj so bile potopljene 4 vojne ladje in 11 transportnih s skupno tonažo 54.000 ton. Močno je bilo poškodovanih 14 vojnih ladij, med njimi 2 oklopni križarki, 2 lahki kri-žarki. 1 križa ka za protiletalsko obrambo, 6 rušilcev, 2 torpedovki in 1 brzi čoln ter 38 trgovinskih ladij s skupno tonažo 160.000 ton. Mnogo čolnov, motornih čolnov in vlačilcev se je prevrnilo ali potopilo. Uspešno so bile bombardirane tudi angleške čete, ki so se zbirale na obali v pristan iču ter čakale na to. da jih vkrcajo na ladje.	j
Ob priliki ponovnih napadov nemških brzih čolnov pred onim delom francoske ! in belgijske obale, ki je še v rokah sovraž- J
nika, je uspelo s torpedom potopiti 4000 tonsko transportno ladjo, ki je bila nabito polna angleškega vojaštva.
Včeraj so skupine nemških bombnikov prvič napadle francosko pristanišče Mar-seille. Vrgle so več bomb in na dveh trgovinskih pamikih so bombe povzročile požar. Z bombami je bila na več krajih poškodovana tudi železniška proga Marseil-le—Lyon.
Skupno so v teku včerajšnjega dne znašale izgube sovražnega letalstva 58 aparatov, 42 je bilo sestreljenih v letalskih napadih, 8 od protiletalskega topništva, ostala pa na letališčih. 15 nemških letal se ni vrnilo na svoja oporišča.
Od Trondhjema proti severu prodirajoči nemški gorski lovci so zavzeli mesto Bodo. Poleg drugih potrebščin je bila med plenom tudi ena angleška baterija.
Francosko poročilo
Pariz, 2. junija. AA. (Havas). Uradno poročilo od 2. junija zjutraj se glasi:
Na področju Dunkerquea naše čete vzdržale vse nemške napore in prizadevanja kljub temu, da jih je sovražnik neprestano napadal. Umik se je nadaljeval ves včerajšnji dan in ponoči in kljub bombardiranju od strani letalstva in artilerije. Na Sommi je sovražnik poskušal z napadi, ki pa so ostali brezuspešni. Na ostalem delu bojišča se je ponekod udejstvova-la artilerija.
Pariz, 2. junija. AA. (Havas). V pariških krogih smatrajo, da v prihodnjih 24 do 48 urah ni treba pričakovati nove velike nemške ofenzive.
Prvi letalski napadi v južni Franciji
Nemška letala so včeraj prvič bombardirala MarseUle — Ubitih Je bilo 40 civilistov
Pariz, 2. junija, br. (Havas.) Včeraj so emška letala prvič priletela tudi nad Južno Fr.tncijo. Bombardirala so MarseUle, kjer s«> vrgla večje število bomb zlasti na luko. Pri tem je bila neka angleška ladja zadeta. V mestu samem ni večje Škode. Kljub temu p:i jo b»lo uhiti:i JO civilistov, ki so sc mudili v luki. Tudi danes so se iicmšk \ I ta L; ponovno pojavila nad južno Francijo, vendar pa so bila pregnana.
Curih, 2 junija, z. »Neue Ziircher Zei-lung« sc bavi s prvinil letalskimi napadi ivi južno Francijo in vidi v tem znak, da računa Nemčija s skorajšnjim vstopom Italije v vojno na njeni strani. Po poročilih lista iz Berlina prevladuje tam vtis, da je vstop Italije v vojno že sklenjena stvar in d i se bo to zgodilo še ta teden. Nemški listi o tem ne pišejo mnogo, ker so dobili navodila, na i ortanejo rezervirani, da bi ne bilo videti, kakor da Nemčija vpliva na odločitev Italije.
Alarm v južni Franciji
Pariz, 2. junija. AA. (Havas.) Snoči je bilo na številnih krajih v Franciji, predvsem nad jugovzhodnimi predeli večkrat dano znamenje aa pripravljenost. V dolini
Rodana so bila včeraj štirikrat dana roa-menja, da se bliža nevarnost. Davi ob 8.34 je bilo po nekaterih mestih v jugovzhodni Franciji spet dano znamenje za pripravljenost. V dolini reke Rodan so opozorili na nevarnost ob 8.40.
Evakuacija otrok iz južne Anglije
London, 2. junija, br. (SDA.) Danes so iz južnih in južnovzhodnih pokrajin Anglije evakuirali 48.000 otrok. Nad 100 vlakov je bilo potrebnih za prevoz. Prepeljali so jih v grofijo Wales in v srednjeangleške pokrajine, kjer bodo bolj vami pred morebitnimi nemškimi letalskimi napadi.
Angleški poslanik v Belgiji izginil
London, 2. junija. AA. (Havas.) Londonski krogi potrjujejo vest, da je izginil britanski veleposlanik v Belgiji sir Lan-shelot Olifant. O njem ni nikakih poročil, odkar je zapustil Brugge, od koder je na-
Minister vojske in mornarice mladim novim vojakom
Svečana prisega rekrutov beograjske garnizije
Beograd, 2. junija. p. Na Banjici so bih cianes svečano zapriseženi rekruti beograjske garnizije Svečanosti so prisostvovali skoro vsi v Beogradu službujoči generali ter dmgi odlični predstavniki. Po zaprisegi je zbrane rekmte nagovoril minister vojske in mornarice general Nedič, ki je med drugim izvajal:
Danes je svečar. dan v vašem življenju ker ste prisegli zvestobo in vdanost vašim najvišjim narodnim in vojaškim idealom ter vrhov.iemu poveljniku vse državne oborožene sile, Nj. Vel. kralju Petru II. Prisegli ste naši. po vsem svetu proslavljeni domovini m našim vojnim zastavam, pod katerimi so služili kralju, narodu in domovini tudi vaši očetje in vaši bratje.
Spominjajte se današnje prisege ne le, dokler boste v kadru, nego tudi pozneje vse življenje, ker boste od danes vojaki domovine do konca vašega življenja. Prizadevajte si, da z ničemer ne zatemnite slave naše vojske, ki je ostala zvesta svojim narodnim idealom tako v težkih, kakor v slavnih ča<sih. Izkažite se vredne svojih slavnih prednikov, ki so kakor vi
služili v istih četah, m bataljonih, v istih eskadronih in ki so bili vedno in povsod
ter na vsakem mestu junaki in ki so vedno ostali zvesti dani prisegi.
Junaki! Ko ste stopili v stalni kader, ste v njem našli svoje starešine, kaplarie, podcficirje in oficirje. Oni so vaši bratje. Po di-žavnih zakonih so pozvani, da vas izvežbajo v vojaških stvareh, da postanete sodobni borci in branilci domovine. Vi ste se danes zakleli, da boste njihova povelja poslušali in zvesto izpolnjevali za obstoj in varnost nešega naroda in naše domovine. Tako tudi ravnajte!
Junaki! Prepričan sem. da boste tudi vi dobri in hrabri vojaki, kakor so to bili vaši predniki, dedje, očetje in bratje. Kot vaš minister vojske in mornarice vam čestitam k vaši današnji prisegi«.
Minister je končal z vzklikom Nj. Vel. kralju in Nj. Vis. knezu namestniku. Zbrani vojaki so se mu obakrat pridružili z gromkim trikratnim Živijo!«
S tem je bila lepa vojaška svečanost na Banjici zaključena.
v rimski luči
Nova orientacija Rumunije? — Grčija odbila turško zahtevo — Kdaj bo Italija začela vojno
R'm, 2. junija. (Dr. O. A.) Italijanski tisk tudi danes posveča veliko pozornost beograjskemu obisku ruskega poslanika v Sofiji Lavrentijeva, vendar se listi ne spuščajo v nikake komentarje. Listi napovedujejo, da bodo po obnovi gospodarskih odnošajev kmalu obnovljeni tudi politični odnošaji med Rusijo in Jugoslavijo.
Ostavko rumunsikega zunanjega, ministra Gafenca tolmačijo v Rimu kot dokončni dokaz nove orientacije Bukarešte v smeri osi Berlin-Rim. O novem zunanjem ministru Gigantu pravijo listi, da bo sedaj skupno z novim poslanikom v Berlinu senatorjem Roma lom vodil izrecno germancfilsko politiko, ne da bi bilo treba računati s kakšnimi spremembami rumunskh odnošajev do Sovjetske Rusije. »Popolo di Roma« izraža mnenje, da nova usmeritev rumunske zunanje politike ne bo mogla osta ti brez učinka v ostalih balkanskih prestolnicah.
Agencija Štefani poroča iz Aten, da so se tam razširile vasti, da je turška ^lada zahtevala od G:ške pristanek za izkrcanje turške vojske na nekaterih grških otokih v vzhodnem delu Egejskega morja. Grška vlada je to zahtevo odklonila, ker bi lahko imela za posledico italijansko intervencijo.
Globok vtis je napravila resolucija nacionalnega sveta fašistične stranke, ki se je sestal na pobudo generalnega tajnika ministra Muttija. Resolucija zahteva dokončno narodno zedinjenje in neodvisnost Italije na morju. Tudi drugače se inter-vencionistične manifestacije vedno bolj množe, kar je v javnosti napravilo vtis, da je italijanska intervencija neposredno pred vrati.
Nocoj so se tramvaji in avtobusi na rimskih ulicah prvič pojavili z modrimi luči. Tudi drugače je v Rimu in ostalih mestih žc vse pripravljeno za zatemnitev.
Pariška poročevalca »Stampe« in »Po-pola di Roma« poročata, da vlada v Parizu in Londonu prepričanje, da bo do italijanske intervencije, ki jo smatrajo za neizbežno. prišlo vendarle šele, ko bodo zavezniki odklonili italijanski predlog, naj se prouči italijanski načrt o splošnem premirju Tudi v Rimu se pojavljajo take vesti. ki pa so popolnoma nekontrolirana.
V Rimu se končno mnogo razpravlja o španski intervenciji. Celo Gayda objav- J
lja danes v »Voce d'Italia« uvodnik z naslovom »Gibraltar je španski«. Listi poročajo o velikih demonstracijah v Madridu in drugod o priliki prihoda novega angleškega poslanika Samuela Hoarea v Španijo. Pri teh demonstracijah so množice glasno zahtevale Gibraltar.
oistopu ministra
Bukarešta, 2. junija, p. Glede na govorice, ki so se razširile v inozemstvu o ostavki rumunskega zunanjega ministra Gafcnca, češ da sc je umaknil s svojega položaja ker sc ni strinjal z zunanjo politiko sedanje vlade, naglašajo v tukajšnjih vladnih krogih, da ostavka zunanjega ministra Gafenca v resnici nima političnega ozadja. Kdor je zasledoval delovanje zun. ministra Gafenca na diplomatskem in poli-s svojimi potovanji po Evropi inavguriral sedanjo politiko stroge nevtralnosti. Glavni nosilec rumunske zunanje politike pa je kralj Karol. Sprememba na položaju zunanjega ministra torej ne more izzvati nikake spremembe zunanje politike. Vladni krogi naglašajo, da se je Rumunija odločila, da bo za vsako ceno branila svojo nevtralnost in svoje meje Gafencu bo poverjena posebna diplomatska misija.
Zopet nemški bombnik sestreljen v Švici
Bern, 2. junija, z. Glavni štab švicarske vojske je objavil danes komunike o tretji kršitvi švicarske nevtralnosti s strani nemških vojnih letal. Danes dopoldne je več nemških bombnikov na povratku iz južne Francije preletelo švicarsko oeem-Ije. Pri Yverdonu se je neki nemški bombnik zapletel v zračno borbo s švicarskimi lovskimi letali. Po kratki borbi je bil nemški bombmk sestreljen ter je goreč padel na zemljo. Posadka se je ubila, švicarsko vrhovno poveljstvo v zvezi s tem ponovno objavlja, da je Švica trdno odločena brezpogojno braniti svojo nevtralnost ter da imajo švicarska letala nalog zasledovati in preganjati sleherno tuje letalo, ki bi se pojavilo nad švicaiskim ozemljem.
Gmpn&azsk? svet Balkanske zveze
Beograd, 2. junija, p. Gospodarski svet Balkanske zveze danes ni zasedal. Delegacije zavezniških držav so bile danes dopoldne na Avali in na Oplencu. Pred spomenikom Neznanega junaka na Avali so položile lepe vence, prav tako na grobove pokojnih vladarjev v oplenski oerkvi. Z Oplenca so se inozemski gostje odpeljali v Arandjelovac. Jutri se bo delo nadaljevalo v odsekih.
V
Zagreb. 2. junija o. Ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič jc danes dopoldne okrog 10 ure posetil dr. Mačka na njegovem domu na Pritazu. Tri četrt ure kasneje se je vrnil v hotel »Esplanade«, kjer s? je nastanil za časa svojega bivanja v Zagrebu Novinarjem, ki so ga pričakovali, jc najprej ponovno naglasi!, da med njim in dr Mačkom nikoli ni bilo nikakih sporov. »Midva sva — je nadaljeval — vedno zlahka reševala tudi najtežja vprašanja. tako na primer tudi problem finančne samostojnosti banovine Hrvatske, s katerim so si celo strokovnjaki belili glave.
Okrog 11 se je predsednik vlade z avtomobilom odpeljal na letališče Borongaj, od koder se je z letalom vrnil v Beograd.
Spominska svečanost v Pančevu
Pančevo, 2. junija, p. V prisotnosti kraljevega odposlanca polkovnika Save Kon-diča, ministra Bešliča ter zastopnikov patriotskih. kulturnih in humanitarnih društev je bila danes v Pančevu nad vse svečano odkrita plošča v spomin zaslužnega nacionalnega delavca dr. Svetislava Kasa-pinoviča
Sokolski nastop v Beogradu
Beograd. 2 junija, p. Sokolsko društvo Beograd Mat'ca je priredilo snoči ob prisotnosti M)00 ljudi ob svitu reflektorjev sokolski nastop Pri telovadnih točkah je sodelovalo skupno 850 pripadnikov društva.
Fovratek poslanika Lavrentijeva v Sofijo
\ Beograd, 2. junija p. Iz Sofiie poročajo o povratku ruskega poslanika Lavrentijeva iz Beograda Na postaji so mu priredili prisrčen sprejem ki mu je prisostvoval tudi jugoslovenski pns.Vnik v Sofiji Mila-novič z vsem poslaniškim osebjem.
Tudi snočnje slovo ruske delegacije od Beograda je bilo zelo prisrčno Poslanik je izrazil željo, da bi odšei peš iz hotela na postajo, da bi si tako ogledal Beograd nekoliko tudi ponoči. Spremljal' so ga na poti višji funkcionarji zunanjega ministrstva in predsedstva vhde. N:» postaji je prejela gdč Strigova lep šopek cvetja. Poslanik Lavrentijev je izjavil, da odnaša iz jugoslovenske prestolnice najlepše vtise.
Prvi Jugoslovanski parnik na poti v Odeso
Dubrovnik, 2. junija, o. Danes je zapustil luko Gruž naš 2150tonski tovorni parnik »Lovčen«, ki pripada Zetski plovidbi v Kotoru. Parnik je doslej stalno plul med našimi, grškimi, bolgarskimi in rumun-skimi lukami. Danes se je prvič odpravil na pot v Odeso, kjer bo v smislu nove trgovinske pogodbe natovoril blago za našo državo. Po 20 letih bo to naš prvi parnik, ki bo zaplul v veliko rusko luko. Prvič se bo pojavila tudi v Odesi jugoslovenska zastava.
Naši pomorci na potovanju
Dubrovnik, 2. junija, o. Gojenci 1. in 2. razreda pomorske vojne akademije so danes s šolsko ladjo »Jadran« krenili na poučno potovanje po Jadranu in Sredozemskem morju. »Jadran« se bo vrnil v Dubrovnik čez dva mesca.
Podban zetske banovine
Beograd, 2. junija, p. Za pomočnika bana zetske banovine je bil imenovan Dušan Vlahovič. dosedanji načelnik upravnega oddelKa iste banske uprave.
Zemunska vremenska napoved: Delno oblačno s krajevnimi nalivi. V severozahodnih in severnih krajih se bo zjasnilo. Temperatura se ne bo dosti spremenila.
Skrb za zdravje otrok
številni žalostni primeri z dežele govore o nujni potrebi večjega zdravstvenega skrbstva
V teh dneh se ponovno vršijo po naših šolah zdravniški pregledi šolskih otrok. Istočasno cepijo zdravniki tudi dojenčke proti kozam Ob teh pregledih pa vstaja pred nas ponovno silno žgoče vprašanje zadostne zdravstvene oskrbe slovenskega otroka.
Pred dnevi sem bil priča zdravniškega pregleda in cepljenja na nek' šoli. Zbranih je bilo okrog 20 mater z dojenčki in čez 30 otrok, godnih za vpis. S precejšnjo zamudo so se pripeljali zdravnik in dva pomočnika s sosedne šole. V tričetrt ure jc bilo delo opravljeno. Zdravnik je moral hiteti na naslednjo delovne postajo Mimogrede je dejal samo to. da je zdravnikov za ta posel mnogo premalo. Ob njegovem naglem postavljanju so ga zrle otroške proseče oči. Mnogi otroci so prišli po uro daleč, željni pregleda pljuč. grla. nosa itd. Poparjeni so morali oditi zopet v negotovost, v mračne, vlažne in tesne domove.
To je najnovejša sličica med mnogimi drugimi iz nedavnih dn\ Ne bo odveč, če katero prikažem.
Tri ure daleč je Sla 13!etna deklica na pregled pljuč. Že nekajkrat je bruhnila kri. Ker so domači (oče je velik planinski kmet, že nekaj let bolan) mislili, da bo imela kot šolarka brezplačen pregled, ji niso dali na pot več ko 20dinarjev. V pro-tituberkuloznem dispanzerju so terjali od nje ubožni list. Ni ga imela. Brez rentge-nOloškega ali kakršnega koli pregleda jc morala zopet na triurno pot. Danes pustijo domači in sama vse na miru. predani so v usodo.
Solarčck iz prvega razreda je bil na pregledu. Ugotovljena je bila huda bronhiti-da. Domači nimajo za zdravila. Bolezen se slabša.
Trije dojenčki v eni vasi so dobili hude krče. Zaradi slabega vremena jc bil prevoz nemogoč, za zdravnika ni bilo denarja. V nekaj dneh so pomrli.
Deklica iz drugega razreda je bila v bolnišnici. Sama bolna, je morala prenašati podnevi in ponoči dojenčke ter jim streči ob vsaki uri. Istočasno z njo in tudi pred njo je bilo še več sotrpink.
Štirinajstleten deček, pastir, je imel hude želodčne krče Po naročilu bi ga moral spraviti gospodar takoj v bolnišnico, česar pa ni storil. Čez dva dni je dečko umrl.
Tako bi lahko nanizal neštevilno takšnih malih sličic, v katerih se zrcali vsa beda zdravstvene zaščite naše mladine, posebno podeželske. V umazaniji, vflagi. temi in ob pomanjkanju hrane se porajajo nežna bitja da potem životarijo, skoraj manj zaščitena kakor žival. Pojmovanje zdravstvene oskrbe otrok je namreč v našem podeželju tako slabo razvito, da se posveča večja nažnja bolnemu živinčetu. kakor pa otroku Zato ni nič čudnega, če je današnja kmetska mladina slabše razvita kakor je bila predvojna. Zdravstvena zaščita otrok je narasla le za malenkost. Silno pa se je povečata prezaposlitev dece, ki je danes popolnoma vključena v delovni proces in ki ii manjkajo tudi vsi drugi pogoji za pravilen telesni razvoj. Slaha stanovanja, pomanjkljiva prehrana in nezadostna obleka — to so dejstva, ki spremljajo slovenskega podeželskega otroka od mladih nog preko šolske dobe tja v mta-deniška leta fn v cclem tem ra;:voju jc
(čeprav tudi j>omanjkljivo. radi privatne prezaposlitve zdravnikov), je njihovo izvrševanje v podeželju zelo nizko. Banovinski zdravnik, ki jc običajno tudi šolski, v naglici preleti nekaj desetin šol. z nekaj tisoč učenci. To početje jc razumljivo, kajti vsak izmed teh zdravnikov sc zaveda. da bi mu požrlo natančno pregledovanje otrok ogromno časa. zaradi česar bi trpela ostala njegova siužba in pa zasebna praksa. Zato gre — posebno šc z o/irom na nizke dnevnice — preko predpisov in izvrši vse na hitro roko. O sistematičnem pregledovanju podeželskih otrok danes sploh ne moremo go\ oriti. Če bi hoteli, da du se bo to res izvrševalo, potem bi morali posta\~iti za manjša in večja področja, pač šc z ozirom na števil«; učencev in na stanje tamkajšnje zdravstvene organizacije, posebne šolske zdrm-nike. ki bi morali imeti popolnoma osiguran materialni položaj, da se jim ne bi trebilo pehati za obstanek.
Nič na boljšem niso p<xJeže!ski otroci
glede oskrbe s šolskimi poliklinikami, z ambulantnim zdravljenjem in z zdravili. Vsega tega so deležni v glavnem ie otroci naših središč, podeželska mladina pa je v tem pogledu pastorka, čeprav predstavlja večino na.ših učencev. Zakaj ta dvoreznost? V dvajsetih letih po osvobojenju, odnosno vsaj v zadnjih desetih letih bi pač lahko stopili v tem vsaj nekaj korakov naprej! Če so bita najdena v bano-vinskem proračunu za duhovno kulturo, ki jo terjajo potrebe (mislim na milijone dinarjev za katehetske nagrade), potem bi morala biti milijonska sredstva tudi za telesno kulturo naše dece!
Ker je nemogoče, da bi se vse jx>munj-kljivosti premostile kar čez noč, je treba poseči pač po začasnih ukrepih. Tak ukrep ki je pa nujen, bi bil sedaj ta. da bi bil v tem mesecu organiziran sistematični pregled vse šolske mladine na tak način, da bi bili s primernimi dnevnicami pritegnjeni poleg uradnih tudi neuradni zdravniki. Tak pregled je potreben, ker bi nam prinesel podatke kot osnovo za pospeše-nje akcij okrog zdravstvene zaščite slovenskih otrok. Kar je zamujeno, to je treba nadomestiti. Naši podeželski šolarji kličejo v teh dneh: Preglejte, kakšno je naše zdravje in poskrbite za odgovarjajoče zdravljenje!
Obramba proti napadom iz zraka
Izšla je knjiga »Protiletalska zaščita"
živimo v času, ko se je treba brigati zoper učinke letalskih napadov tudi v zaledju prave vojne fronte, da zaščitimo svoje življenje in imovino. Nova vojna taktika gre namreč za tem, da je treba nasprotnika prijeti ne le na bojišču, ampak tudi v zaledju ter streti njegovo materi jalno in moralno silo (totalna vojna). Letalstvo je postalo kakor vidimo danes.
najvažnejši in odločilni činitelj v bojnem konfliktu dveh držav. Zato je raztegnjena vojaška obramba daleč preko bojišča, kot dopolnilo te obrambe pa je bilo potrebno, ustvariti še zaščito zoper posledice letalskih napadov na civilne naprave, objekte in važne kraje, to je civilno zaščito.
Ker se ob letalskih napadih uporabljajo razstrelne in vžigalne bombe, v danem primeru tudi bojni strupi in plini, so ci-
vilni zaščitni ukrepi zoper posledice takih napadov mnogostranski. Da se v stvari nudijo intenesiranim krogom vsa. potrebna navodila v pregledni in poljudni obliki, je kr. hanska uprava izdala m založila 200 strani obsegajočo knjigo (maia osmer-ka) Protiletalska zaščita«. V ostalem je namen knjige označen v »Uvodi»« bana dr. Marka Natlačena takale: Učnem a osebju in predavateljem bodi kažipot ob podajanju pouka in sestavljanju predavanj. oblastva in uradi sami naj črpajo iz knjige potrebno pobudo za delo. a na drugi strani tudi razlago za sporna pravna in druga vprašanja iz tega ;*>lročja.
Knjiga ima 30 nazornih slik in naslednje članke: »Protiletalska zaščita z organizacijskega, pravnega, in finančnega vidika«, banski svetnik dr. France Ogrin; »Napadalna sredstva letalstva-. ^Aktivna obramba«, »Zaščitna (bonifikacijska) služba«, »Samopomoč in hišna zaščita«, gasilski inšpektor ing. Franc Dolenc: Zaščitna sredstva«, dipl. chem. črto Nučič (strokovni referent): Obolenja po bojnih strupih in plinih ter prva pomoč«, mestni višji zdravnik dr. Marjan Ah čin. V teh člankih se obravnavajo prvič v slovenski knjigi vse panoge protiletalske zaščite na sistematski način ter v skladu z zakonitimi predpisi.
Knjiga je potrebna zlasti hišnim gospodarjem, uradom, zavodom in društvom. Dobi se pri Banovinski zalogi Šolskih knjig po ceni 25 din (za urade in društva po cen 20 din), v knjigarnah pa po ceni 25 din.
Po 30 letih se je vrnila k možu
V Sisku potrjujejo, da stara ljubezen ne zarjavi
Sisak, 2. junija. Nevsakdanji dogodek se je primeril te dni v Lisinskega ulici v Sisku. Ljudje o tem
.vi« ... , vv.v... ja,.vuju - dogodku živahno in veselo razpravljajo deležna ta naša mladina zelo majhne | daleč naokoli, saj vsem potrjuje narodno
zdravstvene oskrbe
Predpisi Zakona c zdravstvenem varstvu učencev v podrobnostih določajo smernice, po katerih naj se ta zaščita izvaja Tako pravijo posamezni členi sledeče:
—	Zdravstveno varstvo se izvaja po šolskih zdravnikih, šolskih poliklinikah in higienskih zavodih.
—	Higienski zavodi, šolske poliklinike in šolski zdravniki so dolžni: redno obveščati in poučevati o značaju, potrebi in izvajanju higienskih predpisov v šoli in zunaj nje; propagirati higiensko kulturo in ustanavljati društva podmladka Rdečega križa. Sokolstva. treznosti in drugih naprav za telesno vzgojo; dalje: svetovati in navajati starše in skrbnike, kako se varuje in napreduje zdravje njihovih učencev; sistematično pregledovati vse učence, po potrebi pa tudi specialistično pregledati posameznike; nadzorovati slabotne učence in učenke z raznimi defekti ter upoznavati starše in učitelje s stanjem in z merami za popravljanje; itd.
—	Najmanj dvakrat letno se morajo v razdobju šestih mesecev dati zdravniško pregledati učitelji in učenci narodnih in srednjih šol.
—	S pregledi se ugotavlja razvoj učen-cev in njihova sposobnost za redni šolski obisk.
—	Pristojni zdravnik je dolžan, da na zahtevo šolske uprave pregleda vsakega učenca, za katerega se ugotovi ali sumi. da ima kak nedostatek ali da je zbolel.
Za zdravljenje in zdravnika ubožnih učencev se morajo osigurati potrebna sredstva iz fonda za zdravstveno varstvo otrok pa tudi s proračunom uprave občine za narodne šole, banovine za strokovne in srednje šole ministrstva pro?vetc pa za visoke šrtle.
Dolžnosti šolskih poliklinik so: pregledovati vse učitelje in učence; poliklinično pregledovati in zdraviti zbolele učence in učitelje: skrbeti za pouk iz higiene ter delati zdravstveno propagando med starši; po potrebi preiskovati domače razmere učencev, navajati učitelje, starše in skrbnike otrok na potrebne zdravstvene ukrepe. Itd.
Splošno o pregledu učenccv pravi pravilnik siledeče: s sistematičnim zdravniškim pregledom, ki mora biti zelo podroben in skrben, je treba natančno ugotoviti stanje telesnega in duševnega razvoja ter .zdravstveno stanje učenca.
V	kratkem sem prikazal zakonodajalčeve zahteve, izvirajoče iz dejanskih mizernih razmer in potreb. Vprašanje pa je, v koliko se te določbe, po desetih letih uzakonitve. resnično izvajajo
V	prvi vrsti moram pribiti dejstvo, da v Sloveniji primanjkujejo zdravniki. Posebno na deželi jih je odločno premalo in je število podeželskih zdravnikov v smešnem nesorazmerju s številom mestnih. Vzroki so znani.
Ko se v mestih in industrijskih središčih Se kolikor toliko izvršujejo predpisi
besedo, da stara ljubezen ne zarjavi. Dogodek je v kratkem naslednji:
Posestniku Franu Malusu je pred 30 leti pobegnila žena v Ameriko. To je bilo tista leta pred svetovno vojno nekakšna moda. Amerika je bila vsakomur vabljiva, ker je nudila lep zaslužek in priseljevanje ni bilo tako omejeno kakor danes. Ce torej žena ni bila zadovoljna z možem, jo je iz maščevanja kar pobrisala čez veliko lužo. Tako se je tudi France Malus moral sprijazniti z dejstvom. Za ženo ni preveč jokal, marveč je dobil novo gospodinjo Suzano Joha-novo. Lepo sta se razumela in je ob njeni skrbni negi nedavno praznoval svoj 751etni rojstni dan. Ima tudi že odraslega sina.
Pobegla žena Ana si je seveda tudi poiskala zakonske utehe v Ameriki. Seznanila se je z brivskim mojstrom Matijačem. ki je bil prav tako s Hrvatskega doma. Vse je kazalo, da se Ana ne bo več vrnila v staro domovino. Toda pred leti ji je moj-
ster Matijač umrl. Ker ni imela otrok, se je počutila hudo osamljeno. Hrepenenje jo je venomer vleklo v domači kraj. Naposled je v 67. letu starosti sklenila, da proda vso svojo imovino in da se vrne iz Amerike v domovino.
Pred nekaj dnevi se je torej Ana pripeljala v Sisak. Nihče je ni spozna', čeprav je pri svojih letih dobro ohranjena, šla je na policijo vprašat, če njen nekdanji mož Malus še živi. Ko so ji to potrdili, se je napotila v Lisinskega ulico. Svidenje je bilo naravnost ganljivo, že oba sivolasa sta se Malus in Ana prisrčno objela, lepše kakor kdaj koli v mladosti in si iskreno izpovedala, kaj vse se je zgodilo v dolgih 30 letih. Ana je nato svoje prihranke vložila v nepremičnine v Sisku, kjer bo poslej stalno živela. Ne ve se še. ali se bo vrnila pod Malusovo streho, verjetno pa je. da bo prebivala v isti ulici. Ker je Malus tolikšno dobo preživel z drugo ženo. s katero sicer ni poročen, ne želi spremeniti sedanjega stanja, vendar pa mu sosedje pravijo, da bi na stara leta lahko vsi trije prav lepo složno živeli v skupnem zakonu.
Miši so osiromašile premožno občino
Hude nadloge prebivalcev Vrbovca na Hrvatskem
Križevci. 2. junija.
Občina Vibovec v križevskem okraju na Hrvatskem je med najbogatejšimi občinami daleč naokoli. Pri vsem svojem bogastvu pa je ta občina po letošnji zimi in pomladi strahovito prizadeta. Občina šteje 22.000 duš in vsi ti prebivalci so letos stradali. To se zdi na prvi pogled neverjetno, pa je vendar resnično. Vso občino Vrbovec. to se pravi, vse njihove njive in posevke, so lani in letos uničevale poljske miši. Na tisoče miši je pogrizlo sleherno travico po polju in livadah. Debe-
li sneg je omogočil velik razpiod poljskih miši in mrčesa. Pa tudi po .<£ira.m.beh je bilo toliko miši, da so uničile mnogo živil. Prebivalstvo je zatorej ostalo brez hrane, živina pa strada zaradi hudih povodnji in lanskega sušnega leta. Oblastva so morala preskrbeti, da je občina Vrhovec v teku zime in pomladi dobila 34 vagonov tur-ščice in 14 vagonov pšenice, za živino p« 25 vagonov sena in slame. Ker so letošnji izgledi skrajno slabi, prebivalstvo občine Vrbovca že zdaj s strahom pričakuje jeseni in prihodnje zime.
Razstava madžarske umetnosti v Zagrebu
Zagreb, 2. junija.
Reprezentativna razstava umetnin modernih madžarskih slikarjev, ki je že v Beogradu vzbujala veliko pozornost, je od včeraj dalje deležna v Zagrebu splošnega zanimanja umetnost ljubečega občinstva.
Otvoritev razstave je bila včeraj ob 11. v Umetniškem paviljonu. Zbrani so bili vsi ugledni zagrebški predstavniki, ki jih je pozdravil v srbohrvaščini madžarski generalni konzul dr. Bartok. Ta lepa gesta je bila sprejeta kar najbolj prikupno. Dr. Bartok je med drugim poudaril, da bo pričujoča razstava poglobila iskreno prijateljstvo med Madžari in Hrvati, saj v carstvu duha, znanosti in umetnosti ni državnih mej. Zahvalil se je za naklonjenost knezu-namestniku, dr. Mačku, banu dr. Šuba-šiču in županu Starčeviču. Nato je izpregovoril sekcijski šef madžarskega prosvetnega ministrstva dr. Haasz (in sicer v madžarščini) o stalnem stiku madžarske in
likim uspehom uprizarjali drame Ive Voj-noviča, Milana Begoviča, Lovro Matačič pa je bil v Budimpešti dvakrat pozdravljen kot glasbeni predstavnik Jugoslavije; Kulturni stiki bodo poslej vedno tesnejši. Tudi dr. Haasz je zaključil svoj govor v srbohrvaščini.
Poslednji je govoril prosvetni šef zagrebške banske oblasti prof. Škorjač, ki je poudaril, da lahko tudi majhni narodi ustvarjajo velika kulturna dela. Razstavo je ot-voril ban dr. šubašič. Organizatorica razstave ga. grofica Almassy-Telekijeva je nato povedla vse odlične goste po Umetniškem paviljonu, kjer je razstavljenih 126 umetnin 26 madžarskih slikarjev.
Pisatelj Miško Kranjec bo pod okriljem Slavističnega kluba govoril o obdelavi problema: »Junak in karakter v slovenski literaturi«. Predavanje bo drevi ob 20.
____________ _ __________ _____ ____________ _ v Hubadovi dvorani (Vegova ulica, Gla®-
hrvatske kulture. V Budimpešti so z ve- ( bena Matica, n. nadstropje).
Obisk v zagrebškem Maksimira
Sprehod po zoološkem vrt« nudi človeku Vživetje in radost, kakršne je zmožen sicer sama strok
njen v svojem belem kožuščku, zdajle prav nič podoben nevarni zverini. Tretji član druščine počasi vstaja, se nerodno prestavlja in zeha na stežaj, da se mu na široko raztezajo modrikaste dlesni. Težka glava mu leze k tlom in mu kinka sem in tja. Jezik mu leze iz gobca, drobne črne oči trudno mežikajo. Vroče mu je, vajenemu dežel večnega polarnega mraza. Kar nič ne pomišlja. Na vrat na nos skoči plo-skoma s police v ledeno mrzlo vodo. iz katere pravkar leze že okopani tovariš, ki si potlej dolgo otresa mokroto z belega kožuha. Pa ga mrzla kopel ni dodobra osvežila, kajti trenutek nato se spet zlek-ne na eno gornjih polic ter pomoli vse štiri od sebe. Kakšna urica spanja se bo še prav lepo prilegla.
Kaj pa počno v soseščini njihovi gozdnati sorodniki? Mrki medved, stoji napisano nai železni ogradi. Tesno kamnito dvorišče je prazno, torej rjavi medvedi še spe v zidanem prizidku. Golo drevesno deblo je položeno povprek dvorišča. Skromen ostanek ali prav za prav spomin na gozdnato domovino. Pa se še ta trenutek prikaže skozi nizko vhodno luknjo debela medvedja buča z vstran stoječimi uhlji. Dobro jutro, ata medved! Kako ste kaj spali? Medved se počasi skobaca s svojim ogromnim zavaljenim trupom na piano, se postavi na zadnje noge in se zaspano pre-tegne. Majhne, nekam dobrodušne oči, mežikajo še ne vajene svetlobe. Toda ko odpre gobec, te kmalu mine misel na dobrodušnost ob pogledu na nevarno zobovje, s katerim se ne bi bilo priporočljivo pobli-že seznaniti. In vendar je toliko ljubek v
svoji nerodnosti, ko hlača leno sem in tja ter zvoni s svojo debelo, težko glavo. Prav takšen je, kakor so mali, cunjasti medvedki, s katerimi se igrajo otroci. Ata medved še nekajkrat nerodno obkrožijo kletko, malce povohajo v jutrno svežino ter slednjič sedejo s kosmatim hrbtom naslonjeni ob zid. Zdi se. kakor da bi hoteli še malce pokinkati in podremuckati. Zdaj pa zdaj nagnejo svojo debelo medvedjo glavo proti odprtini, češ, kako je pa z ženo? Ali se je nemara že prebudila? Potlej spet pomežika predse, prelaga svoje ogromne šape okrog napetega kosmatega trebuha in prede svoje misli. Na pogled se ti zdi, kakor da je povsem brezbrižen do svoje okolice in te ta njegova brezbrižnost kar kmalu razjezi. Toda motiš se. Ko počasi kreneš okrog vogala, razločno vidiš in celo občutiš, kako te od strani, na skrivaj budno spremljajo njegove male, rjave oči, ki so kljub vsej svoji dobrodušnosti oči zverine. In vendar je zdajle ves njegov videz tako nedolžen in nebogljen. Pa ti mimoidoči paznik pove, da je vprav tale dobrodušni medvedji ata lansko leto odgriznil nekemu otroku roko do komolca. Odgriznil, kakor okleščeno drevesno vejo. Ni je pa požrl, marveč lepo spustil na tla, kakor da bi se še tisti trenutek skesal svojega zverinskega dejanja.
Kdorkoli obišče mesto Zagreb, gotovo ne zamudi prilike za ogled imenitnega živalskega vrta, ki za vsako večje mesto pomeni svojevrstno, vsak dan svežo, zmerom zaželeno atrakcijo in ki privlačuje poleg tujih obiskovalcev v prav tolikšni meri tudi domačine, da ne govorimo o otrocih, za katere pomenijo živali čisto poseben, še posebno lep in privlačen svet. In baš z očmi in dušo otroka se prav moraš seznanjati z vsemi temi raznolikimi predstavniki živih bitij iz vseh mogočih krajev naše zomlie, sai so živali vendar otroku najbližja srca.
Jutro v kraljestvu živali
Maksimir zgodaj v jutru. Skozi monu-mentalna vhodna vrata stopiš na tla prostranega križišča brezkončnih alej stoletnih mogočnih kostanjev. Ob tejle uri ni še nobenega izprehajalca nikjer, klopi samevajo prazne, v kronah dreves je utihnilo življenje nočnih ptic. blesketajočo jutrno roso piieio in suše na razbohotenih listih in zelenikah prvi žarki vzhaiajočega sonca. Z ulicami in z ljudmi se počasi prebuja tudi zemlja sama in v bližnjem živalskem vrtu fazani in pavi. na še cela vrsta dvonožnih in štirinožnih tovarišev z glasnimi kriki in prečudnimi glasovi slovesno naznanja: Dobro jutro! Dober dan! O, v živalskem kraljestvu že polje in kipi življenje. Ko greš ob ribniku, ki v širokem loku obdaja živalski park, te sprejmejo
najprej beli labodi. Ti se že s ponosom iztegnjenimi vratovi voziio vzdolž in počez vodne gladine. Mimo vratarjeve hišice prečkaš preko ličnega kitajskega mostič-ka vodni kanal. V živalskem vrtu si in to je v resnici bujno zarasel, prelep vrt, ki ga križajo z belim peskom posute steze. speljane preko slikovitih mostičev. Tod žive živali po večini življenje pod milim nebom na sicer ograjenem, toda spretno improviziranem kosu njihove prvotne, svobodne domovine. Večje živali, zlasti divje zveri, premorejo celo svoje lastne zidane hiše in domove, kar jim po njihovem rangu in slovesu njihove moči in oblasti v živalskem kraljestvu po pravici m resnici tudi pripada.
Na mokrem In na suhem
cementnem dnu potrpežljivo čaka, da mu spet napolnijo vtesnjeno domovino. Kar nekam smešen se ti zazdi takole s svojim zavaljenim trupom, podobnim razpoteg-njenemu, v svojem koničastem zadku zoženemu trupu polža-deževnika. Pod bleščečo, sivkasto svetlo, svilnato kožo mu vsak trenutek zavalcviio mišice, tisoč trzajev mu stresa debelo plast tolšče. Njegove pametne, rjave oči te gledajo nebogljeno in zgovorno, češ, poglej me, ničesar ne morem. Vzeli so mi vodo. In ko se nazadnje premakne s plavutastimi kratkimi nogami, postane vprav smešen in se rajši spet upokoji, vdan v usodo. Sivi brki so se niu otožno povesili in v očeh je izginil sijaj utripajočega življenja severnega morja. Ko mu pa čez čas spet spuste vodo v bazen — takrat bi ga morali videti, kako gibko in spretno švigne, udari s plavu-tami pod vodo ter splava in se med okretnimi obrati prešerno potaplja, da mu prav za prav samo še brki štrle iznad gladine. Zdaj je spet doma, v pravem elementu severnega pomorščaka, toda žal -— ujetnik svojega tesnega morja je tako rekoč.
Pri belih in rjavih medvedih
Izvolite naprej do okrogle zidane hiše, ki jo obdaja trimetrska ograja iz močnih železnih palic. Gromozansko čofotanje ti pritegne pozornost. Stopiš bliže in zagle-
Od vagabunda iz Like do rajske ptice
Medvedje iz Like v sosedni kletki so že vsi pokonci. Te vrste medvede vodijo okrog cigani. Malce pretesno jim je odmerjen prostor. Komaj se izogibajo drug drugemu, hlačajo sem in tja in zdaj pa zdaj podrgnejo svoje težke glave ob drevesna debla. Medvedek-junior je pa kar splezal na drevesno vejo in se zdaj smešno guga ter počenja vsakršne vragolije. O, zlati čas mladosti! velja tudi zanj. V naslednji kletki domuje malajski medved, tropski brat naših medvedov, ki ima menda največ občudovalcev. Je pritlikav, ne večji od srednjega psa in smešno ljubek s svojimi krivimi, opotekajočimi nogami. Nosi prekrasno, gladko črno dlako namesto kožuha in iz šap mu štrle zakrivljeni kremplji, s katerimi si pomaga pri plezanju na drevesa. Ne more in ne more se sprijazniti z jetniško usodo. Venomer išče med železnimi palicami rešetke izhoda v svobodo s svojo malo medvedjo glavico, človek se privadi rešetk in zaprtih jetni-ških sten — žival nikoli.
Za izpremembo majhen pogled v rajski vrt Eden. Po zelenih livadah in rožnatih gredah se izprehajajo za tenkimi mrežami pisani tropski fazani, rajske ptice, pavi in kar jih je še. prečudnih pravljičnih krilatcev iz tropskih dežel. Posebno mesto je odrejeno papigam. Ponoči domujejo v ličnem steklenem stolpu, podnevi pa v lepo urejenem nasadu, ki ga dopolnjuje
mičen vodomet. Na postavljenih palicah sede in zaspano mežikajo v sonce. To so prekrasna bitja s peroti v tisočih barvah, ena lepša od druge. Orjaške papige z zakrivljenimi kljuni prav nič ne zbujajo pozornosti bahatih pavov, ki svoje mogočne repove domišljavo razkazujejo svetu. Na-šopirjena gospodična rajčica se izprehaja kar po stezi in se nič ne plaši človeških
kerakov. Nečimerno razvije puhasto- belo in pisano pahljačo, češ, prosim lepo, občudujte me! Največ svobode uživajo pač labodi in race na ribniku, kjer domujejo tudi vse ostale svobodne pernate živali, čaplje stoje na eni nogi. stoične, kakor so. Pa še cela vrsta tujih ptic in tropskih primerov. Nekaj posebnega so pelikani s svojimi orjaškimi kljuni. Nekateri eksotični ptiči so naravnost fantastičnih oblik, ko s svojimi škarjastimi, ogromnimi kljuni klopotajo pri udaru in so vprav pošastni na pogled.
Krila, ki se nikoli več ne vzpno pod nebo
Ustaviš se pred kletkami črnih gavra-nov. Žalostno čemijo na palicah in te nezaupljivo motre. Ko se oddaljiš, te preseneti za hrbtom človeški glas: Halo! Halo! Ozreš se, pa nikogar ne vidiš. Star ga-vran se je v dolgoletnem jetništvu naučil človeških glasov in te zdaj takole pozdravlja. Kdo pa je v tejle mračni kletki gospodar? Ameriški rakun, piše na tablici. Podoben je naši lisici. Nezaupljivo se stiska v kotu in preplašeno vrti očesci. Nikoli se ne bo docela privadil štirih sten.
Velikanska mreža prekriva do deset metrov visoko gomilo skal, v katere stenah gnezdijo sokoli in ujede. Nepremično stoje ponosni samci z dvignjeno krivokljuno glavo vrh gnezd in čuvajo mladiče. Gotovo bi radi razprostrli svoji široki peroti svobodno pod sinje nebo, pa so očividno že opustili podobne namene, saj jih v višini 10 metrov vrže mreža nazaj. Na drevesnih štorih po ure in ure čepe nepremično velikanski plešci, ki svoja težka, ogromna krila razprostrta naslanjajo na skale. Nikoli več jih ne bodo svobodno razmahnili v vsej širini. Vrh improviziranih razvalin nemo sede modrijanke sove-uharice s svojimi pošastnimi glavami. Prav za prav spijo z odprtimi velikimi očmi, kajti njihovo
življenje se prične z nočjo in se spet z nočjo neha.
Potlej se izprehajaš mimo majhnih farm kengurujev, ki počivajo v slamnati stožča-sti hišici, grajeni v slogu domov afriških ljudstev. Da ne pozabimo orjaškega noja, ki pravkar opravlja svoj jutrni lahkoatlet-
ski tek na sto metrov. V ograienih gajih in smrekovih gozdičih se izprehajajo jeleni, srne, košute, krotke, ljubke živali, ki jih zlahka privabiš k ograji na nem po-
Tiger razmišlja
menek. Stanujejo v ličnih stajah iz lubja. Prav tako ljubke, pisane zebre. Kamele stoje pred ličnim orientalskim gradičem iz lesa in prežvekujejo jutrno hrano. Pa se ti kar zazdi, da bo vsak trenutek stopil na prag orientalski princ v bleščeči, z dragulji posuti obleki in se zavihtel kameli v sedlo. Ali pa Beduin v belem plašču in nemara Arabec s puško na rami, zagoreli sin puščavskega peska. Poglejte bivole z zakrivljenimi rogovi, kako stoje nepremično pred stajami in nemara premišljujejo o prostranosti neskončnih step, odkoder so prišli.
Pogled v džunglo
Največ občudovalcev imajo opice. V prostranih kletkah se seznaniš z drili, majhnimi, šegavimi opicami, ki neugnano skačejo po umetnih drevesnih vejah in vsako uro najmanj tisočkrat preplezajo mrežo kletke na vseh straneh. Vreščeči pavijani, kapucini s črno kapico vrh glave, indijani,
dala, vendar so se bala slučajnega obiska kakega profesorja, ali morda celo ravnatelja, ki opoldne ni zapuščal šole. Zato je igra izostala.
Branko je bil v formi. Ravno prav levje so se mu zdele dekliške oči. Obrnil se je do svetlolasega dekleta, ki je sedelo na dveh stolih, z obrazom, obrnjenim proti oknu.
»Gospodična, vi kar na dveh stolih? Druge pa stoje.« Družba je osupnila, fant se je zasmejal in rahlo udaril dekle po rami. nato pa odšel v razred in za njim cela družbica. Red v razredu je kazal, da prav divje minevajo take opoldanske urice. Za katedrom je sedela zajetna gospodična, vidno zatopljena v svoje delo, ali pa je bila tako ponosna, da se ni brigala za novega gesta.
»ženska krojna šola. kajne?« je dejal, ko je zagledal krojne skice na površno Izbrisani tabli in se zasukal za katedrom kakor profesor, kadar slači plašč, pri tem je pa zadel ob nekaj mehkega.
»Prosim!« je siknilo za stolom.
»O, prosim, prosim«, je odgovoril in obecil klobuk na obešalnik. Aktovko pa Je vrgel na njene papirje na katedru. Tedaj se je nasmejala in se umaknila. Branko je stopil na njeno mesto, z očmi ošvrknil po razredu, kjer so gospodične sedele po pultih. Nato se je sklonil na rob katedra, kjer je bil seznam učenk, in revsknil:
»Zlata Vrane, Kommen sie 'raus!«
Dekle je gibko skočilo s pulta; bila je ona v kratkem, rdečem krilu, s črnimi očmi. mastnimi pod trepalnicami. Kolepice so jo ošinile s pogledi. Malce je zardela in gledala.
»Pridite k tabli!« je velel resno in glas
ki nosijo na hrbtu mladiče, pošastni man-drili z rdečim dolgim nosom. Gorila je sedel na pripravljeni prestol in menda že čaka na obiskovalce, ki ga razvajajo z darili.
V posebnem paviljonu žive, seveda vsaka zase, tri različne živali. Najprej slon, še mlao, prijazen in dobrodušen, s katerim se najraje igrajo otroci. Pameten je močno, saj ti z rilcem pretakne vse žepe in privleče na plan kaj za pod zob, če 3e more tako reči. V paviljonu kurijo, da bi lahko prebil v klimi modrega Nila krokodil, ki čemi v plitkem bazenu docela v vo-
Leopard se je ozlovoljil
di, eamc izbuljene oči mu štrle iz gladine. To je prav za prav ostudna žival in opas-na, saj je nasajenih v njegovem žrelu na tucate ostrih zob. Mimogrede ti pade na um, koliko krokodilov mora žrtvovati vsako leto življenje, da potlej nosijo evropske
dame torbice in čevlje iz njihovih kož. Prav nič manj odvratna je ogromna kača uaav, debela za celo človeško stegno, ki zvita čez drevesno deblo dremlje, kakor je dremala po ves dan v svobodni domovini. Glavo ji osvetljuje reflektor. Tako se sonči v siju električne žarnice, ki nadomestuje moč in toploto tropskega sonca.
Od daleč te pozdravlja zateglo rjovenje in tuljenje. To je krik džungle. Levi, tigri in leopardi prebivajo v isti hiši, seveda strogo ločen: med seboj, čim vzide sonce, se hodjjo iz svojih brlogov gret na ploščad, ki je seveda pošteno zavarovana z jeklenimi palicami. Trije indijski tigri prekrasne progaste zverine se izprehajajo iz kota v kot in krvoločno vohajo v zrak. kajti hoče se jim mesa in krvi. Dosti, dosti krvi. Na sosedni ploščadi dremlje mogočen lev, kakor izrezan iz šolskih knjig, z veličastno grivo. Gospod lev ima tri žene. Dve levinji dremljeta daleč stran, tretja pa, ki je očividno njegova ljubljenka. se izprehaia sem :n tia ter se vsakokrat ljubeznivo podrgne ob moževo glivo. Pač ganljivi ljubezenski dokazi, ki jih leni gospod prenaša z zadovoljnim godrnjanjem.
Dogodek onkraj železne pregraje, ki vzdrami kri
Zdajci izbruhne pri sosedih velik ravs in divje renčanje Spopadla sta se dva jaguarja z vso fcesnostjo divjih zveri. Mladi progasti ieopara pusti železno kroglo, s katero se ie igral, ter pobegne v brlog. Levinje se zbude in se zdrznejo. Samo njegovo veličanstvo lev še kar naprej dremlje, koms.j izvoli malce za las privzdigniti veke, da jih potlej spet zapre v drernavi-co. Toda nenadoma se tudi njemu odpro oči in obrne košate glavo v določeno smer. Tudi levinje se zagledajo tja, tigri prav tako. Jaguarja v trenutku prestaneta z dvobojem in tudi prisluhneta. Kaj se je zgodilo? Nič takšnega. Po peščeni poti pripr-lje konj vreče peska. Miroljubna, skromna postava konja je v vseh prebudila morilski krvoločni instinkt divjega pragozda. Zahotelo se jim je mesa in krvi. O, da ne bi bilo teh preklicanih železnih palic to bi bila morija, kakršno si lahko privoščijo vsak dan po mili volji samo njihovi svobodni rojaki v deželah svobodnega pragozda...	L, K.
F. K.
Toplo aprilsko sonce je odvijalo zelene liste in osušilo ljubljanske ulice, že zdavnaj je odzvcnilo poldan. Iz srednje tehnične šole so odhajali zakasneli študentje in študentke, težko obloženi z velikimi risalnimi deskami, ki se težko nosijo pod pazduho. Branko je imel tisti dan opravek na ravnateljstvu, govoriti je moral z nekim profesorjem. Težko se je utrgal pri zadnji uri — imeli so higieno — in pohitel semkaj izza Bežigrada. V avli pred črno oglasno tablo s steklom se je ogledal. Sploh se je zadnji čas sam sebi zdel zelo všeč; nov pomladanski klobuk, suknjič, narejen po novem, zadaj preklan. še hlačam ni bilo kaj reči, čeprav so že marsikaj doživele.
Na ravnateljstvu je kmalu opravil, potem se je pa zamudil, ko ie ogledoval različne dele strojev pred učilnicami na hodniku strojnega oddelka. Mahnil jo je navzdol in butnil v glavna vrata. Bila so zakljenjena. Poskusil je pri obeh stranskih, pa tudi ta so bila zaprta. Tako je bi! ujet. Umazane stene so se svetile ko temni zidovi ječe in dišale po šoli. Zavil je na drugi strani v klet in iskal izhoda, toda na vse strani so se raztezali dolgi, nizki hodnik: brez konca. Vrnil se je in odpri ' okno pri velikih vratih. Pogledal je — sko-j čiti si ni upal, bilo je previsoko. Sroznal je. da je za dobro uro zaprt. Votlo so doneli koraki, ko je stopal na stranski hodnik, kjer so bili po zidu razobešeni vzorci različnih čipk; drugače bi ga bili zanimali,
zdaj pa, ko je bil obsojen na leno čakanje, bu se mu gnusili. dišali so po šoli, po učilih, takih starih, moljavih, kakršne je sam nosil iz prirodopisnega kabineta.
Na hodnik je sijalo sonce. Tedaj je zagledal pri tretjem ali četrtem oknu za veliko leseno omaro nekaj deklet. Vendar žive duše. si je dejal in stopil bliže k oknu, kjer so se grele. Sedemnajstletno dekle v kratkem temnordečem krilu, temnolaso in črnih oči. je slonelo ob omari. To je povprašal, kako bi mogel iz zapora. Povedal je. kako se je ujel. kako je potem poskušal na svobodo.
»Ali niste z naše šole?«, so zvedavo vpraševala «i«»kleta, ki so bila vidno vesela in so uživala nad fantovo nezgodico.
»To pot ste zaprti, pa čez dobre pol ure pride tako hišnik, zdaj je šel h kosilu.« že v drugo se je vdal v usodo, zdaj z veseljem — srečen je bil. da je tako zaprt.
»No, dekleta, zdaj pa še ve z besedo na dan. Kaj pa delate tu na hodniku? Ne greste nič h kosilu?« je izpraševal, da bi se približal družbi, v kateri je imel prebiti pol ure.
»Vozimo se z vlaki pa imamo popoldanski pouk. Tako posedamo cele ure in je kar prav, da ste prišli. Kaj če bi se šli kapucinarja?« je hitela rdeča ob omari.
»Ajd. pa se gremo kapucinarja.« je dejal fant. Sprva se je bal, da ne bi bil kos družbi razboritih deklet, zdaj pa je spoznal, da je strah odveč. Dekleta so se spogle-
Idila s severa — v zoološkem vrtu
Zdaj pa kar lepo po vrsti obiščimo biva-Ršča zastopnikov domačih in tujih živalskih rodov. Najprej lepo ograjeno domovanje vidre, kar vidiš napisano na vidnem mestu. Ime živali v domačera in znanstvenem }®ziku ter kraj njene prvotne domovine. Toda vidra žal še spi v enem izmed votlih drevesnih štorov, razpoloženih po dnu cementnega bazena. Polovica tega bazena je napolnjena z vodo, ki predstavlja vidri drugo polovico življenjskega prostora. V sosednem bazenu z nekoliko višjo kamnito ograjo pravkar izmenjujejo delavci vodo. Ta bazen je čez in čez pokrit z vodo pol metra visoko. Pogledaš natančneje in zagledaš v kotu zleknjenega ljubkega tjulna iz severnih evropskih morij, ki na skoraj docela izpraznjenem
Uharici v pomenku
daš globoko pod seboj podolgasto glavo severnega medveda, ki opravlja svojo jutrno kopel. Kakor je severni medved na suhem zavaljen in neokreten, mu v vodi izgine teža orjaškega telesa in plava ter se zraven prešerno potaplja, kakor da bi se v vodi rodil, še dva njegova tovariša delita z njim jetniško usodo. Eden še spi na dvignjeni kamniti polici, ki sestoji iz nagrmadenih kamnitih plešč — imitacije ledenih skladov. Ljubek je takole zlek-
tribuna
se © raznasale sesszacij
V> zacinjem ponedeljskem »Jutru« je Opazovalec pač zadel pod »Raznašalci senzacij« v živo, bil je še preskromen v izrazih in zelo. zelo mil. Skromni opazovalec zdajšnih razburkanih časov, kot je podpisani, je slišal na dan napovedi vojne s strani Italije pred 25 leti žvižgati pri Sv. Višai jah pivo granato, bil štirikrat ranjen na italijanski fronti in koroški borec "do leta 3 920 ter se popolnoma pridružuje opisanim vtisom o raznašalcih senzacij. ker se mera dnevno voziti 80 km od doma do službenega me>?ta. A v vlaku so še hujše »senzacije« nego v raznih ko-modnih kavarnah. Udejstvujem se doma na deželi v vseh mogečih društvih, mirim ljudi, kjer le morem, mirim na vlaku, pa pride kaka baraba, po domače rečeno, in
Kupon ia feresjilaesio
štev. 37	:1
H
fcgEag^aaasKgsgK■mmpmBBummmsm
našo mirno ljudstvo hujska z dogodki na bojiščih, c katerih sam nima pojma. Vsi resni, izkušeni ljudje- posebno bivši bojevniki, naj preidejo na delo, in takim elementom pokažejo pravo pot za zamrežena okna!	J-
— Ah, gospa, kaj boste jadikovali! Pomislite samo: oni tam na frontah ki'i prelivajo, od nas v saledju pa ne zahtevajo nič drugega, kakor da ohranimo mimo kri.
Med ofesjšfni Je ena sama bistvena razlika: da
s s UEietzii stskrat cenejši
Marsikateri bralec in bralka se bosta začudila, ko bosta izvedela, da lesketajoči se safir ali rubin, ki ga nosita v prstanu in ki ga smatrata za pravega, ni pravi, temveč umeten. Umeten je, a vendar ni steklo; lahko bi rekli, da je to »umeten« pravi žlahtni kamen. To pa malo čudno zveni. Sledeče vrstice naj pojasnijo stvar.
Že doigo je tega, odkar so začeli delati umetne žlahtne .kamne. Celo umetne diamante so že napravili; sicer še zelo neznatne, a vendar. V začetku se je s to stvarjo bavila edinole znanost, v zadnjem času pa se je iz začetnih poizkusov razvila že ceia industrija, če vemo, iz kakšnih snovi je sestavljen pravi žlahtni kamen in kakšne so lastnosti in notranja zgradba te snovi, če vemo, pod kakšnimi pogoji je nastal pravi žlahtni kamen, če poizkusimo zdaj pod podobnimi ali istimi pogoji spraviti njegove posamezne sestavne dele skupaj in če se nam to posreči, debimo pač umeten žlahtni kamen, ki se od pravega nič ali le neznatno razlikuje. Zato moramo umetne (sintetične) žlahtne kamne strogo ločiti od steklenih nadomestkov. Stekleni nadomestek sliči lahko rubinu le po barvi, nima pa njegovih drugih lastnosti: nima take trdote, kristaliničnega ustroja, loma svetlobe, gostote in kemične sestave. Umetni žlahtni kamni pa tem pogojem skoro docela ustrezajo. Samo nekateri se ločijo po kemični sestavi, a to le v količinah posameznih snovi, ki so v pravem in umetnem žlahtnem kamnu, a v vsakem za malenkost drugačnem razmerju. Zaradi te količinske razlike se razlikujejo tudi v gostoti. Za razlikovanje pravih od umetnih nam služi tudi lom svetlobe, ki je v pravem dvojen, v nepravem enojen; dalje mikroskopski mehurčki v samem kamnu, ki jih s prostim očesom ne opazimo in ki imajo v umetnem ukrivljeno, v pravem pa ravno strukturo
Veliki mogul, največji diamant sveta
Kemična analiza je pokazala, da sesto-jita rubin in safir iz gline (iz aluminijevega oksida) in da ta dva žlahtna kamna lahko kristalizirate samo v nekih zanju vedno enakih kristalnih oblikah (kristalni sistem). Največja težava je ustvariti kri-stalizacijske pogoje, ki tako redko nastopajo v geološkem časovnem razdobju, in jih industrijsko izrabiti. Te pogoje nam nudi puhalo (t. j. poseben gorilnik), v katerem gori Dokazni »lin (t. i. vodik : k siku = 2:1) pri 2000t!C. S puhalom delajo danes sintetične rubine in safire, kakor tudi sintetične špinele. To pa na sledeč način: fino zdrobljeno glino, oziroma ko-rund plus magnezijev oksid, stalijo v vročem plamenu puhala. Talina pada na tenko Samotno konico, na kateri sc takoj strdi (kristalizira) in iz katere zraste kaj kmalu cela »hruška«, ki ne sliči na videz nobenemu kristalu, ima pa vendar notranjo kristalno zgradbo. Iz »hruške« pozneje izbrusijo kristal.
Pri produkciji umetnih žlahtnih kamnov dobimo često lahko več vrst ali več ni-jans, kakor pa jih dobimo pri pravem naravnem žlahtnem kamnu. Barvajo jih z istimi snovmi, s katerimi so barvani tudi naravni žlahtni kamni. Rubin s kromovim oksidom, safir s titanovim železom. Pri izdelavi umetnih žlahtnih kamnov dobimo redko enako barvane kamne, zato Imamo toliko nians ene barve in š<* to delo zahteva zelo vešče roke. Na podoben način dobimo tudi umetne smaragde, aleksan-drite. akvamarine. turmaline i. dr. Umetni žlahtni kamni kot nakit v nobenem ozi-ru ne zaostajajo za pravimi žlahtnimi kamni. Prave in neprave ne bi smeli niti imenovati, ker so oboji pravi, le eni so naravni, drugi pa sintetični. V enem pogledu se na zelo razlikujejo: umetni so stokrat cenejši.
gotika v albanskih gorah
Tudi v vojski bivše kraljevine Albanije so pred nekaj leti uvedli smučanje. Prvi smučarski tečaj se je vršil na Korabu. Vodil ga je neki kapetan, ki je bil odličen smučar. Konec tečaja je prišel poveljnik pehote, da ugotovi uspeh, ki so ga vojaki v smučanju dosegli, šli so na strmo višino, kjer je kapetan razporedil tečajnike v vrsto. Na njegovo povelje so se vsi naenkrat spustili v dolino. Seveda so zdrseli eni sem. drugi tja. Nekateri so se tudi zavalili v sneg. V splošnem pa je bil uspeh kar zadovoljiv. Poveljnik pohote pa. ki ni imel pojma o smučarstvu, je voditelja tečaja ukoril z besedami:
»Gospod kapetan, zakaj se pa smučarji v smuku ne ravnajo?!«
Minuta pomenka
Za življenje In za vsak dan
MONS C. N.
Vi ste dober, preprost človek, ki mu nI do intrig, čeprav včasih — in to nevede — pripovedujete svojim prijateljem o ljudeh take stvari, ki bi jih bilo bolje zamolčati. V svojem poklicu boste želi uspehe, dokler boste z njimi zadovoljni.
MIRKO
Vaš rokopis kaže preračunljivega človeka, ki ima smisel za realnost in ki se ne vdaja svojim čustvom. Vaše dobre lastnosti so: delavnost, vztrajnost in treznost mišljenja, slabe pa: prevelika hladnost, zadržanost in neobčutljivost. Oseba, ki ste njen rokopis priložili, kaže odkrit premočrten značaj, nekoliko ponosen, vendar pa pod vplivom udarcev usode preccj resig-niran.
GORICA 1923
Vi ste mehki in skromni, kar vas dela pri drugih prijetno, vam samim je pa v muko, ker vam manjka samozavesti in vere vase. Zato ste tudi zelo osamljeni. Notranje še niste popolnoma urejeni, kar vam povzroča neko negotovost in občutek potlačenosti.
V. N. Lj.
Vase zaprt, osamljen človek, ki se izživlja bolj duševno kakor telesno. Vaš duševni svet vam je merilo in tehtnica vsega dejanja in nehanja, ki je okoli vas, vam jc žaromet, ki z njim osvetljujete ves svet okoli sebe. Kar pa ne pride na vašo tehtnico in v območje vaše obločnice, vam je nerazumljivo in ne kažete nobene želje, da bi se dokopali do tega.
MANDATUM
čeprav nekoliko zadržanega vedenja, je vendar polna mehkoba in nežnosti. V ostalem skromna in preprosta.
LJUBI«! ANCANKA
Vase zaprta in nekoliko vase zaljubljena ženska, ki hoče vedno imeti zadnjo besedo. Ker se ji pa to vedno ne posreči, se vdaja resignaciji. Drugače ste širokogrud-ni in velikodušni in tudi srca vam ne manjka.
BEŽIGRAD
Človek duševnega poleta, toda prenagel in premalo premišljen. Nekoliko konservativen, ne toliko iz prepričanja, kolikor iz komodnosti. Pri svojem delu je precej spreten, toda deij časa ne vzdrži. V ostalem je oglajen in prijeten družabnik.
MAKGIT
Smisel za lepoto in eleganco odseva iz vaše pisave, pa tudi za red in lično zunanjo obliko. Le žal, da ste včasih preostri, ker vas v očeh vaše okolice ne dela preveč prijazne. Zakon bi vam za zdaj odsvetoval, ker ste preslabotni in rahlega zdravja Obrnite se na zdravnika!
NEURAVNOVEŠENA
Duša, ki samo sebe muči in si očita marsikaj, če prav za to nima dovolj vzroka. Notranja nezadovoljnost vam je vzela ves polet in voljo do življenja. Nekoliko več jasnosti in optimizma bi vas lahko dvignilo. Priloženi rokopis kaže skromnega, varčnega človeka, ki je nekoliko preveč natančen in skrben, kadar gre za ekonomske zadeve. Kljub vsemu pa ni brez čuvstva.
MILAN B.
Radi menjate svoja čuvstva in simpatije. Tudi v mišljenju in sodbah niste trdni. Vse vaše duševno življenje je pod vplivom vašega slabotnega telesa, zato se ne morete dodobra sprijazniti z realnim življenjem. Bolje bi se počutili, če bi bili brez telesa. Zato radi sanjarite, vendar pa brez močne fantazije, ki je zmožna — vsaj za nekaj časa — spremeniti sanje v resničnost.
F1F - PAF
Vaš prijatelj je zelo čuvstvene narave. Ker je zelo občutljiv, zato ga vsaka stvai hitro razdraži in v takem stanju se čuti osamljenega na svetu. Zato je postal tudi zbadljiv in zamerljiv. Tudi trmast je precej. Kar se pa vas samih tiče, pa kar mirno nadaljujte svoje študije, ker je vaša sedanja malodušnost le prehodnega značaja in ker ste vi čisto drugega kova ko on.
DVOMLJIVEC
Št. 1.) človek hitrih dejanj, ki pa niso vedno tako izvršena, kakor bi morala biti. Nič ni trdnega in odločnega pri njem. Vse, kar dela, dela malomarno in mehanično. — št. 2.) ženska, ki nerada kaže svoja čuvstva, ki ji gre le za kariero in ki vse stvari točno preračuna. Pri tem ji v precejšnji meri pomaga njeno samoljubje.
GOJKO 1940
Rokopis kaže odkritosrčnega ln velikodušnega človeka, ki je poln bolestne resig-nacije. V družbi rad zavzema pokroviteljsko mesto, ker pa ima preslabotno voljo, se mu to vedno ne posreči. Njegovo zdravje tudi ni v najboljšem stanju.
OLGA 15
Vi ste nežnega, mehkega, skoraj pre-mehkega srca; občutljiva in sočutna ženska, ki si nesreče drugih preveč k srcu žene. Nekoliko več odpornosti in trdnosti in pa vztrajnosti v svojih prvotnih namenih bi vam pregnalo marsikatero bridko uro.
KSENIJA 2
Ta človek je živahnega temperamenta in precejšnjih duševnih zmožnosti, ki se
pa zaradi njegove prirojene nestalnoeti in želje po spremembah ne morejo tako razviti,
kakor bi se lahko. Znajde se v vsakem položaju in vsak opravek izvrši hitro, a kljub temu natančno in temeljito, kadar ga je volja. Mnogo življenjske sile je v njem in zdravje iz njega kar kipi.
J. C. M.
Poslej še niste imeli prilike, da bi razvili v sobi to ali ono duševno zmožnost. Zato pri vas skoraj še vse spi, marsikaj jc pa tudi zamorjenega. Ker se bo pa vaša narava še menjala in ker bodo takrat prišle vaše skrite zmožnosti na dan, se bo dalo jasneje razbrati, kam naj se usmerite.
I EVA
Slabo ste naredili, da ste svoje srce zaprli v ječo razuma. Slej ali prej vam bo ušlo in um — ječar — mu ne bo mogel več ukazovati, če hočete biti vsaj malo srečni, imejte svoje strasti na uzdi, ali zatirati jih ni treba! Izberite si tak poklic, ki bo v katerikoli zvezi z medicino.
L. Azkuin
ese/a pomladna epi stol a 1940
Prva stran
Že zopet prava večnost je nvnila odkar sva zadnjič se bila sestala Da boš že drugi dan mi list pisala, si tistikrat sveto mi obljubila.
Ko sva potem pred pošto se ločila in si »Na svidenje/c zašepetala, sva v izogib se lavnega škandala v slovo sladko zgolj v duhu poljubila.
Odtlej molčiš Sem mar se ti zameril, da se mi srček tvoj je izneveril in ti uho več vzdihi jajev ne shSi,
ki tebi v čast na gfos iih v svet ttohentam? Kako naj trdosrčnost tvojo tentam? Ponovna prošma — kol k s prosto: piši I
Druga stran
Ce ne odpišeš pošljem »e* undante. na hoj izzovem tvojes* očeta: »Če vi ste ki mi branite dekleta, •zberite, gospod, si adjutante!«
Pozorl Začel bom sprve šc andante: za bridki meč mi bo pero poeta, ki hrabro se na Pesazu opleta kot don Kihot na hrbtu Rozinante.
A končno nič ne bo mu pomagalo, ker če gre zate. bo kot Cyranoju sto mož za mojo silno moč premalo.
\rasršil btm se kot kokot na gnoju, našpičil preskočil plot — ostalo v objeme vročega izveš o po ju!
Tretja stran
Kaj vse v objemu bi se reči dalo! Da ljubim te ko sinji blesk vsemira, ko zar/o v lutru. rahli dih zefira, >r. da ti v pesmih pei bom tako hvalo,
da bo še sonce vrh neba obstalo in radovedno reklo si: »Kate>a, ie zvezda ta ki vanjo se ozira, ko da bi jaz ob njej sploh ne sijalo'«
t
A dobro vem — ko ti v oči pogledam, ob slapu čustev, iz src a lnočih. ne bo prostora v meni več besedam.
Pokril te s plaščem bom poljubov žgočih, izpi! ti kri iz žil nalik uiedam. ki strah jih pričic m trepeiajočih
P?slednja stran
Deviških grudi plaho drgetanje najlepše priča urbi kikor orbi kako od nekdaj v večno isti borbi plahnijo vsem m,m piea resnico sanje.
Nazadnje le obide te spoznanje, dn čakaš ob življenja plehki čorbi iz dneva v dan zuoli s plinsko masko v torbi kdaj te doseže zadnie pokončanje
Pred čim dihtiš tedaj še. golobica?
I ti i jaz sva isti kupček ila,
v kar zgnije v poliu cvet in v zraku ptica.
Čemu ne bi do dna vsega izpila, kar najinih kadaviov je pravica, in se v ognjeni sli ne izljubila?
Cis.
ZAREKLO SE MU JE
Gostilničar: »Kako vam kaj diši obed, gospod?«
Gost: »Veste kaj, gospod gostilničar, jedel sem že boljše jedi.«
Gostilničar: »Pa ne pri meni!«
PRED VOJAŠNICO
Micika je obiskala svojega fanta, ki je služil pri vojakih. Pred vojašnico zagleda vojaka in ga vpraša:
»Od katerega polka pa ste vi?« Vojak, ki je služil pri bolničarjih, se je pošalil:
»Ja sem od nebeškega polka.« »A tako!« se je začudila Micika. »Potem pa imate zelo daleč do vojašnice.«
DA NE BO PRESENEČENJA!
Sorodniki brzojavno vprašajo Janeza, kako naj pokopljejo mrtvo taščo, ali naj jo sežgo ali pokopljejo. Janez (brzojavi): Iz previdnosti oboje.«
IVFRODNA STVAR
—	Ločitev zakona je strašno nerodna stvar.
—	Zakaj?
—	Ker se mora človek prej oženiti.. .1 SREČA
2ena: »Janez, ali slišiš? Zob sem dala izdreti!«
Mož: »Ah. srečen zob, da je rešen bližine tvojega jezika!«
NE BO POTREBNO
2ena: »Miha. na vsak način boš moral dati napraviti zaveso na oknu kopalnice, zakaj na nasprotni strani stanuje mlad gospod, ki lahko vidi sem. kadar se kop-ljem.«
Mož: »Ce te bo videl, si bo že sam dal napraviti zaveso ...«
Vojna mori
V zadnji svetovni vojni je število rojstev v vojskujočih se državah znatno upadlo. Tako se je v Veliki Britaniji znižalo za 500.000, v Franciji za 833.000, v Nemčiji in Avstro-Ogrski za 2,600.000. V vseh državah, ki so bile potegnjene v vojno, je izostalo okrog 20 milijonov rojstev, če tej številki dodamo še število padlih in v zaledju umrlih, se lahko reče, da je Evropa v štirih letih vojne izgubila nad 38 milijonov človeških življenj.
Britanski imperij je v zadnji vojni imel 869.000 padlih in 2 milijona ranjencev, Francija 1,245.000 padlih in 4,340.000 ranjencev, Nemčija pa 1,800.000 padlih iz 4,347.134 ranjencev. Izgube v sedanji vojni bodo po vsej priliki zavzele še mnogo strahotnejše številke.
se mu je tresel. Vedel je, da dosti tvega. Zlata se je premaknila in lahno prišla pred tablo. Bila je lepa, očarljiva, tega se je tudi zavedala.
»Poklon! Tako. Začetek je dober. Ker mi je že samo vaše ime tako všeč, vam bom da! lahko vprašanje. Razložili mi boste kar na tem primeru tule, vse, kar veste- kako se riše, ramni rez, skratka vse.«
Zlata je stala m nemo gledala izpraševalcu v oči.
»Ste pripravljeni za danes? če ste, začnite!« Profesorju je postalo mučno, zmanjkalo mu je vprašanj. Gledala sta si v oči. Po razredu je pritajeno zašumelo, ko da bi kdo vzdihnil Branko bi bil rad pogledal po razredu, ali ni ši upal. čutil se je poraženega in ponižanega pred dekleti. Zlata tudi. Nazadnje je utrgal poglod z njenih oči. ki so tnko ponosno gledale, in šinil po razredu, ki je trpel.
»Za danes sva končala, serbus, fajfa!« Izvlekel ie iz žepa zravnan papir in kratek svinčnik, potem pa slovesno zapisal veliko dvojko. Oboje je spet vtaknil v žep. Dekle je še vedno nepremično stalo. Fanta je zaskrbelo, ni si ji upal pogledati naravnost v oči. Ali naj drugo pokliče? Prepričan je bil. da se mu ne posreči več, zadeti imena deklice, ki so ostale v šoli. Ne, toliko ni tvegal. Ali naj jo še enkrat odslovi? Najbrž ne bi ubogala. Bila je ponosna, njune oči so se srečale Branko se je odločil Prij.*! jo je za roko in rahlo peljal med pulte k tovarišicam. študentka se je nasmejala. da so sp pokazali drobni, beli zob-je Branko ie bil srečen, zdelo se mu je. da ie vendarle zmagal. Tako je čutila tudi ona. Z lahko gesto se je pognala na mizi-
co poleg vitke gospodične in jo vprašala, ali se je kaj zabavala.
Branko je iz-dekel iz aktovke foto. V hipu so bile mize razmaknjene za snemanje. Vsaka se je hotela slikati sama, ali na filmu je bilo le še pet praznih mest. Za predzadnjega je odločil sam.
»Zdaj še vse skupaj z gospodično Zlato«, študentka je prisedla, čutila je, da je zaželena.
»Na zadnji posnetek vzamemo še gospode k sebi«, je dejalo ena izmed deklet. Zlata se je ponudila, da sproži, pa ni bilo treba, na zaklopu je bil vdelan samospro-žilec. Dekleta so se razvrstila. Zlata je stala na desni zadaj. Spredaj sta sedeli dve med njima je bilo prostora še za eno.
»Gospod pride sem v sredo«, je dejalo živo dekle ob strani.
»Med taka zijala že ne. Sedita skupaj, bo lepše«, je urejeval.
»Jaz se že kam pritisnem.«
Dekleta so začutila pezo besed. Zaklop je zabrnel, fant se je stisnil na desno k Zlati.
»Kaj bo s slikami? Vsaki po eno! Kdaj jih dobimo?« je vse skrbelo.
»V petek jih prinesem semkaj«, je dejal in se hotel vsesti med družbo. Spogledale so se. Preveč se je že zamudil. Vsak čas lahko kdo stopi v razred. »Prosim vas, od-idite«, je prosilo vitko dekle ob oknu. »In prav razumite besede«, je posegla Zlata, ko se je poklonil in odšel. Na hodniku se ie obrnil in oogledal za seboj. V avli je zaropotalo. bili so moški koraki, zato je krenil po hodniku do izhoda na dvorišče. Niti soomnil se ni, da so stranska vrata še zaprta. Mimo razreda ni več hotel, zato je odprl okno, da skoči na dvorišče. Torbo je
že zagnal na gredico, ko so se po hodniku začuli trdi koraki. Bil je hišnik.
»Gospod, kaj delate tu?« Branko se je ustrašil strogega moža in trdih besed.
»Iskal sem gospoda profesorja«, je skoro zajecljal in povedal, kako sc je ujel. Mož je veijel in odklenil vrata na dvorišče Tam je Branko našel torbo, pobral jo in odšel. Preden pa je stopil na cesto, se je spomnil, da je klobuček pozabil v razredu. Stekel je nazaj, in že od daleč zagledal na oknu n.-s-mejane dekliške obraze. Videl je, kako je rdeča roka — bila je Zla-tina — zmagoslavno dvignila klobuk in izginila, z njo tudi ostale.
Branko je čakal, toda nihče ni več prišel. Kaj takega ni pričakoval in ravno ona je morala to storiti, ravno ona. Zazdelo se mu je. da se norčujejo iz njega, šala je bila prehuda. Pobral je par kamenčkov in metal v okno. Nič. Moral je brez klobuka domov.
Južina je bila vsa postana. pa tudi učil se ni tisto popoldne. Neprestano je videl tiste oči in tisto roko. Ugibal je, pa si ni znal odgovoriti, kaj so govorile. Slike je nesel izdelat v Prešernovo, iz vsakega negativa po toliko, kolikor je bilo vseh.
Zvečer je pisal pismo. Roka se mu je tresla in potila. Studil se mu je sivkasto-rjavi pisemski papir, ki ga je kupil še doma na kmetih. 2e marsikdaj je pisal ljubavno pismo, celo za druge včasih med počitnicami, ali to pot mu ni šla beseda izpod peresa. Vsako besedo je pretipal, ali nc bi ; bila preplehka. pretrda. Skušal je iz tistih oči spoznati njeno notranjost, ki je še nI mogel poznati. Zaprl je in na kuverto za- ! pisal: »Zlati!«	|
Drugi dan še niso bile slike gotove, na- '
slednji dan še tudi ne Gospodinja ga je debelo gledala; že v tretje ga je videla brez klobuka, kar ni bila njegova navada. Pismo se mu je zmečkalo v žepu in skoraj je že pozabil, kaj je napisal: rad bi bil vsaj še enkrat prebral pisanje, ki se mu je zdelo preplehko, saj tako je sklepal ponoči, ko ni mogel zaspati. Strgal je kuverto in segel po mapi. Našel je le še samo kuverto, tako ostudno, sivkastorjavo, papirja pa nobenega. Skočil je v trgovino nasproti Zvezde in si izbral lepo mapo luksuznega papirja, prav po okusu. Gospodična je zavila in blagajna je zazvenela. »Devetindvajset. Plačate tamle!« Fant se je ustrašil. Imel je le štiri kovače. Kaj bo za slike? če bi se bil prej domislil tega, bi bil vzel le eno pismo, zdaj pa je bilo prepozno. Plačal je in ves omotičen treščil ob rob pri vratih, ki so se naglo odprla. Blagajničarka se je naglas zasmejala. Udarca ni čutil, bil je kakor v zraku, ponižan ... Napisal je drugo pismo, skoraj iste vsebine, samo da je razkril srce globlje, da je vzljubil tiste črne oči...
Pred šesto je stopil po slike in ostal nekaj dolžan. Poznali so ga in so mu zaupali. Nato je šel na kolodvor, ker je vedel, da odhajajo dijaški vlaki za popoldanske nekaj čez šesto, zato jo je moral dobiti. Našel je zaželene oči. Bila je z dvema tova-rišieama. ki ju je poznal še od obiska. Slike je odrajtal, čakal je le še prilike, da odda še pisemce, toda to bi bil rad storil na samem. Nagajivo Je smuknil Zlati zajetno aktovko Iz rok ln na tihem potisnil pisemce ob strani. Tedaj je opazil ob knjigah svoj klobuk, zavit v tankem papirju in lepo stisnjen. Dekleta so kiiinila v smeh, fantu je postalo skora nerodno. Potniki so
stopali v vozove. Njen vlak je odhajal. Stisnil ji je roko.
»Srečno! Jutri pred tehniko. Plačamo!« in je stekla.
Pri kozmografiji ga je polomil tisti dan, ko je imel zgovorjen sestanek. Imel je Iste občutke, kakor že nekoč. Njena podoba, tiste mastne oči, prodirajoče, so se mu neprestano oglašale, bil je zaljubljen. Tudi gospodinja je zapazila spremembo. Ni se učil. Večkrat ga je dobila pred ogledalom in se je ustrašil. Ko je dopoldne pospravljala z njegove mize, je našla na papirju vsepovsod zapisano ime: »Zlata, Zlata ...«
Po južini se je utrgal, oblekel boljšo obleko; rad bi se bil dal še ostričl, saj se že poldrugi mesec ni, zdaj pa ni bilo časa; že tako je bil kasen.
Ob tehniki je bila senca, tam jo je našel. Bila je lepa, ne več razposajena, samo vesela. Branko je bil neizmerno srečen.
—	»Si dobila pisemce?«
—	»Da, vesela sem ga bila. Zelo vesela.«
—	»In ...?«
»Tudi jaz čutim tako.«
Ljubezen do domovine je ne glede na to, ali je porojena iz instinkta ali iz razuma, največji okras človeka, ki 7asluži to ime. Samo nizki in nečisti duhovi ne občutijo veličine te božanske iskre in zato ludi niso vredni, da bi bili šteti med ljudi.
Milan Rakočevic, »Črnogorski Pr omete j« |
Radar se rdeči petelin oglasi na vasi
maščevan
Ljudski čut pravice smatra po žig za hujši zločin kakor zločin nad življenjem
požaru med prvimi reševalci. Vedel pa se je tako sumljivo in vzbujal s avojo pretirano gorečnostjo pri gašenju tolikšno pozornost, da ga je orožniška patrulja z mesta požara odvedla v preiskovalni zapor ...
Dve leti robije
O požigalcu gre slaba vera med ljudmi. Požig je eden največjih, najmanj odpust-Ijivih zločinov, ki morejo razburkati mirno, pošteno vas. Da, dostikrat se prej odpusti in pozabi zločin nad življenjem bližnjega kakor požig njegovega imetja. In vendar je požig dokaj pogost način in sredstvo maščevanja in užaljenosti:
—	Primojduš, ali bo videl! žažgal mu bom, pa konec!
Jernej Kržan pred sodniki
Pred sodnike stopa skrušen, skesan mož, ki so mu leta močno zgubala obraz, pa mu jiii pripisuje obtožnica šele dobrih štiri, deset. Mož je posestnik nekje daleč v gorski vasi in obtožen, da je svojemu nasprotniku iz mržnje dvakrat zažgal.
Jernej Kržan je trden kmet, njegovi domačiji ni kaj reči in obtoženec je bil vse do teh usodnih dogodkov pošten, spodoben mož. ki je v redu vodil gospodai'stvo rajnkega očeta na polju, na senožetih, v gozdu, v nlevu, v družini.
—	še nikoli nisem bil kaznovan, pravi Jernej sodnikom in mu je videti, da mu je hudo in da ga je sram pred samim seboj.
—	Niste bili. to je res, pripominja sodnik. Toda, zakaj ste potlej zažgali? Kaj vam je vendar padlo na um? Kdo vas je nagovoril? Kako ste sploh mogli kaj takšnega, če se že skozi sklicujete na svojo pošteno preteklost? Ali vam je bilo treba tega!
Ne, Jerneju Kržanu prav gotovo ni bilo treba tega. Tega, da se mu zdaj družina ruši, da mu gospodarstvo propada, da je žene sram svojega moža in da bodo otroci za vse življenje s pečatom sramote hodili
Ker zadrži vsak faSter
cel svetlobnih žarkov, in sicer v prvi vrsti tistih, ki so nasprotne barve, moramo osvetlitev za nekaj podaljšati. Teoretično je edino vpliv tako zvanega »momentne-ga filtra« tako majhen, da bi osvetlitve ne b;lo treba podaljševati in to velja teoretično tudi za uporabo brezbarvnega ul-travioletnega filtra v zvezi s tvorivom za snemanje v naravnih barvah. Prak-a nas pa uči da tudi o takšnih primerih m škoduje, če osvetlitev podaljšamo za 25 do 50" Za približno 50" '„ nam podaljša osvetlitev rahla rumenica, za 100'/„ srednja rumenica in za 150 do 200 odstotkov temna rumenica. Natančne številke podajati, je težko, ker so ta podaljševanja odvisna o 1 večje ali manjše gostote fi'tra. večje ali man;še občutljivosti »nem;>-'nega tv-eriva za barve (večje ali manjše ortokromazi-je in pankromazije) ter cd barve svefobe, v kateri snemamo. Ta podeljevanja veljajo le na splošno, natančnejši podatki r,o v tabeir.b in navodilih, ki j'h dodajajo tovarne tako snemalnemu tvorivu, kakor filtrom, najbolje pa je, če žrtvujemo en film za praktične poskuse z različnimi filtri v različnih svetlobah.
Posnetfe odrskih prizorov
razvijemo bolje v izrazitem izenačevalnem razvijalcu nego v izrazitem razvijalcu za drobno
zrno. Gre nam v prvi vrsti za to, da dobimo v negativ čim več risbe, te pa izraziti razvijalci za drobno zrno v splošnem ne dajejo, ker delujejo rajši ali pa i^raiito kontrastno. Druga je seveda stvar, če smo odrske prizore (in sploh motive z velikimi svetlobnimi kontrasti) osvetlili dvakrat, tr krat čez mero, ki na.m jo je kazal svotlomer. V tem primeru lahko uporabljamo tudi izrazit razvijalec za drobno zino. Sicer bi si usodili ponoviti, kar smo v naši rubriki že večkrat dejali: če bi amaterji vedeli, da se da zrno z rabo mehkejšega pap:rja in delne osvetlitve z mehčalom ali pa rabe velike odprtine objektiva pri povečavanju bolje odpravljati nego pri razvijanju negativa, bi rajši uporabljali izenačevalne nego izrazite razvijalce za drobno zrno. s katerimi utegnemo prav lahko dobiti zrno kak^r krompir. če z njimi ne ravnamo pravilno.
Vodni športi
plavanje, skoki, vaterpolo, ves^anie in jadranje. ki postajajo ta čas spet aktuailni. zahteva;'o v splošnem kot najdalfšo osvetlitev 1 200. kot najkrajšo pa 1/500 sekunde — razen skokov, ki iih sigurneje obvladamo z 1/1000 sekunde. V izjemnih primerih, če pritisnemo v trenutku, ko g1-ba.nie obstoji, da se obrne v drugo smer, ali če gre za enosmerno gibanje, ki mu lahko sledimo s kamero, pa £o seveda mogoči tutM daljši m amen ti. Tako smo videli prav dobre skoke, ki so bili posneti z 1'100 sekunde. Imetnikom zrcalnih kamer, ki hočejo svobodnejc slediti naglim gibanjem. priporočamo, naj iim ne sledijo z zrcalno napravo, temveč z okvirnim iskalom. V zrcalni napravi potekajo gibanja v vodoravno smer namreč narobe nego v resnici in človeka to v naglici kaj lahko premoti, da. jim sledi drugače, nego bi moral. Okvirna iskala niso samo za parado na kamerah.
Predloge na zeS© hrapavem papiirju
brazdastem usnju itd. reprodueiramo. ne da bi se pokazala ta struktura, tako da j:h namažemo z glicerinom in pritisnemo v primemo velikem kopirnem okviru na stekJeno šipo ki smo jo zo'o dobro osna-žili. Pcsnetek napravimo skozi šipo, svetloba pa mora padati nanjo enakomerno in tako da ni refleksov.
Ec:'ni občni zbor ZSFAD se bo vršil v nedeljo 9 t. m., kakor je bilo javljeno v zadnji okrožnici, članice zveze in zunanje odbornike prosimo da bi nam v teku tedna javili svoje delegate oziroma udeležbo, tako za. občni zbor, kakor morebiti tudi za predkonforeneo. — Predsedstvo ZSFAD.
Totoklub I.juMjan3: V torek zvečer važna odborova seja, v petek slikovna kritika.
Ms«eevarne rase
Obtoženec se ie z nasprotnikom na videz pobotal, v resnici pa ie samo -'skal ugodne prilike, da mu vnovič prizadene škodo Opogumilo ga ie zlasti dejstvo, da se je tako poceni otresel suma svojega prvega požiga. Poizkusil je in zlasti še v poslod-niem času nred drugim pozivom navezati celo priiateliskf stike z bivš'm nasnrotnl-knm Petračem. Tako mu ie dvp dni r>rp<-i storienim zločinom v gostilni doial: »T<?i se bova prerekala brez smisla. Motil sem se r>ač zaradi tistesra mernika. Zdaj ie vsp dobro Stroške bom že utrnel. iaz spm bil zmerom za to, da s" izkaže pravica <r
Obtn*eneeva taktika je očitna. Hotel je tako že v naprej odvrniti od sebe vs^k sum za poži?. ki ga je pripravljal. Usodne noči se ie splazil od vrtne strani do Potra-čevosra hleva. Kakor ie sam posnele priznal. ie snlezal na svisH, postavil nrižsrano svečo v skrit kot. obdal in zakril svečo s slamo, ki se ie potI»i šple čez čas vnela, čim ie evoča dogorela do postavljene, v naprej preračunane višine. Po storjenem de-
po svetu: požigalčev sin, hči požigalca! Kdo je kriv izgubljenega, zavrženega življenja. ki utegne pogubiti še druge? Kriva je pač človeška slabost, tista slaba, krhka stran človekove narave, ki se pri marsikom lahko danes ali jutH izprevrže v zlo, pogubno strast mržnje, maščevalnosti in še kakšnih velikih grehov človeškega srca. Kajti resnica je, da nihče ni toliko dober, da bi ne bil kje slab; narobe, nihče ni spet toliko slab. da bi ne bil nekje dober. Toda če prilivaš svojim slabostim vsak dan več petroleja na ogenj, če jih neguješ in se jim predajaš — potlei je dostikrat tako kratka in skoraj neizbežna pot — do zločina!
Zgodba o mejniku in izgubljeni pravdi
Stvar je bila takšna, da je Jernej po dolgih letih mirnega življenja nenadoma stopil v pravdo s sovaščanom Petračem zaradi zemlje, zaradi gozdnih mejnikov. Kr-žanova in Petračeva hiša si resnici na ljubo že od nekdaj nista bili v posebnem prijateljstvu, živeli Kržani in Petrači vsak na svojem koncu so si, vsak zase, niso se ljubili med seboj, pa tudi sovražili ne. Kdo naj ve, zakaj si niso bili povšeči in so se zmerom nekam izogibali drug drugemu. Nemara je kak star račun izpred stoletij križal njihova pota. Ali pa je že vseskozi dejstvo, da so Kržanovi gozdovi mejili na Petračeve, zbujalo podtalno slabost zavisti in pohlepa po zemlji, po vitkih smrekah in širokih bukvah. Kajti prav s tem preklicanim gozdom se je vsa historija požiga prav za prav začela.
Nekega dne se je Jerneju Kržanu zazdelo, da je Petrač prestavil mejnik iz svojega gozda na Jernejevo stran. Kržan je Petrača tožil, češ prestavil je mejnik, zdaj seka v mojem — moje smreke! Po-lakomnil se je mojega lesa. ki je boljši, lepši, bolj negovan! Tako se ne gremo, tega mora biti konec! Naj kar taji, bo že sodišče storilo svoie! In storilo je. Prišla je komisija sodnih gospodov z advokati, merila, zasliševala, se posvetovala in nazadnje razsodila. Kržan se moti. Mejnik ni bil prestavljen, tožba je brez pravne osnove Petrač vsake krivde prost. Stroške pravde nosi Kržan. — A tako! Takšne so te reči! Zdaj se .ie Kržan šele dodobra raz-kačii in ogrel. Pravdarska strast ga je obsedla in mu zmedla razsodnost. Trma je vstala v njem in pravda je tekla naprei.
— Zdaj pa nalašč ne popustim! Se bom pritožil na višje oblasti, pa magari, če gre poslednja krava iz hleva! Gnal je pravdo od Poncija do Pilata izgubljal zmerom znova in zmerom znova vlagal nove tožbe. Stročki so rasli, raslo pa je tudi sovraštvo. Pričeli so se prepiri, obračunavanja brez računov in nazadnje, nazadnje se je zgodilo ..
Kržan zažge in zabriše sled
Na pomlad čistijo kmetovalci njive in žgo odpadke na varnih krajih. Tako so jih žgali Kržanovi, Petračevi in vsi drugi. Tist;krat je Kržanu satan prvikrat vdihnil hudobno misel. Podtakni mu! Nihče ne bo sumil, čas ali dva je okleval Kržan, potlej se je odločil, kajti sovraštvo in trma sta mu že davno zmedla razum. Splazil se je zvečer na Petračevo senožet, razpihal in na novo zanetil oarenj na ognjiščih požganih odpadkov, ki iih je Petrač vsak večer pogasil da bi po nesreči ne zagorel gozd. Potlej je iadrno zbežal domov in z utrina-jočim srcem čakal na sladko uro maščevanja. Pomladanski veter ie v resnici razpihal nezavarovani oe-en.i, da je počasi obli-zal suh'jad, ki ^o ie R-. žan razpostavil krosr in krog. se od vejica do vejice plazil bliže h gozdu in že so zagorele z visokim plamenom prve Petračeve smreke. V trenutku je vstala vs. vse ie hitelo £rasit in no-magat obuoanemu Petraču. ki je vil rok* in se prepričeval, da po nie^ovi krivdi o srenj ni nastal, saj -»e vendar pogasil ognjišča in nikakor ne razume, kako in kai.
Kaj pa. če je morda Kržan? je zasumil in bil hkiati že skoraj prepričan. Kje ie Kržan ? Iskal je Kržana in ga našel med prvimi reševalci, ki so branili ogniu pot v gozd, kopali jarke in z vejami dušili plamene. O. Kržan ni bil kar tako. Da bi zabrisal sled zločina, se je vrinil med gasilce in še celo po dolgih letih prepira prvikrat izpregovoril z nasprotnikom nriiazno besedo. Globoko V3S6 Pr ^^
v i val naslado
zadoščujoče maščevalnosti ob pogledu na mlade, vitke smreke, ki so padale, noko-šene in uničene v pogubnih plamenih. Nihče ni več dvomil o njesrovi nedolžnosti, s Petračem sta si celo se°da v roke in stvari j so spet tekle v stari tir. A zgodili so se j še nadaljnji čudeži. M^ža sta sklenila poravnavo in pravda je bila ustavljena. Toda če bi kdo takrat razsralil Kržanovo d"šo. bi našel v njei podvojeno rr>oro sovraštva, spretno zakrito pod p!°ščem hinavščme — predalo? je že razpihala ma?čevalna strast Kržanu meso in kri Da je mo<re! tako odkrito, iz oči v oči skrivati pred ljudmi zlo vest. je storil to samo zato. da ie sam zaso v duši koval r>ove nonihne nakane, čoz tri mesce je neke noči nenadoma zagorel Petračev hlev.
janju je obtoženec čisto hladnokrvno odšel v gostilno in tam čakal do izbruha požara, da bi mu kdo česa ne očital, skratka, da bi bil njegov alibi očiten. Kakor prvikrat, tako je bil obtoženec tudi pri drugem
»Ali imate še kaj pripomniti?« vpraša sodnik Kržana, toda skrušeni mož na obtožni klopi vztrajno molči. Kdo naj ve, kaj se zdajle godi v njegovi zakrknjeni duši, ki jo je za zmerom omadeževal pečat zločina? Samo molči, a pogledom v tleh, molči tudi takrat, ko mu sodni dvor slovesno sporoči sodbo. Dve leti in pol robije.
Voda v podunavskih ravneh
Potreba, ki zastavlja našim higienskim ustanovam perečo in težko nalogo
Vodnjak na robu Panonske ravnine
Skoraj povsod v Sloveniji je pitna voda oddčna. Ko pije bistro studenčnico, se nihče ne spomni, da ne poznajo povsod te blagodati. Pri nas priteče vsaka voda iz skale ali peska. Ni pa tako povsod drugod v državi.
Potoval sem peš iz Bosanske proti Novi Gradiški. Ožejal sem pa sem v Novem selu gledal, ali je pred kako hišo vodnjak, da popijem čašo vode. Nisem ga našel. Povprašal sem nekega dečka: »Ali bi se mogla pri vas dobiti čaša pitne vode?« — »O, vode vsaj je pa zdaj dovolj. Saj je Sava dovolj velika!« je odgovoril. To je bilo namreč pred mesci, ko sta Sava in Dunav tako narasla. Mene je seveda odgovor ujezil. Mislil sem, da se deček norčuje, šel sem pravkar mimo hiše selskega starešine. Zavil sem vanjo in vprašal: »Kaj v tej vasi res ni nobenega vodnjaka?« Starešina mi je odgovoril, da res ne, ker v tej puhlici vodnjak ne more obstati. Bil sem radoveden, kaj vendar potem pijo. Zgrozil sem se, ko mi je rekel, da uporabljajo za pitje savsko vodo. Pfej, tisto kalno vodo. ki bi jo v goratih krajih niti konj ne povohal! Ko stoji voda v škafu, se sicer blato usede na dno. Navzlic temu je voda ogabna. Ker sem bil žejsn, a druge pijače nisem mogel dobiti, sem pil. — Vprašal sem, ah zelo vpliva na kakovost vode. če višje gori vrže kuo poginulo živinče ali prašiča v vodo. Zvedel sem, da voda nekaj časa smrdi, a to hitro mine. Takrat vode nc smejo piti take, kakršna je.
Naj pomislijo malo na to oni naši ljudje, ki imajo navado mlade pse in mačke in poginule živali metati v vodo. Voda odnese mrhovino, ki začne gniti čez dan, dva, ko je že na Hrvatskem, in tam kuži vodo. Prav tak j6 položaj v obdunavskih krajih. Vode je povsod preveč, zadiega pa je za pitno. Nedavno so bili časopisi polni poročil o strahotni poplavi tam doli, ki je enake ne pomnijo. Pred nekaj leti so zavarovali Pančevski rit z nasipom in tako iztrgali vodi veliko zemlje. Prej se je voda lahko ob najmanjši povodnji razlila daleč če; bregove. Letos se zaradi nasipa ni mogla in je zato dosegla toliko večjo višino, da je bil nižji del Beograda poplavljen in so Beograjčani v poplavljene ulice morali postaviti podstavke ter nanje položiti deske. da so mogli iz hiš in v hiše. Nasipi branijo Dunavu razlivanje tudi više in niže Beograda. Na nasipih stoje, ob visokem stanju vode. straže noč in dan. Zemlja je zelo luknjičava in dogaja se, da voda napravi luknjo pri dnu nasipa. Teda- ie treba biti takoj na mestu, da se luknja ob pravem času zamaši. V vodo na m^stu kier 4o 1ukn"3 r-očcio z~r.''1-'o da lu':n"'a zamaši na zunanji stran-' pa se na izvir polaga'o vreč? s peskom. Dovoli sa pihali časopi i o novodr>j! v Novrm S"du ':jnr "'e voda nreJr'a nr-s?p Co. Pole? r.r r ipov vzd'.ž *•• nasipi nr' vokotno n- r da preplavi le en pv " nasip pretrga.
Kraji ob Dunavu in Savi so v nekih pogledih podobni Nizozemski. Tam je nivo morja višji od dežele. Nasipi branijo suho zemljo od morskih valov. Tudi površina Save in Dunava je višja od obrežnega zemljišča. Vsaj kadar voda naraste. Tedaj je pritisk ogromen. Primeri se, da prične zaradi tega pritiska voda izvirati kar na lepem sredi polja, daleč od reke. Zato so v vsakem predelu črpalke, velike ko tvornice. ki dvigajo vodo iz predelov v reke in preprečujejo, da podtalna voda ne stori na poljih prevelike škode. — Seveda je pitna voda v takih krajih slaba. V hladnejših letnih časih pijo obdunavski kmetje kar dunavsko vodo, ob nizkem stanju vode so pa tudi vodnjaki uporabni. Karakteristični so za naše ravnine vodnjaki, ki se iz njih dviga voda z drogom, v vedru. Bolje so preskrbljeni s pitno vodo kraji, kjer so izvrtani arteški vodnjaki. Vrtati jih je treba v zelo velike globine in je vrtanje združeno z velikimi stroški. V neki vasi med Pančevom in Vršcem so vrtali do globine 380 metrov, dalje pa niso mogli, ker so naleteli na plast skale, ki jo sveder ni mogel predreti. če pa kak kraj leži previsoko, arteški vodnjak odpove, kakor na primer v rumunski vasi Vladimi-j rovcu. 20 km daleč od Pančeva. kjer je le j 20 metrov razlike, in zato arteški vodnjaki ne prideio v poštev.
V takih krajih si pomagajo na razne načine. Ponekod dvigajo vodo iz globine 70. 80 metrov z vitlji. Ponekod žene vitelj konj. V šušari, na robu slovite Peščare. ki je v niej doma živi pes^k, imajo celo vodovod T.am ie svet že nizko?ričevnat in so ljud"'e imeli kam postaviti hranilnik vode. Vodo pa d^igaio s kolesom na veter. Le kadar te?a ni, pride v poštev bencinski motor ali lokomobila. V snlošnem pa čaka vodne zpdruge še mnogo dela. da bodo po-lia novsem varna od površinskih voda. osrednii hirienski zavod bo pa potreboval šp mnogo časa. da ho ravnine preskrbel z zdravo pitno vodo.	Fr. L.
Izjava SLS
Slovenska l judska Stranka se je leta 1912. v Opatiji in na Dunaju dogovai jala s hr\'at-'kirru pravpši in priznala celoten program hrvatske »stranke prava« Na sestanku so sprejeli naslednji sklep: »Izjav!jamo, da i tvorimo Hrvati in Slo\enci narodno celoto Zato hočemo pristaši SP in SLS skupno delovati v duhu in pravem p.ogramu SP za ed;n*tvo. pravice in svobodni razvoj hrvatsko -slovenskega naroda «
ITinetu Taborju v spomin
Potekel dvakrat že je teden dni, kar vtihnilo srce je mlado — in vendar pričakujemo te vsi, vsi v srcih še gojimo nado,
da zdaj, zdaj vrnil boš se spet med nas, k prijateljem da boš prisedel, da gledali si bomo prav v obraz, da boš v pogovor nas zapredel.
Napis na traka je zbledel, na vencih rože so zvenele. Glej, čas beži, a tebe, Tine, ni...
O, Tine, naj telo ti mirno spi! Se so na nebu svetle strele, še v dušah naših ognja tvojega odsev.
Milan Gabrščik.
Tri žene
Tri žene sem ime!, zdaj sem sam — nobene bi več ne želel v svoj mirni hram!
Prva je bila od Boga, iskreno sem jo ljubil Bila je čista kot hostija — plakal sem, ko sem jo zgubil.
Druga je bila od ljudi, bilo ni več blaženosti — otopelo je srce in kri. brez najvišje skrivnosti___
Tretjo mi dal je vrag: od nje sivih oči vse je sivelo — bogme, ko so nesli mrtvo čez prag vdovelo srce m ihtelo...
Adi Kmet
MALI LEKSIKON
Vzroki smrti
Sledeča statistika navaja	one bolezni,
zaradi katerih umre največ	ljudi. Pri 10
tisoč ljudi povzroči smrtnih	primerov:
jetika	21
rak	20
pljučnica	19
želodec, črevesje	17
možganska kap	11
starostna oslabelost	11
influenca	4
infekcija ran	2
oslovski kašelj	2
vnetje slepiča	1
davica	1
škrlatinka	1
tifus	1
Jetika in rak sta torej še	vedno na prvem mestu smrtne žetve.
Sveta vojska
Na Angleškem je v Kentski grofiji mestece Hithe. 8000 prebivalcev živi v njem in vendar je med njimi v zadnjih petih ie-tih zabeležen samo en primer - - pijanosti. Kaj, ali nam ne zveni v naših kranjskih ušesih to več ko prava, pravcata, bajka ? Moj bog, izmed osmih ti^ač Kranjcev jih je v petih letih devet tisoč pijanih.
Dolgost življenja
S skrbno in natančno statistiko je dokazano, da žive poročeni ljudje precej dalje kakor samci. Osi ve pa seveda kljub temu mnogo prej....
Netopir in malarija
še dandanes je netopir med ljudstvom nepriljubljena žival. Vse one čenče, da pije kri spečemu človeku, da se hodi mas^.it nad šunke v kašči in še kaj hujšega, so le krivično natolcevanje, kajti netopir se hrani izključno z žuželkami in nočnimi metulji.
V Severni Ameriki so v krajih, kjer vlada malarija, zgradili posebne lesene stclpe za netopirje. Malarijo raznašajo namreč neke vrste komarji — in teh si netopirji ogromno privoščijo. V krajih, kjer so zgraddli take stopne naselbine za netopirje, so popolnoma iztrebili malarijo.
On
>Tja *"ada'
so z-.-ra joni :udf vo-
-v ~r kje
yj<-i 7 zgodovinskemu načelu pripisujem krivdo, da Slovani nimamo skupnega pro-grnma Xa pcdlaii natodnepa prirodnega p-ava mornmo zahtevati zdiuženie avstro-ogrskih južnih Slovanov« Slovencev. Hrvatov in Srbov v eno skupino« (Luka Svetec, »Novice« 1866.)
Joža Šeligo-
f§
'i! : •%> ,. ' >4»-V "'-i- ••■ tlil
7-a božič sem po dc'g.h let h b ska' domačo vas. S11C3 jc ležal po pot h n vrtovih, večerilo sc je Kr sem stopa! pr**ko polja, je burja pihala sem od Ki-tra in pr na^a'a vonj po smrekovih -Jozdovih in brinjevih grmih. Na Zalostn- 2ori |e prv. N.ipel ve-iliki železni zvi 11 in za n; m s< «.e o-?'asili še drug' pri farni cerkvi in p<j sosednih gričih, ko sem s polja zavil med hiše. Naenkrat je burja utihnila sanir vrhovi dreves na vrtovih so sc še majal'-
Kdor je otroška leta preživel na vasi in nosi v sebi čar božične noi- kakršna je samo doma na kmetih, ta nc br n kdar pozabil na dom in na vse nu Iju-d., ki so bi!i okrog njega, kc je čis-ta sreča neskaljeno šumljala ob njem in ni vc-del za svet in vse njegove grehe.
Čez grič s£m šel med hiše na sredi vasi. Vilharjeva hiša je bila temna medtem ko je bilo včasih na sveti večer v njej najboij svetlo. Okna so bila razbita žleb ie ležal ves trhel in črn pod kapoin. s'ait nata streha je bila vsa raztrgana drevju ie sneg polomil veje in stan jablam je mraz preklal na dvoje.
Kaj se je zgodilo? Kam sta šla poštarčka da je vse tako zapuščeno in temno? Vse druge hiše na griču ima.o danes razsvetlje-
na okna. čeprav prebivajo tod ?am: bajtarji revež: izgnanci iz vasi. nap'"- berači.
Hi"e na Griču so ast bogatih kmetov z vasi Zidane so iz surovega kraškega kamna m krite so s slamo, same ena ima visok starinski dimnik, podoben mathni kapelic: Tu sta živela na stara leta upokojena poštarica Katarina m njen brat Andrej,
Ljudje so kar obema vzdel. irre poštarč-ka Bila sta čudaka, ki se nista brigala za življenje na vasi in za nobeno stvar na svetu. Tudi ljudje se niso zmenili zanju; le redko sc jc kdo v besedi spomnil na ta dva samotarja: samo otroc sme vedeli za njuno skrito življenje in za vse čudaštvo, ki sta ga uganjala Kata-in* in Andrej po svoji prostorni, naznotraj prav nič kmetsko opremljeni hiši. Nikjer na svetu «e ne dobe tako dobri krhlji, kakor sta jih imela v skrinji poštarčka, nihče v vasi m imel na mizi toliko čudovito lepih vaz, kakor sta jih hranila ta dva.
Otroci smo ju večkrat obiskali in še pozno spomladi smo dobi'i krhljev, samo da smo naredili križ in zmolili očenaš.
Poštarčka nista bila doma iz vasi. Tam nekje daleč s Krasa sta prišla še pred vojno. Katarina je bila poštarica, Andrej pa je bil organist. Še pred vojno so Katarino upokojili. S prihranki si je kup^a na Griču bajto in kmaiu se je k njej preselil še brat Andrej.
Majhen sadni vrt. okoli hiše je bil pre-
poln starih jablan in češpelj, ki sta jih poštarčka vsako pomlad skrbno čistila. Tako sta jih ohranila do svoje smrti. Katarine, ko je bila še v službi, se spominjajo v vasi samo najstarejši 'ljudje in pravijo, da je bila sitna in nervozna, kakor so vse poctarice.
Zanju je bil ves svet njuna bajta, vrt in cerkev. K maši sta hodila vsak dan. Katarina je imela na glavi veliko črno šerpo, kakršne nosijo navadno starejše žene na Krasu; le ob nedeljah je bila v širokem črnem klobuku, ki je bil vedno enak. Dvajset let, kar sem Katarino poznal, se ni spremenil in bog ve, kako do!go ga jc že poprej nosila. Andrej je imel poleti na glavi slamnik, pozimi pa si je nataknil polhovki podobno kučmo, ki mu jo jc naredila sama Katarina iz močne črne nogavice.
V cerkvi sta imela svoj prostor: Katarina pred levim Marijinim oltarjem pod prižni-co, Andrej pa v prvi klopi na moški strani. Ona je zmeraj prišla k maši med prvimi in odšla je zadnja Pri tihih mašah se je razločno čulo šepetanje in sikanje iz njene molitve. Neprestane je klečala in pobožno zria v novo pobarvano Mater božjo. Ob nedeljah, kadar so orgle nenadoma utihnile, pa sc je v tišin- še posebne močno slišala njena glasno šepetajoča mol-tev.
Zdaj je utihnil glas. izumrla je bajta. Najprej Andrej, dober teden za njim Katarina, sta na tihem daleč od sveta, vzela slovo in šla pred samo njegove obličje molit boga.

Zgodovina teče skozi Sueški prekop
Za dragoceno ožino med Sredozemljem in Rdečim morjem so se od nekdaj bile vroče diplomatske in vojaške borbe
Pristanišče v tSuezu
Trije gospodarsko, politično in strateško važni prekopi služijo svetovnemu gospodarstvu: Sueški, Panamski in Cesarja Viljema prekop pri Kielu. Od teh je najvažnejši Sueški. Dolg je 167 km in spaja sredozemsko pristanišče Suez s Poit Sai-dom, pristaniščem na najsevernejšem koncu Rdečega morja, širina vodne gladine v prekopu meri 300 do 135 m. širina kanalskega dna 45 do 100 m in globina 12 do 13 m. Dočim je za plovbo v Panamskem in Viljemovem prekopu bilo treba zgraditi ogromne zatvomice za premostitev višinskih razlik, je pri Sueškem kanalu to delo odpadlo, narava sama je pomagala graditeljem in tako znašajo tretjina kanal ske dolžine jezera, skozi katere teče kanal: Timsaji, Veliko slano in Malo slano jezero.
Suez, gradnja in tekma zanj
Dokler ni bilo Sueškega prekopa, sta bili Sredozemsko in Rdeče morje zaprti morji — imeli sta !e lokalen pomen. Dežele na obalah Sredozemskega morja so imele izhod v svet pri Gibraltarju, plovba skozi ta vrata pa je bila že od nekdaj odvisna od vsakokratnega posestnika. Z zgraditvijo Sueškega kanala je postala pot Gibraltar—Suez najvažnejša svetovno gospodarska prometna žila. odprle so se nove možnosti za razvoj sredozemskih dežel, za plovbo in trgovanje. Tudi Rdeče morje je bilo kljub dolžini 2300 km prej bolj jezero ko odprto morje. Z zgraditvijo kanala so Rdeče morje in dežele ob njem dobile izreden pomen. Malokatera ladja je prej zašla vanj, zdaj je naenkrat pritegnilo nase ves promet Daljnega vzhoda, Indije, Vzhodne Afrike in deloma Avstralije. Cela vrs'.a sredozemskih pristanišč, Genua, Trst. Marseiile, Aleksandria, so postale najvažnejša tržišča kolonialnih produktov in izvozne luke industrijskih izdelkov. Največja prednost Sueškega prekopa je v tem. da se je morska pot v primeri s staro potjo okrog rta Dobre na-de skrajšala, kar je povzročilo, da so se tovornine znižale in da se je število transportov med deželami na obeh .straneh kanala nesluteno dvignilo, številke naj pokažejo, za koliko je pot iz najvažnejših evropskih pristanišč preko Sueza krajša od poti okrog Afrike (v morskih miljah — morska milja —- 1852 m):
za	v o/o
London—Honkong	3592	28.1
London—Singapoor	3851	31.7
London—Kalkuta	3985	33.2
London—Bombay	4881	43.5
MarseUle—Bombay	6280	58.0
Genua—Bombay	6488	59.0
Trst—Bomba y	7404	60.7
Hamburg—Bombay	4890	42.8
Iz tega lahko razberemo, kako je Sueški prekop važen za vse evropske države, tako za Anglijo, ki poseduje onstran kanala svoje najvažnejše kolonije, v zadnjem času pa tudi za Italijo, odkar leži težišče njenega kolonialnega imperija v vzhodni Afriki.
Prekop je bil dograjen leta 1869. Za financiranje, upravljanje in nadzorstvo grad nje se je ustanovila delniška družba, katere sedež je v Parizu, deluje pa v Egiptu. Teoretično je mednarodna, v resnici pa francoska z udeležbo angleške vlade kot veledelničarjem. Ta prekop, ki je zbližal kontinente, je torej last zasebne družbe, ki se svojega skoraj brezkenkurenčnega položaja tudi dobro zaveda in prinaša delničarjem silne monopolne dobičke. Za to ozemlje so se že od nekdaj vodile vojne. V novejši zgodovini so si lastili oblast nad tem prostorom Turki, Francozi. Angleži. V zadnjem času se oglašajo Italijani. Prekop je dragocen gospodarski in strateški objekt, in dto sporov je moralo priti, čim se je v Sredozemskem bazenu pojavila velesila, ki vodi angleškim interesom nasprotno politiko.
Angleži zavzemajo postojanke
Srce angleškega imperija je Indija. Zaradi velike oddaljenosti od matične dežele in tehnično slabo razvite plovbe pred 100 leti so se morali pamiki neštetokrat ustavljati, da obnove gorivo in provijant.
Zato je Anglija kmalu osvojila vsa važna oporišča ob obeh morskih cestah do Indije. Leta 1806. so Angleži iztrgali Nizozemcem Capsko mesto, kajti kljub velikemu pomenu Sueškega kanala je kapska pot še danes važna ne samo za promet z Avstralijo in Novo Zelandijo, ampak tudi za promet z Indijo in Daljnim Vzhodom. To velja skoraj brez izjeme za jadrnice. V primeru vojne na Sredozemskem morju ali poškodovanja Sueškega prekopa pride v poštev za plovbo edinole ka.pska pot.
še bolj čvrstvo ko to drži Anglija v rokah sueško pot. Leta 1704. je osvojila Gibraltar in ga izpremenila v najmočnejšo pomorsko trdnjavo sveta. Leta 1800 si je v toku napoleonskih vojn osvojila Malt-sko otočje. Ko se je nekaj desetletij kasneje gradnja kanala bližala uresničenju, se je polastila postojank na Rdečem morju in je zaradi nemirov v Adenu zavzela to mesto, ki je čuvar Rdečega morja. Nato je zasedla še otok Perim, ki leži ob izhodu iz Rdečega morja med Adenom in afriško celino, in je tako postala gospodar izhoda in s tem indirektno tudi sueške ožine same. Te močne pozicije Anglije sta brezuspešno skušali omajati Francija in Italija. Dokazano je, da je Anglija na-.iprotovala zgraditvi prekopa, čim pa je gradnja postala dejstvo, je preusmerila svoje stališče. Osvojila je še Port Said in srečen slučaj ji je podaril še otok Ciper, ki s severa čuva vhod v prekop. Po končani rusko-turški vojni leta 1873. je morala Turčija zastaviti Ciper Angliji v dokaz, da se bo držala mirovnih pogojev. Ko je Turčija stopila leta 1914. v vojno na strani centralnih sil, je bil Ciper formalno priključen posestvom britske krone.
Najvažnejša za posest in varnost te za Anglijo tako važne poti na vzhod pa je bila utrditev oblasti v Egiptu. Tukaj je morala voditi borbo s Turčijo, predvsem pa s Francijo, ki je smatrala Egipt za svojo interesno sfero. Izkoriščanje ugodnih prilik je spravilo Egipt brez velikih žrtev pod angleško oblast. Važnost Egipta za Anglijo najbolje označuje znani Ed-ward Dicey, ki je že leta 1877. rekel: »Če
imamo v Egiptu nadoblast, imamo nadzorstvo in oblast čez vse dežele med Rdečim morjem in indijskimi mejami. Ni slučaj, da je bila Arabija in Sirija vedno v posesti onih sil, ki so obvladale sueško ožino. Ko borno imeli v Egiptu močna vojaška oporišča, bomo lahko mirni, če bi se izvršil napad na Indijo skozi dolino reke Evfrata. Samo eno potrebujemo na vsak način: zagotovitev svobodne plovbe skozi kanal.« — čez pet let so se njegove želje, kolikor so se tikale Egipta in prekopa, izpolnile, razj>ad Turčije po svetovni vojni pa je prinesel Angliji oblast nad ozemlji od prekop«, do Indije. — Velike zasluge za Anglijo v borbah za jx>-sest Sueškega prekopa si je pridobil takratni ministrski predsednik DisraeJi, ki je na svojo odgovornost, ne da bi bil vprašal j>arlament. ki je bil v času, ko je bila potrebna hitra odločitev, ravno na počitnicah, kupil s pomočjo bankirja Rotschilda sueške delnice. Te delnice je kupil od čez glavo zadolženega egiptskega podkralja Isimaila — 176.602 delnic za 3,976.580 angleških funtov (okrog milijarde dinarjev). Nominalni tečaj teh akcij je bil ob času te prodaje leta 1875. — 25 angl. funtov. Anglija jih je kupila pod pariteto, po 23. Takrat posli prekepa še niso šli tako sijajno ko malo kasneje. Ta angleški pakot delnic je bil že leta 1905. vreden 33 milijonov angleških funtov! (8 milijard 250 milijonov din).
Francija skuša poseči vmes
Francija se je čutila ogroženo v Egiptu in tudi Turčija je bila ozlovoljena vsled te transakcije. Vse je kazalo, da bo prišlo do vojne med Francijo in Anglijo. Toda Anglija ni hotela osvojiti Egipta. Hotela je le preprečiti, da bi kakšna druga sila gospodovala v njem. Prav za prav je bila proti svoji volji prisiljena, vmešavati se v dogodke v Egiptu, in ko je že tako naneslo, je ostala v deželi. Razsip egiptovski podkralj Ismail je moral dovoliti vstop v egiptsko vlado enemu angleškemu in enemu francoskemu finančnemu svetovalcu. čutil se je zato zelo utesnjenega in je vlado cdstavil. Pod pritiskom zapad-nih sil ga je nato sultan odstavil in nadomestil z njegovim bolj ubogljivim sinom Tevfikom. Od tedaj so se začeli v Egiptu veliki nemiri, povzročeni od študentov, nacionalistov in odpuščenih oficirjev. Polkovnik A rabi-naša, ki je vodil to nacionalno gibanje, je dosegel, da ga je Tevfik imenoval za vojnega ministra. Hotel je takoj ustaviti plačila dolgov Franciji in Angliji in odstaviti njihovo finančno kontrolo. Anglija in Francija sta se začeli posvetovati o skupni vojaški akciji v Egiptu. na kar je delal zlasti takratni francoski ministrski predsednik Gambetta. Tipično za Anglijo je, da se za vojaško akcijo takrat ni mogla ogreti. Bila je za zmernost in tako je prišlo le do skupne note egiptovskemu podkralju, v kateri mu ponujata pomeč proti Arabi-paši. Kmalu nato je vlada Gambette padla, sledila ji je izredno slabotna vlada, zato je Anglija
s	v	.	: -

Pogled na Gibraltar
A rruERS
Leon Gambetta (znamka v njegov spomin)
prevzela iniciativo. Ko je leta 1882. bilo o priliki nemirov v Aleksandriji ubitih 50 Evropejcev, je angleško brodovje priplulo pred Aleksandrijo, kjer se je utrdil Arabi-paša. Po enodnevnem bombardiranju je Aleksandri ja padla. Ponovno je Anglija pozvala Francijo na. sodelovanje v Egiptu, a parlament ni hotel odobriti rre-dita 8 milijonov frankov za ekspedicijski zbor. Zaman je Gambetta rotil parlament, naj ne zavrže dediščine prednikov. S tem je Francija izgubila vsa vpliv v Egiptu, katerega gospodar je postala Anglija, ki se je polastila tudi Sueza in po zmagi rad egiptovsko vojsko pri Tel-el-Kebiru še Kaira. S to zmago se pričenja angleško gospodstvo v Egiptu- ki je le še formalno podrejen sultanu do leta 1914., ko je bil proglašen za angleški protektorat.
Pred novim poglavjem zgodovine?
Egipt je bil spet svobodna država, a angleški vpliv tam ni smel prestati, če Angleži niso hoteli prepustiti te strateške postojanke, ki brani zapadno Sredozemlje. Sueški prekop in Indijo. Kanal je bil internacionaliziran na konferenci v Carigradu in ladje vseh držav smejo pluti skozenj. Teoretično so lahko zasidrane po dve vojni ladji raznih držav v katerikoli luki ob njem. Je pa last zasebne delniške družbe, ki ima koncesijo do leta 1963. Delničarji so Francozi, Angleži. Nizozemci in Italijani. Promet je ogromen in znaša 126 milijonov brutto reg. ton. Od teh jih 51 odstotkov pluje pod angleško zastavo, sledijo pa Francija, Italija itd. Prevoz skozi prekop je zelo drag, ker želi družba do poteka koncesije kriti vse stroške za gradnjo, popravila, poglobitve, zraven pa seveda še lepo zaslužiti. Vendar cene ne morejo naraščati v nedogled, ker je plovbi vedno na razpolago pot okrog Afrike, ki nekako regulira cene. Anglija lahko doseže vse svoje kolonije po poti okoli Afrije, Italija pa tega ne more, ker je zaprta v Sredozemsko morje. Pot okrog Afrike za promet s kolonijami zanjo zaradi ogromne razdalje ne pride v poštev, ko ležijo njene kolonje tako rekoč tik za Sueškim prekopom.
Nasproti si stojita dve sili, katerih vsaka hoče imeti Sueški prekop, ta ključ do dveh kontinentov, v svojih rokah. Zgodovina bo v tem delu sveta najbrž kmalu začela pisati novo poglavje.
Franc Debevc.
Tivolska resolucija
Jugoslovanska socialno - demokratična stranka je imela dne 21. in 22. novembra 1909. v Ljubljani v hotelu »Tivoli« konferenco, na kateri so bih zastopani odposlanci stranke iz Slovenije, Hrvatske, Bosne in Srbije. Delegati so sprejeli sklep, da smatrajo za končni smoter svojega narodno-političnega stremljenja popolno narodno združitev vseh južnih Slovanov ne glede na različnost imena, vere, pisave in dialektov ali jezikov. Socialna demokracija smatra sedanje štiri južnoslovanske narode le za elemente, ki naj ustvarjajo enoten narod.
Visoke rente
Dandanes, ko sredi naraščajoče draginje človek vsak mesec tako nervozno premetava številke in ne najde ravnovesja svojemu skromnemu proračunu, se zde kar pravljične vsote, ki jih prejemajo posamezni odličniki sveta. Za spremembo ne bomo navajali številk, ki predstavljajo dohodke raznih industrijskih kraljev — dobiček je pač dobiček — temveč naj navedemo samo par skromnih primerov o prejemkih, ki so jih slavni predniki s kakšnim zaslužnim dejanjem v zgodovini enkrat za vselej zagotovili svojim potomcem.
Tako je angleška vlada rodbini admirala Nelsona, slavnega zmagovalca pri Trafal-garju, izplačala nekaj nad 770.000 funtov (v našem denarju okrog 200 nrilijonov din), odkar mu je bila priznana častna pokojnina. Admiral Nelson sam ni imel otrok, pač pa je angleške vlade pravico do pokojnine priznala potomcem njegovega brata. Sedanji lord Nelson, ki je pravnik admiralovega brata, prejema na leto 5000 funtov (1 in % milijona din). Od tega svojega letnega dohodka pa je nekaj časa državi iz proste volje poklanjal 500 funtov. Vojvoda Marlborouški prejema letno 4000 funtov pokojnine (okroglo en milijon din). Največjo rento pa je sebi in svojim potomcem zagotovil vojvoda Richmondski, ki je leta 1676. dobil pravico, da na vsako tono premoga, ki se izvozi iz pokrajine Tyne na katerikoli konec Anglije, pobira davek enega šilinga. Pozneje se je ta vsota preračunala na letni znesek 19.000 funtov (blizu 5 milijonov din), nazadnje pa so se njegovi dediči zadovoljili z izplačilom 663.333 funtov (blizu 170 milijonov din).
Rože-zdravilo
Korijander (lat. coriandrum sativum) ali kornikovec se nahaja po vrtovih. Je to en meter visoko vejasto steblo ter ima na spodnji strani blesteče liste. Beli cvetni kobul daje rjavorumen pisan plod. Cvete od junija do avgusta, a dozori meseca septembra Nezrel plod kakor tudi vsa svež« rastlina diši po stenicah. Zrel plod je prijetnega, začimbnega vonja ter okusa. Zrna se uživajo zjutraj na tešče in vpliva izvrstno na želodec. Večje količine povzročajo glavobol. Korijandrova semena (pol čajne žličke sladkanih semen) se uživajo proti driski, izostali menstruaciji, mrzlici ter želodčnemu in črevesnemu zasluzenju. Jemlje se po jedi. Semena z janežem in kumino pospešujejo vetrove.
Navadni oslad (lat. polypodium vulgare) ali sladka koreninica se nahaja pri nas v dobri gozdni zemlii na apnenih tleh ter starih štorih. Iz plazeče, valjaste. grčavo členkovite korenine se dvigajo enojno pernata, nacepljena praprotna mahala, ki imajo na spodnji strani v dveh vrstah rumene plodne kupčke. Trosi dozore od junija do avgusta. Koren nabiramo od septembra dalje. Caj se pije (8—16 g na Vsi vode) za odmakan.je sluza pri bronhialnem kaši ju z jakim izmečkom. Kuhano sladko koreninico (40—50 g na Vi 1 vode) uporabljamo s pridom proti pomanjkanju teka in kroničnemu kašlju. Piie se vsak dan po dve časi Proti zasluzenju v prsih, nadalje proti astmi, mrzlici, pljučnemu katarju in črevesnemu zagačenju je iz-borno sredstvo 60 g koreninic in 3 g rozin, ki smo jih skuhali na Vi 1 ječmenove vode in Vi 1 povreli Pije se dnevno dvakrat po eno polno vinsko čašo.
Regrat (lat. leontodon taraxacum. tara-xacum officinale) ali jajčar se nahaja povsod po travnikih, ob mejah, v jarkih ter ob cestnih robovih. So to pritlični listi. Id tvorijo rožico, iz katere se dvigajo od 15— 20 cm visoke, gladke, votle betve. ki končujejo s cvetno glavico. Iz zlomljene betve priteče bel sok. Cvete od aprila do ie-seni — rumene cvetne koške. Nabira se (listje) spomladi pred cvetenjem, korenina pa spomladi ali jeseni. Sok rastline (po eno čajno žličko 2—3 dni) uporabljamo za spomladansko zdravljenje. Pol skodelice čaja od cele rastline (pet dni zjutraj in zvečer) ozdravi bolezni jeter, zlatenico, zapeko in zlato žilo. Sok. mešan s komar-čkovim čajem, je dobro sredstvo proti, vodenici in kožnim boleznim.
PREZGODAJ JE UMRL
Pred grobom stoji sključen mož in bridko joče. Grobar pristopi k njemu in reče:
»Vaša bol mora biti zelo velika, da prihajate vsak teden semkaj.«
Žalujoči: »Res. grozno je. da ie prezgodaj umrl.«
Grobar: »Kdo pa je bil mož, ki ga oi»-jokujete?«
Žalujoči: »Prvi mož moje žene.«
Benjamin DisraeB
L S. Turgenjev:
Pesmi v prozi
Menih
Poznal sem meniha, samotarja, svetnika. 2ivel je samo od sladkosti molitve, s katero se je opajal. Tako dolgo ie postajal na mrzlih cerkvenih tleh, da sta mu nogi od kolen dalje vsi otekli in nalikovali dvema stebroma. On ju ni čutil, stal je — in molil.
Jaz sem ga razumel — in ga morda zavidal — toda naj b i on mene razumel in me ne obsojal — mene. ki m. njegove radosti niso dostopne.
On je dosegel to. da je uničil sebe. svoj sovražni jaz; toda tudi jaz. veste, če že ne molim ni samoljubje vzrok, da ne molim.
Moj jaz je morda zame še težji in od-vratnejši kakor njegov — njemu.
On je našel, da v čem sebe pozabi ... Toda. veste, jaz tudi najdem. Das: morda ne tako vselej. On ne laže... Toda. veste, tudi jaz ne lažem.
Kristus
Mladeniča, še skoraj dečka, se vidim v nizki vaški cerkve. — Kakor rdeči majhni madeži so belele pred starinskimi božjimi podobami voščene tanke sveče.
Mavričen venček je obkrožal vsak pla-menček. Tema in megla ie vladala v cerkvi ... Toda ljudi je stalo nešteto pred menoj.
Vsepovsod kostanjeve kmečke glave. Tedaj pa tedaj so se zamaiale. kinknile. se zopet dvignile nalik zrelim klasom, ko se zaziba čeznje počasni val poletnega vetra.
Nenadoma ie pristopil izza hrbta k meni neki človek in obstal ob moji strani.
Nisem se ozrl k njemu — a občutil sem takog. da je ta človek — Kristus.
Usmiljenje, radovednost, strah so se me mahoma polastili. Premagal sem se... In po pogledal sem svojega sosčda.
Obraz kakor pri vseh. — cbraz. ki je bil podoben vsem človeškim obrazom. Oči so mu gledale nekoliko kvišku, pozorno in tiho. Ustnice so mu bile odprte, ne stisnjene: zgornja ustnica kakor da ie počivala na spodnji; neve.ika brada je bila razdeljena v dvoie Roka ie negibno držala roko. Tudi obU..a na njem je bila kakor pri vseh.
»Kakšen Kristus je to!« mi je vstalo v mislih. »Tako preprost, preprost človek! Nemogoče!«
Ob:nil sem se vstran — Toda nisem še odvrn i pogleda od tega oreo.ostesa človeka. ko se mi je vnovč zazdelo, da stoji sam Kristus krai mene.
Zopet sem se premagal... In zopet sem zagledal isti obraz, podoben vsem .'iove-škim obrazom, z istimi navadnimi, toda neznanimi potezami.
Na mah mi je postalo tesno pri srcu — prišel sem k sebi. Šeie tedaj sem razumel, da ie r-rav t?k-"en obraz podoben vsem člo-ve/.Jin obrazom in je obraz Kristusov.
Golobi
Stal sem na vrhu položnega holma: -red menoj se ie zdaj v zlatu, zdai v posrebre-nem morju razgrinjala in oestrila dozorela rž. Toda to mori ese ni pozibavalo: zatohli zrak ni valoval: zorela ie strašna nevihta.
Krog mene se je še vroče in medlo svetilo sonce: a tam iznad rži. ne čisto daleč, je ležal kot grmada težak temnomoder oblak nad celo polovico nebosklona. Vse se je potuhnilo ... Vse je mučno ginevalo pod zloveščim bleskom zadnjih sončn;h žarkov. Ni slišati, ni videti ptice: še vrabci ro se poskrili. Le nekje blizu ie uporno suštel in klopotal samoten, vel.k list lopuha
Kako močno diši pelin v meji! Gledal s«m modro grmada... Id ta&> ml je bilo
pri duši. Daj. daj. zablisni se zlata kačica, tresni grom. zgani se. zakotali se. prelij se zli oblak pretrgaj to otožno medlenie!
Tcda oblak se ni ganil. Kakor orej ie tiščal molčečo zemljo... Le kakor da se napihuje, ie temnel.
In glej čez njegovo enobarvno modrino je švignilo nekaj, enakomerno plava 10Č; natanko liki bela rutica ali snežna kepica. Od vasi ie letel bel golob.
Letel je in letel, ravno in naravnost... In je zatonil za gozdom.
Mnulo je nekaj trenutkov — še vedno je ždela ona okrutna tišina ... Pa glej! 2e švigata dve rutici, dve kepici drvita nazaj: v ravnem poletu letita domov dva bela goloba.
In tedaj, naposled, se ie utrgala vihra — zabava se je pričela!
Komaj sem pribežal domov. — Veter žvižga. se kakor besen premetava, rusč. nizki, '.cakor v cunje razkosani drve oblaki, vse se je zvrtinčilo. se zmesilo. ljuta ploha je jela bičati in se ie zazibala v navpičnih stolpih, bliski slepe z zelenimi ognji, kakor iz topa bobni odrezano grmenje zadišalo ie po žveplu.
Toda pod nanuščem strehe, na samem robu line sedita drug krai drugega dva goloba — tisti, ki ie letel po tovariša in tisti, ki ga ie pri vedel in ga morda rešil.
Oba sta se našopirila — in vsak čuti s svojim krilom sosedovo krilo.
Dobro jima je! Tudi meni ie dobro, ko ju gledam ...
Dasi sem sam ... Sam kakor vedno.
Vrtnica
Zadnjd dnevi v avgustu... Jesen ie že prihajala. Sonce je tonilo. Nenadna, sunkovita ploha brez groma in bliska ie pravkar zdrvela nad našo ravnino mimo.
Vrt pred hišo je gorel in se dimil ves zalit s požarom zarje in s potom dežja.
Ona je sedela za mizo v salonu in z uporno zamišljenostjo zrla na vrt skozi priprta vsata.
Jaz sem vedel, kaj se ii tačas sodi v duši: vedel sem. da se ona po nedolgi, ali mučni borbi baš ta trenutek vdaja čustvu, ki ga že ni mogla več premagovati.
Nenadoma se je dvignila, odhitela na vrt in izginila.
Prešla je ura... Prešla je druga, ni se vrnila.
Tedaj sem vstal, stopil iz hiše m se odpravil po drevoredu, po katerem ie — o tem nisem dvomil — odšla tudi ona.
Vse je potemnelo naokrog; znočilo se je že. Toda na vlažnem pesku stezice se ie videl ckroglast predmet, žarko rde celo skozi razlito tmino.
Sklonil sem se. Bila je mlada, komaj vzcvetelo vrtnica. Dve uri poprei sem videl taisto vrtnico na njenih nedrjih. Previdno sem dvignil v blato padli cvet in ga. vrnivši se v salon, položil na mizo pred njenim naslonjačem.
Glej in ona se je končno vrnila — prešla je z lahnimi koraki vso soboto ter sedla za mizo.
Obraz ji je pobledel in oživel, hitro, z veselo zmedo so begale na vse strani poveše-ne. kakor zmanjšane cči.
Zagledala je vrtnico, io prijela, pogledala njene zmečkane, umazane lističe, pogledala mene in njene oči so se mahoma ustavile in zasijale od solz.
—	Čemu plačete? — sem vprašal.
—	Glejte, to vrtnico. Poglejte, kaj je postalo iz nje.
Tedaj sem se domislil, da pokažem svoje globokoumje:
—	Vaše solze bodo oprale to blato. — sem izpregovoril z značilnim izrazom
—	Solze ne perejo, solze žgejo, — je odvrnila in okrenivši se h kaminu, ie vrgla cvetlico v umiraječi plamen.
—	Ogenj sežge še bolj nego solze — je vzkliknila ona pogumno. — in krasne oči. ki so še blestele od solz so se zasmeiale predrzno in srečno.
Jaz sem razumel, da je tudi ona bčla se-
Finale za prvenstvo SNZ
Ostal! so še štirje kandidati
Po včerajšnjih povratnih tekmah bodo v semifinalu za prvenstvo SNZ igrali dalje ČSK, ISSK Maribor, Kranj in Železničar
Ljubljana. 2. junija.
Prvi del finalnega tekmovanja za prvenstvo SNZ je za nami. Osem tekem i/ otvoritvenega kola je odigranih in kandidati za naslov nogometnega prvaka Slovenije so reducirani na polovico. Štirje pojdejo dalje v borbo, štirje pa so morali dati slovo ...
Nedavno smo v redni izdaji našega lista delali neke prognoze o tej razdelitvi in to pot so se — kajpada samo zato, da potrdijo pravilo, da pri igri z žogo ne gre delati računov v naprej — obnesle do zadnjega . ..
Na Jesenicah so proti Bratstvu gostovali Železničarji z velikim naskokom petih golov. Njihovi nasprotniki so se levje vrgli v to borbo in izvojevali res da zelo efektno zmago, toda naskok je bil prevelik in Železničarji so ostali na boljšem ...
V Kranju je bila situacija najmanj čista. Prvo srečanje med Kranjem in Amaterjem v Trbovljah je ostalo re-mis. Kranjčani so bili na domačih tleh favoriti in so dosegli pravico za nadalj-
nje igranje z več kakor izdatno zmago štirih golov razlike.
V	Mariboru je bilo rešeno vprašanje drugega udeleženca v semifinalu iz mariborske skupine. Enajstorica ISSK Maribora je imela razen treh golov na dobro iz Celja tudi prednost domačih tal in ostalo je pri računih, da bo ona poleg Železničarja še imela besedo pri tem, kdo bo prvak SNZ.
V	daljnem Čakovcu je SK Mars zastopal slovensko prestolnico Ljubljano. Težka je bila ta pot, ker je moral že na domačih tleh spraviti precejšen poraz in malo je bilo takih, ki so računali na njegovo zmago tamkaj. Doživel je še drugi poraz in tako bo četrti udeleženec pred dokončnim odhodom v Hrvatsko nogometno zvezo še Čakovečki ŠK.
To prvenstveno tekmovanje se bo nadaljevalo že prihodnjo nedeljo s prvima dvema semifinalnima tekmama, in sicer v Čakovcu med ČSK in Mariborom ter v Kranju med Kranjem in Železničarjem.
O tekmah samih smo prejeli naslednja poročila:
Železničar pojde v semiSinale
Kljub včerajšnji lepi zmagi Bratstva s 3 : 0 (2 : 0) nad Železničarjem bo vendar slednji ostal v konkurenci
Jesenice. 2. junija. |
V povratni finalni tekmi za prvenstvo SNZ sta se danes na igrišču Bratstva pred zelo številno publiko srečala mariborski Železničar in domača enajstorica. Železničarji so se za lo revanšo dobro pripravi-'i in so zaradi potrebnega odmora prispeli na Jesenice že v soboto zvečer. Toda tudi domači so bili odločeni popraviti zadnji neuspeh, čeprav so morali danes tudi še nastopiti s štirimi rezervami. Kljub temu so se borili z veliko požrtvovalnostjo ter so ne glede na to. da zaradi nezadostne razlike v golih ne bodo mogli tekmovati dalje, storili vse. da so čim častneje zastopali jeseniški nogomet.
Železničarji so priznano dobro vigrano :n disciplinirano moštvo, kateremu se vidi. da je v dobrih rokah ter uživa izdatno ; podporo pri svojih podpornikih in pokro- ■ viteljih. Igra. ki sta jo danes pokazali ob? moštvi, je bila polna poleta in velike borbenosti. Domačini so imeli prednost j svojega igrišča in svojega občinstva, kar j jih je precej dvignilo, tako da so stalno , pritiskali na Železničarjev gol. Ko se je j igra že dovoli razmahnila, je eden izmed ! krilcev Železničarja zagrešil prestopek j proti domači levi zvezi Prosti strel je ' stieljal. Zavri iz :"5 m daljave in o;l tod poslal žogo neubranljivo pod prečko. 1:0 za B. Ne mnogo pozneje je bil Zavrl spet 1
eksekutor kazenskega strela — skoraj iz enake daljave. Ta strel je bil tako močan, da je žoga z vratarjem vred odletela v mrežo in že je bilo 2:0 za B. Železničarji kljub temu niso klonili ter so dali domačim še dovolj posla. Napadi so se menjavali sem in tja, toda rezultat je oslal nespremenjen.
V drugem polčasu so imeli Železničarji sprva neka.j več od igre. Pred golom Bratstva so se videle dramatične borbe, toda žoga nikakor ni hotela v Brunovo svetišče. Potem pa je spet prišlo do besede Bratstvo in Sretenovič ie bi i strelec še tretjega gola v korist domačih. Omeniti je treba. da so domači imeli tudi nekaj smole, saj so šle tri Zavrlove bombe v prečko.
Ta prvenstvena tekma je bila izredno živahna in napeta. Domačini so zmagali zasluženo, Železničar pa je v njej dokazal. da upravičeno slovi kot eno najboljših moštev Slovenije. Njegove najboljše moči sta oba branilca, vodja napada in pa obe krili. Pri Bratstvu je treba ponovno omeniti odličnega Zavrla, v napadu pa se je največ trudil neumorni Janežič, medtem ko se je nekaterim mlajšim videlo, da jim je treba še dosti tekem. Posebno priznanje gre desnemu branilcu Potočniku, ki je kljub svojim 34 letom še zmerom — kadar je bilo treba — zaigral kakor mladenič...
Tekmo je sodil g. Deržaj iz Ljubljane.
popolnoma znašli šele v II. polčasu, ko so vsi deli moštva funkcionirali odlično. V napadu je bil najboljša moč Petak. ki je odlično delil žoge in preigraval soigralce na čisto. V srednji vrsti je bil spet Baum-kirehner oni, ki je onemogočil nasprotnikov trio. Odlično sta sodelovala oba stranska krilca.
Amater je imel svoje najboljše moči v ožji obrambi, ki pa tudi ni mogla do konca vzdržati nasprotnikovih napadov v drugi polovici igre.
Tekmo je sodil g. Lukežič iz Ljubljane.
Ljubljana brez zastopnika
ČSK : Mars 5 : 2 (2 : a)
Cakovec. 2. junija.
Za današnjo povratno tekmo med Ča-kovečkim SK in ljubljanskim Marsom je vladalo tukaj živahno zanimanje in je prišlo na igrišče okoli 600 gledalcev.
Ooe moštvi sta bili v prvem polčasu enakovredni, po odmoru pa so domačini prešli v očitno premoč in slednjič tudi za- ! služeno zmagali. Ljubljančani so sicer v j polju pokazali zadovoljivo igro, toda kot '
strelci se niso izkazali. Po reprizi je moštvo močno popustilo, kar se je najbolj videlo pri krilski vrsti. Tako je prišlo, da so Cakovčani v teku petih minut zabili kar tri gole. in sicer v 10.. 13. in 15. min. drugega polčasa. Pohvalno je treba omeniti, da je tekma potekala v mejah dovoljene igre.
Igro je vodil celjski sodnik g. Veble.
Prijateljska tekma v Celju
Jugoslavija : Grafika 2 : 1 (0:1)
Celje. 2. junija.
Prvaka ljubljanskega in celjskega II. raz reda — Grafika in Jugoslavija — sta se danes popoldne na Glaziji pomerila v prijateljski tekmi, ki se je končala s tesno zmago domačega moštva.
Grafika je pokazala boljšo tehnično igro od domačinov, toda njen napad je bil premalo odločen in tudi ni imel strelcev. Jugoslavija je zaigrala požrtvovalno ter se je v njej zlasti odlikovala ožja obramba. Napad je bil premalo povezan, dobro pa sta se uveljavili obe krili.
V prvi polovici je bila igra precej mlačna. V 33. min. je Jugoslavija po Hojniku zabila lasten gol. Po odmoru je Haro po hitri akciji ustrelil izenačenje za .Jugoslavijo. sredi tega polčasa pa je v splošni premoči Jugoslavije še enkrat isti igralec zadel v nasprotnikov gol in tako postavil končni rezultal v korist domačinov. Tekma je v splošnem nudila samo povprečni nogomet.
Sodnik je bil domačin g. Hobacher.
Za predtekmo sta mladina Celja in mladina Jugoslavije odigrali prijateljsko tekmo neodločeno 3:3 (1:1).
Državna liga 1940
Slavija od zmage do zmage
Včeraj je zmagala nad Jugoslavijo, senzacija je bila v Beogradu — Hašk je dobil prvi dve točki
Tudi drugI semiSinalist iz Maribora
Včeraj si je ISSK Maribor s ponovno zmago nad Olimpom 3:1 (1:1) zasigural vstop v drugo kolo tekmovanja
Maribor. 2. junija.
Tudi današnja povratna tekma med celj-skim Olimpom in ISSK Mariborom, ki je bila na stadionu Železničarja, se je končala z zmago mariborskega moštva, k' se je tako s skupnim rezultatom 6:1 pretolklo do II. kola. Za današnji nastop Celja-
meli in baš zaradi tega niso mogli izkoristiti zrelih pozicij, ki jih danes niso imeli malo. Res je sicer, da so mnogo streljali, toda pri tem vse premalo točno. Priznati pa je treba, da so bili vsi njihovi napadi nevarnejši od domačih in če bi bili imeli spredaj zanesljivega strelca, bi bili brez
nov v Mariboru je bilo še dovolj zanima- i dvoma lahko dosegli ugodnejši izid.
n.ja in se je na igrišču zbralo okoli 400 gledalcev. ki pa niso videii tekme, da bi osvajala, ker sta obe moštvi predvajali le prav skromen nogomet. Igra je bila sicer v nekaterih presledkih živahna, toda prave prvenstvene borbe ni bilo v njej. Olimp je posu.vi! svojemu nasprotniku samo do odmora enakovrednega partnerja in še tedaj ne ves čas. Pohvalno je treba omeniti.
Tekmo je sodil ljubljanski sodnik g. Mehle.
V predtekmi je v prijateljski tekmi mladina Maribora zmagala nad mladino Železničarja z visoko razliko 7:2.
Rapid : Hrastnik 4 : 3
Dopoldne je bila na Rapidovem igrišču prijateljska tekma med Rapidom in Hrast-
biio posebnega zanimanja. Rapid je to tekmo zasluženo odločil zase.
da so se Celjani vendarle trudili požrtvo- j nikom, za katero zaradi neprikladne ure ni valno do zadnjega udarca in skoraj brez izjemo vložili v to borbo vse svoje znanje in tudi skrajne telesne sile.
Ne tako domačini, ki so začeli zelo ležerno. deloma pa so se dali presenetiti po odločnejši nasprotnikovi igri ter so se šele potem, ko se je že precej mudilo, znašli ter sprevideli svojo nalogo, da morajo tudi zabijati gole. Mariborsko moštvo danes ni moglo zadovoljiti svojih priiateljev in pristašev. Kot celota je enajstorica sicer napravila vtis homogenosti, toda pogrešali smo pri njej predvsem elana. ambicije in požrtvovalnosti, s katerimi vrlinami se je ! izkazala že ob marsikateri priliki. Nogomet ! je borbena igra in če te borbe ni. je tekma ! dolgočasna. In potek današnje tekme je j bil res mlačen, razen tega pa je-domače moštvo, zlasti v kazenskem prostoru, zahajalo v hiperkombinacije in ni bilo pred golom nikogar, ki bi se bil ojunačil za strel. Vsi trije goli, ki jih je Maribor dal. > so padli iz strelov iz večje daljave.
Olimp je večino igre vzel s prav resne I strani in pač ne more za to. če posamez- j nim igralcem manjka kondicijskega tre- ! ninga. ki bi jih usposobil, da bi vzdržali ; do konca. Posamezni deli v moštvu so za- j sedeni z zelo različnimi močmi. Vratar je i še precej dober, zagrešil pa je tri napake ! in zaradi njih je moral spraviti tri gole. j Branilski par nima odbojnega udarca, sicer p;> je vzdržal skoraj prav do konca. Krilska vrsta se je preveč udejstvovala v obrambnih poslih, med vsemi tremi je bil najšibkejši oni na desni strani. Napad sestavlja pet igralcev, ki pa se med seboj niso razu-
— O ne, saj ni polomljen! Toda to je zadnji napadalec vsega moštva in /ato moramo pač paziti na njegove noge za drugo polovico igre.
Krasi! reši čast ljubljanske skupine
Po prvem remisu v Trbovljah je včeraj enajstorica Kranja efektno zmagala nad prvakom celjske skupine 4 : 0 (1 : 0)
Kranj. 2. junija.
Danes je bila v Kranju povratna finalna tekma iz prvega kola med trboveljskim Amaterjem in domačim Kranjem v kateri so zasluženo zmagali domačini, tako da bo Kranj s skupnim rezultatom 6:2 vstopil v drugo kolo finalnega tekmovanja.
Kranj je danes nastopil v močnejši postavi kakor v Trbovljah, ker je pripisoval tej tekmi potrebno važnost. Igra med prvakom ljubljanske in celjske skupine je pokazala odločno premoč ljubljanskega prvaka. Amater danes ni mogel pokazati nič posebnega in je posebno v tehniki znatno zaostajal za domačini. Njegove odlike so predvsem oster start, požrtvovalnost in brzina.
V	prvi polovici igre je te svoje vrline Amater uporabljal še dovolj uspešno, tako da mu domači nikakor niso mogli do živega. Sele v sredi polčasa je po lepi kombinaciji Vreček z razantnim strelom zabeležil prvi uspeh. Potem je do konca polčasa vse ostalo pri tem, dasi so imeli domači še nekaj popolnoma zrelih pozicij.
V	drugi polovici igre se je slika temeljito spremenila. Kranj je začel preigravati nasprotnika z nizkimi prizemnimi pasovi in mu tako vzel iz rok vse orožje. Z lepimi kombinacijskimi potezami je potem uspelo domačemu napadu, da je dosegel tri efektne gole, katerih avtorji so bili v 12. min. Vreček, v 17. min. Slokan, in v 30. min. Kokl. Kakor že rečeno, so se domači
Bolj ko se državno prvenstveno tekmovanje bliža koncu, bolj postaja zanimivo in manj se lahko računa v naprej, kaj bodo prinesla še zadnja kola.
Včerajšnje tri tekme so se prav za prav vse tri končale s senzacijami, med njimi predvsem z ono iz Beograda, kjer je Gradjanski zmagal nad BSK. kakor je v prvi tekmi bilo obratno. Včerajšnji poraz pa je za BSK vsekakor usodnejši kakor je bil prvi za Gradjanske-ga.
V	drugi tekmi je Hašk odpravil Hajduka. mlado moštvo iz Splita oni Hašk. k" v dosedanjih šestih tekmah ni mogel zabeležiti nobene zmage in si je v tem času nakopal samo zelo visoko razliko golov v svoje slabo. Na vrstni red v tabeli to presenečenje ni imelo nobenega vpliva.
Slavija je ludi danes ostala zvesta svoji tradiciji in dobila še šesto tekmo, to pot proti beograjski Jugoslaviji. Niena pozicija z dvema točkama naskoka pred Gradjanskim in tremi pred BSKom obeta največje nade in prav verjetno je. da bo letos prvič v zgodovini našega nogometa naslov državnega prvaka romal v Sarajevo.
Do četrtka — Spasovega dneva — ko se bo tesmovanje spet nadaljevalo z naslednjimi tekmami: Slavija—Gradjanski v Sarajevu, BSK—Hajduk in Jugoslavija : Hašk v Beogradu, je stanje prvenstvene tabele naslednje: Slavija	7 6 0 1 12: 6 12
Gradjanski 7 5 0 2 18: 7 10 BSK	7 4 1 2 9: 5 9
Jugoslavija 7 2 1 4 11:14 5 Hajduk	7 1 2 4 9:16 4
Hašk	7 1 0 6 9:20 2
V	naslednjem nekaj o tekmah!
Gradjanski : BSK 1:0 {i: 0)
Beograd, 2. junija. Okoli 10.000 gledalcev je prisostvovalo današnji zelo važni revanžni tekmi med predstavnikoma Beograda in Zagreba. BSK in Gradjanskim. Tekma je bila izredno zanimiva in napeta, njen izid pa je gotovo majhna senzacija, ker bo vplival na končni plasma obeh beograjskih klubov. Zaradi zmage Gradjanskega, ki je bila zlasti po igri II. polčasa popolnoma zaslužena. dasi je edini gol padel nekoliko po sodnikovi zaslugi, bo BSK letos bržkone izgubil naslov državnega prvaka, ki bo najbrže šel v Sarajevo. Jugoslavija pa se ne bo mogia dvigniti na tretje mesto. Med občinstvom ie bilo razen tega tudi mnogo radovednežev v zvezi z vestmi, da bo zagrebški gol branil stari reprezentativec Hugl. toda Gradjanski je postavil vanj rezervnega vratarja Urcha.
V I. polčasu je bil v premoči BSK. toda domači so pri vsem tem pustili neizkoriščenih nešteto lepih situacij. Druga polovica igre je bolj pripadala Zagrebčanom. Pri BSK-u je v napadu pokazal zelo lepo in inteligentno igro Valjarevič. Krilska vrsta je precej popustila, kar velja zlasti za Lechnerja. Od branilcev je bil Stojiljkovič boljši od Dubca, medtem ko se je vratar Mrkušič spet pokazal v odlični formi in v svojstvu tretjega branilca.
Gradjanski je uredil svoje vrste šele v II. polčasu, ko je bil tudi skoraj ves čas v vidni premoči. Zlasti dobra je bila njegova obramba. V 17. min. je sodnik v bližini domačega gola po nepotrebnem vrgel žogo na tla. Eden gostov jo je tamkaj sprejel in poslal prosto stoječemu Mate-kalu na levem krilu, od koder je ta krasno zadel v gol. Po tem zgoditku je BSK popolnoma popustil in igral zmerom slabše. Proti koncu igre so se Zagrebčani potegnili v obrambo in držali rezultat, kar jim je tudi uspelo.
Tekmo je sodil ne posebno dobro madžarski sodnik Ujvary.
Kašk : Hajduk 4:1 (1:1)
Zagreb. 2. junija. Hašk je danes na domačih tleh slavil svoj oprvo — mimogrede rečeno tudi zasluženo — zmago v dosedanjih finalnih tekmah za državno prvenstvo. Rezultat je sicer izražen nekoliko previsoko, toda v splošnem se mora reči, da so Haškovci
zaigrali danes vse drugače kakor v dosedanjih igrah te vrste. Bili so silno ambiciozni in požrtvovalni, videlo pa se je sem in tja tudi nekaj pravega sistema. V napadu se je odlikoval po svoji odlični igri Hitrec, daleko nad nasprotnikovo pa je bila vsa krilska vrsta, v kateri je briljiral stari rutiner Gajer. Moštvo je bilo v glavnem ves čas v premoči.
>Beli« iz Splita so bili precej slabi, čeprav so se posamezni njegovi igralci borili s silno voljo do zmage. Največja krivda, da Hajduk danes ni mogel nikamor, je bila pač ta. ker ni imel nobenega strelca, pa tudi v krilski vrsti ni bil kakor sicer. Razen tega je bil njegov srednji krilec Marušic precej močno poškodovan, tako da ves drugi polčas skoraj ni bil kakor treba in je Hajduk od tedaj igral prav za prav samo z 10 igralci. Proti koncu igre je prišlo do incidenta, zaradi katerega je sodnik izključil Hajdukovca Alujeviča. ki je brez žoge surovo fauliral Zeleta. upravičeno, brez potrebe pa je moral zapustiti igrišče tudi napadeni.
Iz poteka bi bilo kratko navesti: Vodstvo je dosegel Hajduk iz lepe kombinacije po desni strani, strelec pa je bil Duh v 23. min. V 34. min. je iz gneče izravnal Radovnikovič. Po odmoru je Hitrec v 15. min. poslal v ogenj Zupančiča, ki je z ostrim strelom spet dosegel vodstvo 2:1. Ze 3 minute pozneje sta bila v akciji Hitrec in Duh ter je slednji povišal na 3:1. Zadnji gol in rezultat dneva je bil prav tako dosežen z izdatno pomočjo Hit-reca. »Driblal« je žogo mimo vse obrambe, kjer pa so ga zrušili na tla. Prosti strel je streljal on v drog. žoga se je odbila, nakar je priskočil Gajer in jo poslal v vrata.
Tekmo je sodil g. Krajnc iz Zagreba.
Slavija : Jugoslavija
1: o (o: o)
Sarajevo, 2. junija.
Rezultat današnje prvenstvene tekme s tesno zmago Slavije nad Jugoslavijo popolnoma ustreza poteku igre. Čeprav je morala Slavija nastopiti brez svojega najboljšega napadalca Rajliča. ki ga je slabo nadomestil Bobeti, je vendarle predvedla dovolj dobro in požrtvovalno igro z nekaterimi lepimi situacijami, ki so ji ustvarile pogoje za zmago.
Beograjski rdeči so nastopili z deloma pomlajeno enajstorico. Zaigrali so z mnogo volje do zmage in so do odmora imeli tudi nekaj premoči. Pozneje so se razgubili po terenu in Slavija je v tej dobi prišla tudi do svojega edinega zgoditka, ki ga je ustrelil njen najboljši igralec Lazarevič, z levega krila. Naenkrat je izkoristil situacijo. pre.u ibial vso obrambo, prišel pred gol ter i/ tam nastale gneče poiskal pravo po* za žrge v mrežo. Jugoslavija se je do konca še mnogo trudila, da bi ta uspeh nasprotnika nadoknadila, pa pri tem ni ime'a uspeha.
Tekmo je sodil g. Dokmanovič. Gledalcev je bilo preko 4.000.
Ostale nogometne tekme
LJUBLJANA: Prijateljska tekma med montanisti in kemiki na igrišču Ljubljane, ki je bila v soboto pred ekrog 200 gledalci, se je končala s 6:1 (3:0) v korist montanistov.
VARAŽDIN: Varaždinski ŠK : Gradjanski ŠK (Bjelovar) 1:0. Tekma za pokrajinsko prvenstvo ZNP. ki ga je po skupnih dveh izidih dosegel bjelo-varski klub.
OSIJEK: Slavija (O) : Bačka 5:0 (2:0) Tekma za dunavski pokal.
Ambrosiana — državni prvak Italije
RIM: Današnje zadnje kolo v državnem prvenstvu je prineslo naslednje rezultate: Napoli—Venezia 2:0. Juventus—Liguria 2:0, Roma—Novara 3:1. Lazio—Triestina 3:2. Modena—Milano 2:2. Torino—Genova 3:1, Bari—Fiorentina 2:1, Ambrosiana— Bologna 1:0. — Državni prvak je postala Ambrosiana s 44 točkami pred Bologno in Juventusom. ki sta na drugem odn. tretjem mestu z 41 edn. 36 točkami. — Odločilna tekma za prvo mesto je bila danes pred 45.000 gledalci med Ambrosi-ano in Bologno. ki se je končala s tesno zmago novega prvaka. Edini gol tekme je ustrelil Ferraris že v 9. min. po začetku. Borba je bila skrajno dramatična in je imel sodnik Dattilo zelo mnogo posla, da se je tudi končala v redu. Občinstvo je novemu prvaku prirejalo dolgotrajne ovacije še dolgo po končani tekmi.
Zasedanje vrhovnega sovjeta SSSR
Moskva, 2. junija. AA. (Tass) Za daoes je bilo napovedano zasedanje vrhovnega .sovjeta SSSR. Predno »e je seja končala, so bili soglasno, odobreni sklepi poe»amex-nih sovjetskih avtonomnih republik. Nil mesto dosedanjega predsednika sveta ko-, misarev Vahruševa, ki je imenovan f* komisarja /-a industrijo premoga, je bil izvoljen za predsednika sveta ijudskih k«»-misarjev Ivan 1'hlov.
Protest Argentine v Berlinu
Buenos Aires. 2 junija br. (SDA) Pretekli teden je neJca nemška podmornica v bližini španske oba'e ob rtu Finistere potopila argentinski parnik »Urugvaj«, ki je imel 3.400 ton. Po nalogu vlade je sedaj argentinski poslanik v Berlinu vložil zaradi tega oster protest in zahteval plačilo odškodnine.
Valutni sporazum
zaveznikov
London. 2. junija, br. i Reuter.) Dan«s j** bilo uradno objavljeno, da se vodijo pogajanja za sklenitev posebnega valutnega sporazuma med Anglijo. Francijo, Belgijo in Nizozemsko. Namen tega sporazuma, ki je v glavnem že izdelan, je združitev vseh sredstev za čim uspešnejše nadaljevanje vojne. Ta sporazum l>o zlasti omogoči! zaveznikom, da v celoti izkoristijo bogastvo nizozemskih kolonij.
Štirje brezmesni dnevi na Madžarskem
Budimpešta. 2. junija AA. (Havas I. Dozuaj sta bila na Madžarskem brezmesna dneva ponedeljek m petek, odslej pa bosta še sre<ia in četrtek.
Glede na težave v mednarodni trgovini in v mednarodnem prometu. težave, ki jih je povzročila sedanja vojna, je madžarska vlada izdala nove ukrepe, da zagotovi državi živež za ljudstvo in krmo za živino. Po novi uredbi. ki je bila izdana, bodo obla.-»ti popisale, vse znatnejše zaloge hrane in živinske krme. Jutri 3. junija t. 1. poteče rok. v katerem morajo vsi prizadeti prijaviti svoje zaloge hrane in živinski krme. s katerimi razpolagajo preko določene količine, označene v uredbi. Ta uredba v pivi vrsti zasega vse glavne vrste žita :n vso živinsko krmo. Po določbah uredbe si država pridržuje prvenstveno pravico odkupa gotovih proizvodov. Ta pravica odkupa od strani države velja v prvi vrsti za grah. sočivje. seno in slamo.
Delna demobilizacija ujete nizozemske vojske
Berlin. 2. junija, bi < DNB. i Kancelar Hitler je odredil, da se demobilizira polovica ujete nizozemske vojske. Iz vojaške službe bodo odpuščeni predvsem poljski delavci in rudarji. Druga polovica vojske bo demobilizirana v presledkih. Odredba se utemeljuje s tem. da so se nizozemski vojaki pošteno borili proti Nemcem, da civilno prebivalstvo ni sodelovalo v bojih in da so Nizozemci človeško postpali z ranjenimi Nemci.
Poljske čete v bojih na Norveškem
Pariz, 2. junija, e. i Havas.) Poljska lovska brigada, ki se ie 28. in 29. oret. meseca borila okoli Narvika. ie zaiela veliko število nemških vojakov in zaplenila precej vojaškega materiiala. zlasti Di-otitan-kovskih totx>v. strojnic in drugega orožia. V teh borbah so Poljaki izgubili dva oficirja in nekai desetih vojakov, dočim ie bilo na nemški strani mnoso več ranjenih in mrtvih
Izgube Finske
HelMnki, 2. junija. A A. < Havas i. Objavljeni so uradni podatki o finskih izgubah v finsko-sovjetski vojski: Padlo .je 1.032 častnikov. 3.682 podčastnikov in 14 tisoč 862 vojakov. Hudo je bilo ranjenih 510 častnikov. 2 391 podčastnikov in 13 tisoč 33 vojakov, lažje pa 914 častnikov. 4.480 podčastnikov in 21.749 navadnih vojakov. Ujetih je bilo 75 čtusmikov. 387 podčastnikov in 2.400 navadnih v>jakov.
Mussolini odklonil ameriškega poslanika
London, 2. junija, o. Iz Rima poročajo, da ministrski predsednik Mussolini včeraj m hotel sprejeti ameriškega veleposlanika v Rimu. ki mu je hotel izročiti novo poslanico prezidenta Roosevelta.
Naše gledališče
DRAMA
Ponedeljek. 3.: zaprto. Torek, 4.: zaprto. Sreda. 5.: Naša kri. Red A. četrtek, 6.: Revizor. Red četrtek. Gostovanje Mihajla Markoviča. Petek, 7. ob 15.: Asmodej. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. Prva reprifca slovenskega dela. Ki nt -garjeve igre »Naša kri« v režiji Milana Skrbinška bo v sredo za red A. Delo slika dogodke za časa Napoleonove osvoboditve Ilirije, ter kaže trpljenje kmečkega ljudstva, ki mu ga nalaga vojska.
OPEKA
Ponedeljek. 3.: zaprto. Torek. 4.: zapito.
Sreda. 5.: Evgenij Onjegin Red sreda.
□□□□□□□□□mnnDnnGnannmaojLO
l ".ve čit atelje in čitateljice, ki pišejo naši rubriki »Minuta pomenka — Za življenje in /.a vsak dan«:, jnmovno prosimo potrpi jenja. če doslej še niso prejeli odgovora. Zanimanje za to rubriko je tolikšno. da referent gradiva nikdar ne more sproti zmagovati in da na dopise ni mogoče odgovarjati v tekočem mesecu, a kaj šele v nekaj dneh. Pri tolikšnem navalu je lahko mogoče, da se kakšno pismo zameša in ostane začasno nerešeno, mediem ko je že kakšen poznejši dopis prišel na vrsto. I redništvo si prizadeva, da da rubriki malo več prostora, in upa. da bo v kratkem vsa stvar lahko prišla na iekoči trak. Dotlej pa ne strpne že in nestrptuee proti ato potrpljenja!
Otvoritev Novinarskega doma
Ob prisotnosti predstavnikov oblasti In tovarišev Iz vse države so slovenski novinarji slovesno praznovali pomemben dan v razvofn svoje stanovske organizacije

Pogled na Novinarski dom v Ljubljani z Vegove ulice in z Novega trga
Ljubljana, 2. junija.
Slovenski novinarji so že preteklo nedeljo o priliki občnega zbora ljubljanske sekcije svoje stanovske organizacije na tih način proslavili pomemben praznik — dan, ko so prvikrat zborovali pod lastno streho v novem Novinarskem domu, v prejšnjem poslopju banke »Slavije« na Novem trgu. Domači slovesnosti je danes, ko se je v Ljubljani vršila seja Centralne uprave Jugosloven. novinarskega udru-ženja, sledila blagoslovitev doma. ki so ji prisostvovali tudi predstavniki ob-lastev, ban dr. Natlačen, predsednik mestne občine dr. Adlešič, zastopnik divizio-narja podpolkovnik Radojkovič. zastopnik škofa, generalni vikar Nadrah, ki je opravil blagoslovitvene obrede, častni član sekcije dr. Kulovec — častna člana minister dr. Kramer in predsednik senata dr. Korošec sta zaradi nujnih poslov opravičila svojo odsotnost in sporočila svoje prisrčne pozdrave — predsednik Narodne galerije dr. Windischer in pa predsednik centralne uprave JNU dr. Sokolič s pod-
predsednikom Milosavljevičem, tajnikom Mrzljakom in ostalimi člani osrednjega vodstva.
Pred oltarčkom, skromno prirejenim v sejni dvorani novega doma, je generalni vikar Nadrah spregovoril nekaj pomembnih besed o poslanstvu novinarskega dela v borbi naroda za napredek in kulturo. Ko so bili blagoslovitveni obredi končani, je predsednik ljubljanske sekcije JNU, glavni urednik »Jutra« V i r a n t, kot domačin pozdravil goste ter v kratkem, zgoščenem poročilu obrazložil borbo slovenskega novinarstva za ustanovitev lastnega doma in izrekel toplo zahvalo vsem podpornikom tega prizadevanja, predvsem banu in županu — saj sta mestna občina in banovina v največji meri pripomogli, da lahko slovenski novinarji danes slave ta praznik. Nato sta spregovorila še g. ban, ki je izrazil svoje čestitke slovenskim novinarjem in jim želel, naj bi bil Novinarski dom novinarjem res prijetno, toplo, ljubo zatočišče, da bi mogli čim bolj uspešno služiti narodu in domovini, in pa predsednik mestne občine dr. Adlešič. ki je družino časnikarjev primerjal naši domači družini
Ljubijo prvak
šahovski klub — banovinski
Zmagal fs proti ŠK ,,Vidmarju" 6 in pol: 1 in pol
Ljubljana, 2 junija
Danes se je vršila v Ljubljani druga finalna tekma za klubsko prvenstva Slovenske šahovske zveze. Srečala sta sc Ljubljanski šahovski klub in novi maribor-sik prvak, marljivi Šahovski klub »Vidmar«. Tekma se je pričela nekaj po 14. uri v klubski sobi Zvezde in je bila Končana že po 4 in pol urah. Zmagal je Ljubljanski šahovski klub z visoko raz'iko s b m po! : 1 in pol. Ker je prva tekma, ki se je vršila pred 14 dnevi v Mariboru po ed-igranju prekinjene partije ko-ičaia neodločeno 4:4, je zmagal Lj. š. k. finalu z 10 in pol : 5 in pol.
Moštvi sta se predstavili vodji tekme g. Bczrukovu v naslednji postavi: Lj. š. k.: 1 Prcinfalk. 2. Mlinar. 3. Silošek, 4. Ma-rek. 5. Gerzinič, 6. dr. J. G a lir )všek, 7. Levačič, 8. Muzlovič.
£.K. »Vidmar«: 1. Geržeij. 2 Kukovec, 3. Lukcš sen.. 4 Marvin, 5 Lukcš jun., 6. Kustcr 7. Nosan, 8. čertalič.
š. K. »Vidmar« je imel ,ia neparnih deskah bele figure. Prva žrtev ie padla žc po dobrih dveh urah r.a 5. deski, kjer jc dr. Gabrovšek prodrl proti Kusterju z ie-
pim napadom. Sledil je kmalu remls na prvi deski. Mariborski prvak Geržeij je nudil zelo dober odpor nacionalnemu mojstru Preinfalku. Kmalu nato je tudi partija Nosan-Levačič na 7. deski končala remis. Stanje je bilo tako 2:1 za Lj. š. k. Nato so sledile odločitve na 2. in 3. in 8. deski. Na 2. deski je bil Mariborčan Ku-kovec proti prvaku Lj. š. k-a Mlinarju v znatni prednosti ter je dobi' kmeta. Pozneje pa sc jc prenaglil ter je končnico celo še izgubili. Na 3. desk' je dobil Siko-šek proti Lukcšu sen. kmeta in je to premoč uveljavil v končnici Na 8 deski je Muzlovič (Lj. š. k ) lepo nadiyiai Čerta-liča in dobil v sigurnem stilu. Po štirih urah borbe je dobil še tud: Marek na 4. deski točko za Lj. š. k. P<< precejšnjih zapletih je postavil Marvina pred neubranljiv mat. V preostali partn na v deski je bil Mariborčan Lukeš iun proti Gerziniču dolgo časa v prednosti; pozneje pa je Gerzinič dobil dobre protiizglede pa sta sc nasprotnika zedinila za remis
Ljubljanski š. k. se je z današnjo zmago kvalificiral, da zastopa icseir /opet slovenske klube v tekmah za državno klubsko prvenstvo.
Verske manifestacije za mir
Velika svečanost v Zagrebu — Nedelja na Rakovniku
Po vsem svetu prirejajo verniki različnih veroizpovedi verske manifestacije za svetovni rnir. V Jugoslaviji je bila največja taka verska svečanost ob zaključku majskih pobožnosti v petek zvečer v Zagrebu. V Zvonimirovi ulici se je razvila ogromn? procesija. Zagrebški listi sodijo, da je bilo v procesiji in v špalirju najmanj 40.000 Zagrebčanov. Po ulicah, koder se je vila procesija, je bilo polno okrasja. Z oken so bile izobešene dragocene preproge. okna sama pa so bila okrašena s cvetjem in svečami. Ljudje v procesiji so nosili sveče in tako je ta svečanost v večerni uri napravljala veličasten vtis. Slovesnost je vodil novoposvečeni škof dr. Josip Lach. prisoten pa je bil tudi bivši dubrovniški škof dr. Carevič. Podpredsednik vlade dr. Maček je poslal svojega zastopnika Gjura Maršiča. s katerim sta stopala zagrebški župan Mato Starčevič in podžupan Avgust Dolenc. Sledilo je večje število občinskih svetnikov ter različna zagrebška društva. Škof dr. Lach je ob zaključku procesije imel pridigo o vzrokih svetovne vojne in o posledicah tega velikega zla za človeštvo. Govoril je še o po-
trebi svetovnega miru. potem pa je podelil blagoslov in ob pol 23. uri zaključil svečanost.
V Ljubljani pa je bila velika verska svečanost za mir včerajšnjo nedeljo popoldne. Iz raznih krajev Slovenije so se pripeljali verniki z vlaki, avtobusi in vozovi. Zlasti mnogo je bilo žena in otrok, med njimi precej narodnih noš ter deklic v prvoobhajilnih in birmanskih oblekah. Množice so se zgrinjale proti Rakovniku, kjer je bila cerkev že ob 15. uri polna, ostala množica pa se je nabrala na dohodnih poteh in po livadah. Vzdolž Dolenjske ceste je bil gost špalir. Ob 14. uri se je pričela cerkvena svečanost z molitvami in pridigo. Ko je bila pridiga končana, se je razvila procesija od cerkve po Dolenjski cesti in n?okrog spet proti cerkvi. Zvočniki so omogočali, da je bila množica daleč naokrog deležna te verske manifestacije, pri kateri je igralo več godb in pelo mnogo pevcev in pevk. Z večernimi vlaki in drugimi vozili so se številni verniki spet vrnili na svoje domove. Vreme je bilo k sreči naklonjeno
Zbor sadjarjev In vrtnarjev
Hvalevredni sklepi za pospeševanje našega sadjarstva in vrtnarstva
Maribor. 2. junija.
Danes dopoldne je bil v dvorani na Ale-ksandovi cesti VI. redni občr.i zbor Sadjarskega in vitnarskega društva, ki ima svoj st»dež v Ljubljani. V odsotnosti predsednika g- M- H u m e k a je otvoril občni zbor i-a .-nate!j Vinarske in sadjarske šole v Mariboru g. Priol. ki ie iskreno pozdravil vse navzoče.
Izčrnnemu poročilu g. ravnatelja Priola o nevarnostih San Joseja. o škropljenju in gnojeniu sadnih kultur, n pravočasnem spravljanju sortiranju in shranjevanju sadja +er o gradnji sušilnic za sušenje sedjn sta sledili poročili tajnika g. ško-lia in blagajnika g. Vičiča. Poročila
so pričala o marljivem delu društvenega odbora.
Društvo šteje 12.168 članov. V raznih krajih je bilo ustanovljenih 29 novih podružnic. ki jih je skupno 300 z 10.744 člani. Predavanj je bilo 389. poučnih izletov in tečajev 58, ki se jih je udeležilo skupno nad 13.000 pouka željnih sadjarjev in vrtnarjev. Po prizadevanju podružnic so posadili člani 38.054 sadnih dreves, to je za 25.000 manj kakor prejšnje leto. Marljivo je deloval tudi drevesnicarski odsek in vrtnarski odsek. Lopo se razvija i društveno glasilo S''dia t in vrtnar . Dm-j štvo je na svojo vlogo prejelo od ministrstva za kmetijstvo sporočilo, da se bo
začelo z zidanjem sadnih silosov v Ljubljani in Mariboru, čim bodo občine dale na razpolago zemljišča. Blagovni oddelek se povoljno razvija ter izpopolnjuje z najpotrebnejšimi predmeti za sadjarstvo in vrtnarstvo. Dohodki in izdatki izkazujejo 497.498.01 din. Cisto premoženje je 90.049 din 50 par. Proračun za leto 1940 izkazuje 352.923 din dohodkov ter prav toliko izdatkov.
Poročilu računskih preglednikov je sledilo obravnavanje raznih koristnih predlogov. Sprejet je bil predlog preglednika g. A. Gabra, da se ustanovi Pirčeva kolajna za posamezne zasluge za razvoj našega sadjarstva in vrtnarstva. Ob 701etnici zaslužnega društvenega predsednika Martina H u m e k a mu izreče društvo posebno priznanje z izročitvijo krasne umetniško izdelane plakete.
Potem ko so bili sprejeti hvale vredni sklepi za pospeševanje našega sadjarstva in vrtnarstva, je bil zaključen občni zbor, nakar so si številni udeleženci skupščine, ki so docela napolnili dvorano, ogledali Vinarsko in sadjarsko šolo. kjer je bil snoči sestanek drevesničarskega odseka pod vodstvom drevesničarja g. Ivana Dolinška iz Kamnice pri Mariboru. Ta odsek se je ob lOletnici poživil in je upati, da bo s svojim smotrnim delovanjem pripomogel k uspešnemu razvoju našega drevesničarstva in pravilnemu napredku našega sadjarstva ter vrtnarstva.
Počastitev Hinka Schreinerja
V okviru rednega občnega z.bora tukajšnje vzorno delujoče Pedagoške centrale. >na katerem so marljivi funkcionarji podali klena poročila o plemenitem prizadevanju vodstva Pedagoške centrale na torišču vzgojeslovnih in pedagoških vprašanj. med katerimi je omeniti zlasti uspešno delovanje vzgojne posvetovalnice, je bila prisrčna počastitev spomina in dela zaslužnega slovenskega pedagoga in vzgo-jeslovca Henrika Schreinerja ob 201etniei njegove smrti. Agilni predsednik Pedagoške centrale prof. Gustav Šilih je zajel v preglednih, zgoščenih obrisih veliko delo. ki ga je izvršil Henrik Schreiner na praktičnem in publikaeijskem področju našega vzgojeslovja. Henrik Schreiner. ki je deloval na mariborskih tleh. si je pridobil s svojim delom trajne zasluge v zgodovini slovenskega vzgojeslovja. Spominska beseda prof. Šiliha ie vzbudila iskreno priznanje ter je številne mariborske vzgojitelje. profesorje nastavnike in učitelje, ki so se zbrali danes dopoldne v slavnostni dvorani državne učiteljske šole. povezala v pietetni počastitvi spomina ter dela enega naših najpomembnejših vzgojeslovcev.
Dobrodelni mladinski koncert, jc bi! danes dopoldne v mestnem parku ob zaključku tedna otroških dni in v okviru podmladka Rdečega križa. Z lepim uspehom so nastopili naši ljubki mali harmonikarji ter deška zbora obeh meščanskih šol pod vodstvom gg. Šušteršiča in Zivka. Zanosno izvajanje godbenih in pevskih točk je želo navdušen aplavz številnega občinstva, ki je s svojim požrtvovalnim sodelovanjem ter udeležbo pri številnih prireditvah otroških dni v Mariboru razodelo toplo ljubezen do naše mladine v skrbi za njeno zdravje in rast.
20dinarsk1 fnlzifikatl.
Na mariborskem trgu so se pojavili 20-ainarski falzifik&ti. Izdelani so točno, spoznati jih je le po votlem zvoku. Prebivalstvo se opozarja, naj bo pri sprejemanju 20dinarskih kovancev previdno.
Nemška deca skozi Maril>or v Italijo.
Skozi Maribor je potovala večji skupina nemške dece na počitnice v Italijo. Sledile bodo še druge skupine nemških otrok, ki bodo preživele poletne mesce v raznih italijanskih mestih, zlasti ob morju.
Smrtna nesreča.
291etni posestnik Gregor Srebot iz Zgornje Polskave je padel tako nesrečno, da si j" zlomil nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je na posledicah poškodb umrl.
Proslava desetletnice Sokola Ljubljana ID
Prisrčna slovesnost z razvitjem narašcajskega prapora in lepo uspel nastop	e
in družini naroda ter izrazil željo, naj bi bil Novinarski dom zibelka dobrega, izbranega novinarskega naraščaja, zbirališče novinarjev sredi dela in borbe in zatočišče v času zasluženega počitka. Na koncu je predsednik centralne uprave dr. Sokolič v imenu vseh jugoslovenskih novinarjev čestital slovenskim tovarišem k tako lepemu uspehu, hkratu pa je izrekel zahvalo vsem, ki so s svojo podporo in naklonjenostjo pomagali do ostvaritve zamisli, saj s tem, da so novinarje podprli v njihovem prizadevanju, niso le njim napravili usluge. temveč so ravnali v višjem interesu — v službi narodu. Novinarski dom je namenjen predvsem socialni skrbi za novinarski stan, a za izvrševanje novinarske službe so poleg strokovnih sposobnosti potrebne predvsem materialne možnosti, ki jih morajo novinarstvu nuditi vsi, kar jih je za-i interesiranih na prospehu te stroke.
Otvoritveni slovesnosti je sledila skromna zakuska. s katero so slovenski novinarji postregli svojim gostom in ki je nudila dovolj prilike, da so se vnovič utrdile vezi, ki družijo sedmo silo z našim javnim življenjem.
Sokolsko društvo Ljubljana III, ki že 10 let uspešno orje ledino v bežigrajskem okraju, je v soboto in včeraj na dostojen način proslavilo svoj 10 letni jubilej. V soboto je bila ob 20. telovadna akademija, ki je ob veliki udeležbi sokolstva in občinstva prav lepo uspela, včeraj pa je razvil Sokol III. naraščajski prapor, združen z javnim telovadnim nastopom, ki je prav lepo uspel. Dasi je hotelo vreme nekoliko motiti slavje, se je zbrala na telovadišču ob Tyrševi cesti velika množica Sokolu naklonjenega občinstva okrog 1500 oseb, prišla pa so v polnem številu bratska so-kolska društva, da poveličajo slavje jubilanta.
Ob 15.30 so se zbrali na častni tribuni, ki je bila vsa v zelenju in zastavah gostje. Komandanta divizije je zastopal major Jezdimirovič, navzočen je bil tudi brigadni general br. Kukavičič, za bana je bil navzočen prosvetni inšpektor Žitnik, za župana načelnik dr. Grošelj, za župo Slana, dalje v lepem številu častniški zbor in predstavniki ljubljanskih in okoliških so-kolskih društev. V spremstvu staroste br. Stanka Deva sta prispela na tribuno ku-mica s. Justi Zupanova in kum br. Ciril Majcen, ki so ju navzočni toplo pozdravili.
Ob zvokih sokolske koračnice, ki jo je zaigrala godba Sokola I., so prišli z 19 prapori na čelu vsi oddelki na telovadišče in izkazali najprej čast državni zastavi med igranjem narodne himne. Potem je stopil pred zbrano sokolstvo in občinstvo starosta br. Deu, ki je najprej pozdravil vse goste, potem pa v lepem govoru poudaril pomen slavja z razvitjem naraščaj-skega prapora. Zahvalil se je kumici in ku-mu za izredno pozornost nasproti društvu, potem pa prosil kuma br. Majcna naj razvije naraščajski prapor. Ob lepem govoru je prevzel prapor kum br. Majcen, poudaril naloge sokolske mladine v današnjem težkem in resnem času in jo pozval, naj se zbira pod praporom za dobro kralja in Jugoslavije. Z vzklikom starešini Nj. Vel. kralju Petru II. je razvil prapor in ga izročil bratu starosti, ta pa ga je izročil praporščaku naraščajniku Celanu. ki je obljubil, da ga bo nosil s častjo v ponos kralja in sokolstva. Kumica s. Zupanova je privezala na prapor krasen trak. nakar je sledilo pobratimstvo z ostalimi prapori
i s
med igranjem in petjem »Le naprej bre* miru..Vsa množica je še zapela slovansko himno »Hej Slovani«, nakar je bila slovesnost razvitja končana. S slavja sta bili odpoklani tudi pozdravni brzojavki starosti Zveze slovanskega sokolstva br. Ganglu v Metliko in Savezu SKJ v Beograd.
Potem je bila javna telovadba, ki sta jo vodila načelnik br. Jurijevčič in načelnica s. Pavšičeva. Telovadni nastop je otvorila moška deca (96) z župnimi prostimi vajami prav dobro. Po dečkih je zadovoljivo opravilo beograjske zletne proste vaje 78 na-raščajnic. Odlično so nato uspele raznoterosti moškega naraščaja, ki so s svojimi skoraj akrobatskimi vajami zadivili občinstvo in bili deležni viharnega odobravanja. Orodna telovadba članstva je pokazala lepe uspehe, zlasti sta se odlikovali vrsti na bradlji in na krogih. Pohvala in odobravanje kar nista hotela prenehati. 32 članic je zatem prav dobro izvedlo beograjske zletne proste vaje, za njimi pa 48 naraščajnikov prav tako proste vaje. med toplimi ovacijami občinstva. Skoro najlepša točka sporeda pa so bile proste vaje ženske dece (100). ki so bile skoro brezhibno izvedene. Lepo so uspele proste vaje članov (21). potem pa so nastopili mladinski oddelki na orodju in pokazali presenetljive uspehe. Posebno viharnih ovacij je bila deležna vrsta naraščajnikov Ljubljanskega Sokola na drogu, kjer smo videli skoro vrhunske vaje. Odobravanja ni hotelo biti ne konca ne kraja. Ob zaključku nastopa so se spet zbrali vsi oddelki k snemanju državne zastave. k: bila spuščena med igranjem državne himne Vsi oddelki so nato strumno defilirali pred odličniki. s čimer je bilo slavje Sokola III. zaključeno. Čestitkam, ki jih je prejel Sokol III. k svojemu slavju, se pridružujemo tudi mi!	—at.
Mrakov »Karadjordje« v Tržiču in Kranju. Avtor bo recitiral svojo tragedijo v Tržiču v torek 4. t. m. in v Kranju v sredo 5. t. m. Ker nam v tem delu prikazuje borbo svobodoljubnega srbskega rodu proti nadoblasti tujcev, ima delo polno časovnih prizvokov. Uvodno besedo bo govoril Vaclav Držaj. Naj ne zamudi nihče tega zanimivega večera!
Ponedeljska križanka
BESEDE POMENIJO
Vodoravno: 1. prostor za igre, 5. moško krstno ime, 10. plemenitaš, 15. dekle, de-vojka, 16. državljanski, brez uniforme, 18. napaka, 19. kratica za oznako hitlerjevskih udarnih oddelkov, 20. rob, kraj, 21. mesto v Arabiji, 23. oblika povratnega zaimka, 24. kratica za časopisno agencijo, 25. nagon. nagib. 26. naslov čapkove utopistične igre, 28. razbojništvo, 30. predlog, 32. premožen, 34. narobe - kot, 36. mnogo, precej, 37. osebni zaimek. 38. trdilnica, 39. osa-melost, 40. zdravilen, 43. del pluga, 45. dobra karta, 47. predlog, zdravilna jed, 48. mednarodni znak za klic na pomoč, 50. brez besede. 51. kazalni zaimek. 52. starejša oblika vprašalnega zaimka. 54. nebo-sklon, 56. tisti, ki ima velike uhlje, 58. kralj v italijanščini, 59. pameten, razumen, 61. ime slovanskega svetnika, 63. re-šeto, 65. začimba, 66. mesto v Franciji. 67. oblika slovstvenega dela.
Navpično: 1. kratica za oznako »v letu Gospodovem«, 2. pritlikava gozdna rastlina, 3. prva žena, 4. predlog. 5. orodje ali preprosto orožje, 6. pripadnik starega barbarskega naroda, 7. oblika osebnega zaimka, 8. reka v Jugoslaviji, 9. vodna tvorba. 11. medmet. 12. zver, 13. kosilo, 14. kakor 4., 16. vrednost na trgu, 17. rimski nasilnik (latinska oblika), 20. silen, vpliven, 22. priljubljen šport, 24. tujka za vonj, 25. naslov Meyrinkovega dela, 27. pamet. razum, 29. literarna vrsta, 31. morski breg. 32. oblika pomožnega glagola, 33. zvok. glajs, 34. enota valovanja, 35. neresnica, 41. števnik, 42. časovni veznik, 44. prav tak, 46. le. kar. 48. oblika glagola sopsti,
49. tujka za vsoto. 51. sorodnica, 53. čeden, krasen. 55. zli duh. tudi divjanje, 57. pripadnik starega divjega naroda, 58. glavno mesto evropske države, 59. nada, 60. nikal-nica, 62. predlog. 63. oblika pomožnega glagola, 64. osebni zaimek.
UESITEV ZADNJE RR12ANKE:
Vodoravno: melodija, panorama, enota, Mozol, ho, imago, bete v, bo, ime, akon, enak, sol, ker, itd., ali, aga. slak, Emil, dac. na, otava. nemoč, ni, Štora, nekod, civilist, Pene lopa.
Navpično; Mehikanec, le, oni, o orna, itak, Jago, amen, nota, ozek. rov, al, aboli-cija, ornega, onika, beden, bolan, era, sad, stol, lari, Avas, mene, imen. loke, Oti. eoL, sv., do.
Troje knjižnih nagrad
se nam je tokrat zdelo premalo iz dveh razlogov: prvič, ker je križanka zadnji ponedeljek po naši krivdi izostala, dragic pa, ker je bila razmeroma težavna, a je bila deležna — poleg mnogih nepravilnih — tudi lepega števila pravilnih rešitev. Zato je uredništvo pripustilo, da je žreb izbral šest nagrajencev, kakor slede: Olga Hartmanova, Ljubljana, Gregorčičeva 19, Eli Bekar-jeva, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 1, Milan Štrukelj, Borovnica 15, Bogdan Stopar, Velenje, Tatjana Domiceljeva, Maribor, Vildenrainerjeva 15, in Franc Knez, Poljčane.
Originalne perzijske preproge
nekoliko komadov, kakor tudi >Luxorji« naprodaj na razstavi
Sarajevske tkalnice preprog v Ljubljani, hotel Slon. desni glavni vhod, od 5. junija do vključno 10. junija. Prevzemamo preproge in perzijance v strokovno popravilo in čiščenje.
Veliko industrijsko podjetje Išče za svojo centralo v Beogradu
KOMEROJALNO OSEBJE
za prodajni oddelek in knjigovodstvo. Gre za stalno name-ščenje pod ugodnimi pogoji. — V poštev pridejo osebe obeh spolov, ki razpolagajo s primerno šolsko izobrazbo, ki so jugoslovenski državljani ter perfektni v nemškem, srbohrvaškem in po možnosti tudi francoskem jeziku in ne nad 30 let stari. — Reflektanti naj naslovijo svoje ponudbe na Publicitas. Beograd, poštni pretinac 60 pod »ST-331«.
ENO IN VEC6ABVNE
JUGOGRAFIKA
fv.fhm. nzMr. 21
Veliko industrijsko podjetje na deželi IŠČE za svoj tehnični
oddelek
tehničnega korespondenta
s primerno šolsko izobrazbo, ki ima že daljšo prakso v stičnih podjetjih. Pogoji so, da je jugoslovenski državljan, perfekten v srbohrvaškem in nemškem in po možnosti francoskem jeziku, ne preko 35 let star. — Gre za stalno nameščenje pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe nasloviti na Publicitas, Beograd, poštni pretinac 60, pod »ST-331«.
Urejuje Davorin Ravljen. — WaJ« » konzorcij »Jutra* Stanko	— 2» Narodno t+skaroo 44M
Aia» ttevak. — K Igihlja*