15. januar 2008
številka 60
2

3

6
Silvestrovanje Županov kotiček Svetniške pobude
9
10 11
Resnica o podvozu Naložbe v Mestni občini Pravljično mesto
20
22
30
Street art v Mikku Mura 05
Nagradna križanka
ŽUPANOV KOTIČEK
Zakaj Noršinska cesta
do nove ekonomske šole ni bila urejena?
V zadnjem času precej spolitizirana tema rekonstrukcije Noršinske ceste do nove ekonomske šole si na naslovno vprašanje zasluži nekaj več besed in odgovorov.
Če bi želeli na hitro odgovoriti, bi se odgovor glasil, da si občinska uprava za ta poseg še ni uspela pridobiti gradbenega dovo-ljenja. Da pa upravna enota izda gradbeno dovoljenje, mora občina kot investitor preureditve izpolniti določene predpogoje, in sicer: da je sprejet oz. veljaven ustrezen prostorski akt, ki prostorsko ureja to območje (tudi cesto), da je poskrbljeno za vse potrebne projekte za izgradnjo in pridobitev gradbenega dovoljenja, da so pridobljena vsa potrebna zemljišča, kjer se bo gradilo. In kaj od tega, predvsem pa kdaj in zakaj šele takrat, si je občina že pridobila?
Poglejmo najprej nekaj podatkov, ki so potrebni za prostorski akt - lokacijski načrt, ki ureja tudi končno podobo Noršinske ceste. Občina je 14. marca 2006 je dobila pisno pobudo zasebnega investitorja in predložitev osnutka lokacijskega načrta za gradnjo poslovno-trgovskega kompleksa ob Noršinski cesti. Ta osnutek lokacijskega načrta ni vključeval preureditve Noršinske ceste, kar ni bilo sprejemljivo, saj je trgovski center brez ustreznih dostopov tudi z Noršinske ceste, hkrati pa se nahaja v bližini ekonomske šole. Zato se je območje obdelave moralo razširiti tudi na samo Noršinsko cesto. Tako je v lokacijskem načrtu bila obdelana tudi celovita preureditev Noršinske ceste z zavijalnimi pasovi, kolesarsko stezo in pločniki od Lendavske ulice pa vse do nove ekonomske šole in še naprej. Nato smo 21. marca 2006 na Ministrstvo za okolje in prostor poslali pismo o nameri, s katerim smo jih obvestili o načrtovanem posegu v prostor. Odločbo, s katero so nam naložili obvezno izdelavo dokumenta celovite presoje vplivov na okolje, smo od ministrstva prejeli 19. maja 2006. Nekaj tednov pozneje, 8. junija 2006, je bila izvedena prva prostorska konferenca, program izdelave lokacijskega načrta sem sprejel 19. junija 2006, druga prostorska konferenca je bila opravljena 13. junija 2006. V avgustu 2006 smo prido-bili smernice nosilcev urejanja prostora, 7. septembra 2006 pa smo zasebnega investitorja opozorili, da javna razgrnitev lokacijskega načrta ni možna brez pridobljene odločbe ministrstva glede dokumenta CPVO (celovite presoje vplivov na okolje). Vodjo Sektorja za celovito presojo na Ministrstvu za okolje in prostor smo 19. septembra 2006 zaprosili za uradno razlago dokumenta CPVO in še isti dan dobili natančen odgovor. Izdelovalcu lokacijskega načrta smo 21. septembra 2006 in 18. oktobra 2006 posredovali pridobljeno navodilo ministrstva glede dokumenta CPVO, nato pa 30. novembra 2006 dobili CPVO brez revizijskega poročila, še isti dan pa smo izdelovalca zaprosili za dopolnitev z revizijskim poročilom. Na Ministrstvo za okolje in prostor smo 6. decembra 2006 posredovali vlogo za pridobitev mnenja o ustreznosti okoljskega in revizijskega poročila, 15. decembra 2006 v mestni občini prejmemo zahtevo ministrstva za dopolnitev vloge z dodatnimi izvodi, ki jo potem prejmemo 15. januarja 2007. Še isti dan še drugič ministrstvo zaprosimo za pozitivno mnenje glede okoljskega poročila in revizije. 21. februarja 2007 smo dobili pozitivno mnenje ministrstva. Ta dan je torej pravi datum, ko je bilo pripravljeno vse potrebno, da sem 22. februarja 2007 lahko sprejel Sklep o javni razgrnitvi. Torej namigovanja nekaterih na zadnji seji mestnega sveta, da od marca 2006 do februarja 2007 ni bilo storjeno nič, preprosto ne držijo. Treba je pač poznati v zakonodaji predpisane postopke.
Pa poglejmo, kaj se je potem dogajalo s samim sprejemanjem lokacijskega načrta. Od 20. marca 2007 do 18. aprila 2007 je potekala prva javna razgrnitev lokacijskega načrta na sedežu mestnih četrti in v prostorih mestne občine. Medtem je bila opravljena javna obravnava v veliki sejni dvorani. Medtem je bila v državnem zboru sprejeta nova zakonodaja o pro-storskem načrtovanju. Sklep o ugotovitvi stanja priprave akta glede na novi zakon je bil sprejet 15. maja 2007. Lokacijski načrt in pripombe iz javne razgrnitve in razprave je 22. maja 2007 obravnaval odbor mestnega sveta - Odbor za urbanizem in urejanje prostora ter gospodarsko infrastrukturo. Občinska uprava je za svetnike pripravila gradivo, z možnostjo, v kateri se upoštevajo pripombe nekaterih lastnikov zemljišč iz javne razgrnitve. Obe možnosti lokacijskega načrta sta bili 24. maja 2007 PRVIČ na mestnem svetu. Svetniki so sprejeli lokacijski načrt, niso pa sprejeli odgovorov na pripombe iz javne razgrnitve ter zahtevali, da se postopek izvede v skladu z veljavno - novo - zakonodajo. V juniju in juliju sta se izdelovala dopolnjeno okoljsko poročilo in revizija. Mestna občina 3. avgusta 2007 na ministrstvo ponovno poda vlogo za pridobitev mnenja o ustreznosti CPVO in revizije, 3. septembra 2007 dobimo pozitivno mnenje ministrstva. V septembru 2007 se nato ponovno zaprosijo smernice pogojedajalcev na dopolnjeno gradivo. 31. avgusta letos že drugič sprejmem Sklep o ponovni javni razgrnitvi, ki je bil 4. septembra 2007 objavljen v Uradnem listu. Od 10. septembra 2007 do 11. oktobra 2007 je trajala ponovna (že druga) javna razgrnitev, medtem se že drugič opravi javna razprava. V tem času se začne tudi postopek sprejemanja Programa komunalnega opremljanja za območje lokacijskega načrta, ki ga matični odbor 16. oktobra
2
ŽUPANOV KOTIČEK
2007 že drugič obravnava in ga tudi sprejme. 18. oktobra 2007 je mestni svet ponovno obravnaval lokacijski načrt in ga NI SPREJEL, saj so svetniki zahtevali natančnejše podatke glede obvoznega sistema. Spraševali so se tudi, kaj pomeni medtem podpisan Protokol o celotni prometni problematiki v občini, ki sva ga podpisala jaz in minister za promet mag. Radovan Žerjav. Matični odbor mestnega sveta je 13. novembra 2007 že tretjič v prvi obravnavi obravnaval lokacijski načrt in pogojno sprejel korigiran lokacijski načrt. Na sami seji mestnega sveta so zahtevali prikaz prometne študije in drugih doku-mentov v zvezi z obvoznim sistemom. 15. novembra 2007 je mestni svet, že tretjič v prvi obravnavi, obravnaval in potem sprejel lokacijski načrt. Na sami seji so bili predstavljeni dokumenti glede obvoznic in prometne študije in tudi protokol. Sledila je pridobitev končnih pozitivnih mnenj pogojedajalcev o lokacijskem načrtu. Ministrstvo za okolje in prostor smo 27. novembra 207 zaprosili za končno mnenje glede CPVO in revizije, obravnava na matičnem odboru mestnega sveta je sledila 18. decembra 2007, odbor je lokacijski načrt potrdil. Mestni svet pa je na 11. seji ob koncu decembra dokončno sprejel lokacijski načrt soglasno, le z dvema vzdržanima glasovoma. Odlok o lokacijskem načrtu je bil objavljen v Uradnem listu št. 1/08 4. januarja 2008 in je pričel veljati 12. januarja 2008.
Rečemo lahko, da smo ta prostorski akt sprejemali nenavadno dolgo, čeprav je občinska uprava svetnike na pomembnost in povezanost postopkov opozarjala. Mestni svetniki so bili vključeni vsaj od 22. februarja lanskega leta do konca decembra 2007, torej večino prejšnjega leta. Iz navedenih datumov in na prvi pogled suhoparnih podatkov, ki sem vam jih predstavil v teh Soboških novinah, je jasno razvidno, da občinska uprava svoje delo opravlja korektno. Maksimalno si je prizadevala, da bi prišli do dokončnega sprejema lokacijskega načrta, ki pa ga sprejemajo mestni svetniki. Veljavni lokacijski načrt je podlaga, da upravna enota lahko gradbeno dovoljene za preureditev Noršinske ceste izda.
Poglejmo sedaj še nekaj podatkov o potrebnih projektih pridobitve gradbenega dovoljenja in aktivnostih za prido-bitev potrebnih zemljišč, po katerih bosta izvedena kolesarska steza in pločnik in preurejena Noršinska cesta vključno z zavijalnimi pasovi.
Že v letu 2006 je bil zasebni investitor poslovno-trgovskega centra ob Noršinski cesti obveščen, da lokacijski načrt ne more biti sprejet, ne da bi celovito predvideval tudi končne rešitve rekonstrukcije Noršinske ceste. Dogovorjeno je bilo, da se vzporedno z izdelavo lokacijskega načrta izdeluje tudi projektno-tehnična dokumentacija za preureditev Noršinske ceste, da bi prihranili dragocen čas. Občinska uprava ni mogla vnaprej predvidevati, da se bo lokacijski načrt sprejemal nerazu-mno dolgo, celovita preureditev pa le na podlagi prostorskoureditvenih pogojev ni možna. Torej je bilo treba izdelati tako prostorski dokument kot tudi projektno-tehnično dokumentacijo, ki sta podlagi za izdajo gradbenega dovoljenja. Projektna dokumentacija za preureditev Noršinske ceste je bila izdelana že v juliju 2007. Po javni razgrnitvi prvotnega lokacijskega načrta je bila s strani nekaterih lastnikov zemljišč podana zahteva, da v kolikor lokacijski načrt na njihovih zemljiščih določene ureditve ne bo predvideval, za potrebe preureditve Noršinske ceste potrebnih delov njihovih zemljišč ne bodo odprodali. Prav v času sprejemanja lokacijskega načrta so nastale spremembe lastništva nekaterih zemljišč in tudi grafične pripombe na razgrnjen lokacijski načrt, zato je 16. julija 2007 bil izveden sestanek z lastniki zemljišč, kjer smo jih seznanili s projektom rekonstrukcije ceste in posegi na njihovih zemljiščih ter o sami pomembnosti projekta, saj se je otvo-ritev ekonomske šole bližala. Že pred tem skupnim sestankom so potekali tudi razgovori s posameznimi lastniki zemljišč. Čeprav (žal) takrat lokacijski načrt še ni bil sprejet, je bilo z lastniki zemljišč dogovorjeno, da soglašajo s parcelacijo zemljišč in odmero le-teh. Zapisani so bili njihovi pogoji, pod katerimi so potrebna zemljišča pripravljeni odprodati. Javni razpis za izbiro izvajalca del preureditve Noršinske ceste je bil objavljen 20. julija 2007, čeprav mestni svet lokacijskega načrta še ni sprejel in čeprav gradbenega dovoljenja še nismo pridobili. Zapisnik o izvedeni parcelaciji območja je bil izdelan 8. avgusta 2007, ko so se odmerile za rekonstrukcijo ceste potrebne parcele, 20. avgusta 2007 pa je bilo izdelano dokončno Poročilo o cenitvi zemljišč, potrebnih za gradnjo ceste. Predhodno se je operiralo le z okvirnimi površinami, izračunanimi na podlagi izdelanih projektov, in ne geodetskih meritev. Za geodetske meritve pa je potrebno soglasje lastnikov. 27. avgusta 2007 je sledilo odpiranje ponudb za izbiro izvajalca del rekonstrukcije ceste, 22. avgusta 2007 pa je bil izveden sestanek v zvezi s sklepanjem kupoprodajnih pogodb za potrebna zemljišča. S tistimi, ki so pogojevali odprodajo svojih zemljišč z ureditvami v lokacijskem načrtu, pa bomo opravili nov sestanek šele po veljavnosti lokacijskega načrta. V kolikor pridobimo še njihova soglasja, si bo mestna občina pridobila vse potrebno za izdajo gradbenega dovoljenja, saj PGD že imamo od sredine 2007, lokacijski načrt pa je bil sprejet šele konec leta 2007. Ker je lokacijski načrt upošteval tudi njihove predloge, upam, da bodo tokrat dali soglasje in podpisali kupoprodajne pogodbe. V mesecu oktobru 2007 so bila izvedena dela na obračališču za avtobuse in na priključku vodovoda in kanalizacije za potrebe same ekonomske šole, kar je bila naša obveza, ki smo jo tudi izvedli.
Ker pa je nova ekonomska šola že nekaj dni odprta, bo občinska uprava poskrbela tudi za nujne začasne ukrepe za izbolj-šanje varnosti udeležencev v cestnem prometu na Noršinski cesti, dokler ne pridobi gradbenega dovoljenja in takoj začne s preureditvijo. Takojšnje izboljšanje varnosti naših otrok v prometu je v mojem interesu in v interesu občinske uprave. Nekaj ukrepov je, medtem ko Soboške novine prebirate, že izvedenih. Na koncu pa bi se rad zahvalil tudi vodstvu mur-skosoboške policijske uprave, ki že izvaja poostreno kontrolo in skrbi za prometno varnost na tem delu Noršinske ceste.
Anton Štihec,
župan Mestne občine Murska Sobota
3
MESTNI SVET
Decembrska seja brez proračuna,
ta v obravnavi na januarskem zasedanju
Brigita Bavčar
Če po čem. si bomo 11. sejo mestne-ga sveta ustvarjalci Soboških novin zapomnili zato, ker je bila razprava o občinskem glasilu, katerega ustanovi-telj je mestna občina, na decembrsko zasedanje uvrščena kot posebna toč-ka. Po ugotovitvi prisotnosti 22 me-stnih svetnikov ter potrditvi zapisnika 10. seje je predsedujoči, župan Anton Štihecec, na pobudo mestnega svetnika mag. Marjana Gujta, ki je podal uvodno obrazložitev, odprl razpravo o stroških urejanja glasila Soboške novine.
V razpravi so poleg mag. Marjana Gujta sodelovali mestni sve-tniki Marko Martinuzzi, mag. Robert Celec in Bojan Korošec. Pojasnilom župana in odgovorne urednice je sledila replika pre-dlagatelja obravnave, temu pa po predlogu drugega razpravljavca desetminutni odmor za posveto-vanje svetniških skupin. Po njem je mag. Marjan Gujt predlagal, da mestni svet sprejme sklep o čim prejšnjem sklicu izdajateljskega odbora glasila Soboške novine ter da se na dnevni red uvrsti točka o stroških urejanja, ki je bil soglasno sprejet.
Skorajda brez razprave je bil v drugem branju sprejet sklep o imenovanju novih ulic in trga v mestu Murska Sobota, o kate-rem smo pisali v prejšnji števil-ki. Na pobudo mestne svetnice Elizabete Rožman, da bi imeli v Murski Soboti namesto Zvezne Kranjčevo ulico ter tako prosla-vili 100-letnico rojstva plodnega pisatelja, je predsednik Komisije za poimenovanje novih ulic in trga Franci Just odgovoril, da jo že imamo. Pridobili pa smo Kološevo, Ulico Jožefa Benka, Trg kulture, Ulico Miška Baranja in Jožefa Grleca ter Grofovsko.
Pri obravnavi odloka o javni gasil-ski službi v Mestni občini Murska Sobota je bil tudi v drugi obrav-navi uvodničar Stanislav Wolf, so-delavec za zaščito in reševanje v mestni upravi. Po vložitvi amand-maja Marka Martinuzzija s podpi-si dvanajstih mestnih svetnikov, ki je vseboval zahtevo po dopolnitvi v Pravilniku o oskrbi s pitno vodo, je pojasnil, da podzakonski akt ne sme širiti obsega nalog in pristoj-nosti temeljnega akta. Pa tudi, da bi se gasilcem kot izvajalcem do-dale naloge vzdrževanja opreme in sredstev ter objektov, ki niso vključene v zakon o gasilstvu. Po podanem pojasnilu je bil vloženi amandma umaknjen, odlok sogla-
sno sprejet, brez razprave pa tudi predlog odloka o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v mestni občini.
Lokacijski načrt za poslovno-tr-govski center Noršinska je bil po obrazložitvi Angelce Dokl-Mir, višje svetovalke za prostorsko in gospodarsko infrastrukturo, ter slišanih stališčih pristojnega Odbora za urbanizem in urejanje prostora, ki jih je podal predse-dnik Marko Martinuzzi, ter sta-liščih svetniških skupin LDS in SDS brez razprave sprejet.
K predlogu zakona o ustanovitvi pokrajin in predloga zakona o volilnih enotah, ki ga je obrazlo-žila Nada Šiftar, v razpravi pa sta sodelovala romski svetnik Darko Rudaš in župan Anton Štihec, je mestni svet soglasno prejel nasle-dnje sklepe:
Namesto poimenovanja Prekmursko-prleška pokrajina naj se ime pokrajine glasi Pomurska pokrajina, kot je to bilo v predlo-gu območij pokrajin v Sloveniji z imeni in sedeži, ki so jih svetniki po razpravi podprli na junijski seji mestnega sveta.
Sedež pokrajinskega sveta in po-krajinske uprave naj bo v Murski Soboti.
V prvem pokrajinskem svetu po-krajine, ki vključuje občine, na območju katerih živijo avtohtone italijanska in madžarska narodna skupnost ter romska skupnost, naj
ima narodna oziroma romska sku-pnost po dva predstavnika.
Pri oblikovanju volilnih enot me-stni svet od predlagatelja zakona pričakuje, da bo v četrti volilni enoti Beltinci črtal krajevni sku-pnosti Bakovci in Rakičan ter ju prenesel v peto volilno enoto Murska Sobota, tako da bo ta gle-de na število prebivalcev občine imela šest članov pokrajinskega sveta. Ustrezno naj predlagatelj zakona o volilnih enotah za voli-tve v prve pokrajinske svete tudi prerazporedi občine v volilnih enotah številka 3 (Lendava) in 4 (Beltinci), tako da bosta obe iz-polnjevali pogoje za oblikovanje volilnih enot, ter glede na novo število prebivalcev določi tudi število članov pokrajinskega sve-ta, ki bodo voljeni v treh volilnih enotah.
Za volitve dveh predstavnikov romske skupnosti v pokrajinski svet se za volilno območje do-loči celotno območje Pomurske pokrajine.
Slavko Domjan, vodja Oddelka za proračun in finance, je posredoval informacijo o začasnem financira-nju Mestne občine Murska Sobota za obdobje januar - marec, v kate-rem se na izhodiščih minulega leta razpolaga z 2.574.844,24 evrov. Odločitev o začasnem financira-nju sprejme župan, v kolikor gre za prvo trimesečje, če proračun v tem obdobju ne bi bil sprejet
Soboške novine v številkah
Na decembrski seji mestnega sveta je v pomembni točki dnevnega reda potekala razprava o stroških občinskega časopisa Soboške no-vine. Svetniki so se po podrobnejši analizi lahko prepričali, da znaša ob znatnem povečanju obsega tehničnega in uredniškega dela, ki je posledica intenzivne prenove in nadgradnje časopisa, povišanje neto honorarjev uredniškega dela urednice in pomočnikov skupno nič več kot 80 evrov. Ob omenjenem povečanem obsegu dela in enaki zakonski odgovornosti urednice za objavljene vsebine gre za najnižji honorar za funkcijo odgovorne urednice v desetletju zgodovine izhajanja glasila, ki ga prebirate.
4
MESTNI SVET
pa se lahko na osnovi sklepa me-stnega občinskega sveta obdobje podaljša.
Po odmoru je bil soglasno spre-jet program varstva okolja me-stne občine, za tem pa še predlog odloka o programu opremljanja zemljišč za gradnjo na območju zazidalnega načrta obrtno-tran-sportne cone ob Markišavski cesti v Murski Soboti, po katerem bodo investitorji objektov dolžni v ce-loti financirati izgradnjo krožišča križanj Markišavske, Lendavske in Noršinske ceste ter ureditev od krožišča do območja zazidalnega načrta, in to na osnovi pogodbe z mestno občino, v kateri bodo določene pravice in obveznosti v zvezi z navedeno gradnjo.
Po obrazložitvi odloka o opre-mljanju zemljišč za gradnjo na območju lokacijskega načrta za poslovno-trgovski center Noršinska v Murski Soboti, ki ga je mestnim svetnikom predstavil vodja režijskega obrata Drago Ružič, ter stališčih Odbora za ur-banizem in urejanja prostora je bil le-ta brez razprave v prvem branju sprejet. Potrjena pa tudi za 3,4 od-stotka zvišana vrednost točke na-domestila za uporabo stavbnega
zemljišča, ki znaša v letu 2008 v mestni občini 0,00055661 evra na kvadratni meter.
Sprejet je bil tudi sklep o prodaji stvarnega premoženja - treh av-tomobilov: audija in dveh golfov, ter z njim dopolnitev rebalansa programa prodaje v letu 2007. Soglasje k imenovanjem treh di-rektorjev javnih zavodov v mestni občini so na osnovi predstavitev in poprejšnje obrazložitve pred-stavnika Komisije za kadrovska in administrativna vprašanja prido-bili Metka Fujs, profesorica zgo-dovine in sociologije, za direktori-co Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, Robert Inhof, diplomi-rani umetnostni zgodovinar in diplomirani filozof, za direktorja Galerije Murska Sobota in Jože Felkar, dr. medicine, specialist, za direktorja Zdravstvenega doma Murska Sobota.
Višina sejnin članov
Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota
Člani Mestnega sveta Mestne ob-čine Murska Sobota, ki so občinski funkcionarji, imajo za nepoklicno opravljanje občinskih funkcij pra-vico do sejnine.
Letni znesek sejnin, vključno s sej-ninami za seje delovnih teles ob-činskega sveta, ki se izplača posa-meznemu članu občinskega sveta, ne sme presegati 15 odstotkov pla-če župana. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo.
Višina sejnin je določena v Pravilniku o plačah in plačilih za opravljanje funkcij občinskih funkcionarjev in sejninah članov delovnih teles mestnega sveta ter članov drugih občinskih organov
ter o povračilih stroškov v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS, št. 28/2003 in 19/2005).
Od L januarja 2007 višina sejnin znaša:
-	za udeležbo na redni ali izredni seji mestnega sveta 4,8 % plače župana ali neto 112,07 €,
-	za predsedovanje seji delovnega telesa mestnega sveta 3,3 % pla-če župana ali neto 77,05 €,
-	za udeležbo na seji delovnega te-lesa 1,7% plače župana ali neto
39,69 €.
Trg na Kocljevi je dobil ime Trg kulture
Županova Komisija za imenovanje ulic in trgov pod vodstvom Francija Justa je mestnemu svetu predlagala, da sprejme poime-novanje trga na Kocljevi ulici z imenom Trg kulture. Mestni svet je predlog tudi sprejel. Predlagatelji so poimenovanje utemeljili s tem, da trg meji na dve pomembni kulturni organizaciji v mestu, Galerijo in Pokrajinsko in študijsko knjižnico. Smisel poimenovanju daje tudi dejstvo, da bo Mestna občina Murska Sobota del evropske prestolnice kulture v letu 2012.
Prisotnost članov mestnega sveta na sejah v letu 2007
V letu 2007 je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota zasedal na devetih sejah.
Vseh devetih sej so se udeležili: Jože Casar, mag. Robert Celec, Tomaž Dundek, Miran Forjanič, Marjeta Gomboc, mag. Nataša Horvat, Geza Kišfalvi, Anton Tonček Kos, Nikolaj Miran Lanščak, Marko Martinuzzi, Brigita Perhavec, Elizabeta Rožman. Andrej Sajnovič, mag. Aleksandra Šiftar in Dezider Šooš.
Osmih sej mestnega sveta so se udeležili:
Anton Camplin, Andrej Gerenčer, Terezija Gruškovnjak Bratina, mag. Marjan Gujt, Rudolf Horvat, Anton Slavic, Davor Škorjanec in Daniela Žitek.
Bojan Korošec se je udeležil sed-mih sej, Darko Rudaš seje udeležil šestih sej.
Svetnik z najnižjo udeležbo je dr. Andrej Horvat, ki se je udeležil dveh sej.
5
MESTNI SVET
Svetniške pobude,
županovi odgovori
Na 11. seji Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota, ki je bila dne 20. decembra 2007, so bila postavljena naslednja vprašanja in dane naslednje pobude:
mag. Robert CELEC:
Po podatkih Global Entrepreneurship Monitorja za leti 2005 in 2006 v Sloveniji še vedno primanj-kuje finančnih virov za financiranje ustanovitev in rast podjetij. Potrebe podjetniškega okolja kažejo na povpraševanje po posrednih virih financiranja
(garancije, ugodni krediti za nastajajoča in nova podjetja) in po nepo-srednih spodbudah za ustanovitev, zagon, rast podjetij in posledično povečevanje dodane vrednosti na zaposlenega v malih in srednjevelikih podjetjih. Še vedno je prisotna tudi relativno šibka inovativnost sloven-skih podjetij, kar še posebej velja za naše okolje. V procesu nastajanja in rasti podjetij ima veliko vlogo podporno okolje, ki ga sestavljajo različni subjekti tako na državnem kot na regionalnem nivoju. Tu vidi priložnost Mestne občine Murska Sobota. Že pri sprejemanju pro-računa za leto 2007 je opozoril, da je treba v naslednjem obdobju v okviru proračuna Mestne občine Murska Sobota zagotoviti nepovratne finančne spodbude za mala in srednjevelika podjetja, ki prihajajo iz mestne občine ali želijo na področju mestne občine investirati oz. vzpo-staviti svojo dejavnost. Ker sta občinska uprava in župan sredi priprav proračuna za leto 2008, je predlagal, da se v proračunu mestne občine za leto 2008 sredstva namenijo za pospeševanje razvoja podjetništva. Ker proračun ni vreča brez dna, naj se ukinejo ali zmanjšajo sredstva za namen regionalnih razvojnih programov ali agencij in se namenijo direktnim uporabnikom, torej podjetjem oz. gospodarstvu. Župan je prek pogajanj tudi zelo uspešno prodal določena zemljišča v SOIC in del teh sredstev naj se nameni za spodbujanje začetnih investicij malih in srednjevelikih podjetij na področju SOIC. V letu 2008 naj se izvede javni razpis za spodbujanje začetnih investicij in investicij v razvoj de-javnosti ter spodbujanje projektov inovacij v mestni občini v letu 2008. Podobne razpise po pravilu “de minimis” so v preteklosti že izvajali v nekaterih drugih občinah, kot so Nova Gorica, Novo mesto, Maribor itd. Tudi s praksami iz teh mest si Mestna občina Murska Sobota in občinska uprava lahko pomagata.
Odgovor župana Antona Štihca:
O proračunu mestne občine za leto 2008 bo mestni svet v prvi obravnavi razpravljal na seji, ki bo predvidoma 10. januarja 2008, gradivo pa bo svetnikom posredovano še pred novim letom. Zaradi predvidenih prevelikih odhodkov proračuna v višini 5,3 milijona evrov je župan z mestno upravo opravil že nekaj krogov usklajevanj, a odhodki še niso v celoti usklajeni. Nekaj nejasnosti je tudi še na prihodkovni strani. Predlog, da se vključijo v proračun sredstva za nepovratne finančne spodbude za majhna in srednjevelika podjetja, bo proučen.
Že na junijski seji mestnega sveta je opozoril na zelo slabo udeležbo nekaterih svetnikov, izvoljenih s strani naših občanov in občank. Tudi danes udeležba ni odlična. Še enkrat je poudaril, da imajo občanke in občani pravico izvedeti, kako redno izvoljeni mestni svetniki in svetnice zastopajo njihove interese. V januarski številki Soboških novih se naj
objavi prisotnost posameznega mestnega svetnika oz. svetnice na sejah mestnega sveta za leto 2007. Zdi se mu tudi prav in transparentno, da se v neto znesku objavi višina sejnine za mestne svetnike, pri tem pa ne škodi, če se pripravi tudi primerjava z drugimi mestnimi sveti v Sloveniji.
Odgovor župana Antona Štihca:
Župan se strinja, da se v januarski številki Soboških novin lahko objavi analizo prisotnosti svetnikov na sejah mestnega sveta in tudi višino sejnine in primerjavo s sejninami v drugih občinah, kije bila v občinski upravi že bila narejena.
Vsem prisotnim, in vsem gledalkam in gledalcem, je želel vesel božič ter uspeha polno novo leto 2008. Ob tem je dodal, da ne smemo pozabiti na tiste, ki imajo manj, tiste manj srečne, zato je predlagal, da svetniki 10 odstotkov današnje sejnine namenijo v dobrodelne namene.
V Soboških novinah so ob objavi podanih predlogov in pobud sve-tnikov objavljene tudi fotografije svetnic in svetnikov. Fotografije so bile, po njegovi oceni, narejene “ad hoc”, brez kakršnegakoli dogovora z mestnimi svetnicami ali svetniki. Mogoče bi bilo prav, da se pol ure pred sejo mestnega sveta opravi fotografiranje članov mestnega sveta, da potem vsak svetnik lahko sam izbere fotografijo za objave v glasilu Soboške novine.
Odgovor župana Antona Štihca:
Glede objavljenih fotografij v Soboških novinah je župan predlagal bolj racionalno varianto: vsak svetnik, ki s fotografijo ni zadovoljen, naj fotografijo za objavo prinese sam; nenazadnje pa se lahko pripravi tudi termin za fotografiranje.
Anton CAMPLIN:
V predprazničnem času je Murska Sobota lepo okrašena in osvetljena, vendar z eno črno liso: Slomškova ulica, od sodišča do katoliške cerkve, je temna. Prepričanje, daje to bil nenameren spo-drsljaj, ki se bo dal tudi zelo preprosto rešiti.
Odgovor župana Antona Štihca:
Praznična okrasitev mesta je letos drugačna. Župan je imenoval komisi-jo, kije pripravila rešitve za drugačno okrasitev. Nabavljenih je bilo tudi nekaj novih svetlobnih elementov. Če je ostalo še kaj starih svetlobnih elementov za okrasitev, bo Slomškova ulica tudi okrašena.
Elizabeta ROŽMAN:
Mestni občini je že bil posredovan predlog, da se na hiše v mestu, ki jih je projektiral domačin arhitekt Takacs in predstavljajo najlepše zgradbe v Murski Soboti, namestijo spominska obeležja. Pisno vlogo z ustrezno dokumentacijo sta dali Društvo arhitek-
tov Pomurja in Društvo prijateljev Sobote, ki pričakujejo odgovor. V tej dokumentaciji je podan tudi predlog o postavitvi kabineta umetniške fotografije Jožeta KOLOŠE - KOLOŠA.
6
MESTNI SVET
Odgovor župana Antona Štihca:
Župan je enkrat že povedal, da bi občinska uprava bila vesela, če bi vsa vprašanja oz. predloge, ki jih svetniki predstaljajo na sejah mestnega sve-ta, predhodno posredovali občinski upravi, da bi lahko potem že na sami seji prejeli odgovore. Vsa vprašanja, pobude, ki jih občani na svetnike naslavljajo, lahko naslovijo tudi na občinsko upravo. V občinski upravi bo komunikacija z občani izboljšana tako, da bo v začetku drugega leta uveden servis za občane. Izvedena bo tudi računalniška aplikacija, prek katere se bo občinska uprava trudila v roku 48 ur odgovoriti na vprašanja vseh, ki jih kaj zanima.
Župan podpira predlog namestitve spominskih obeležij na objektih arhi-tekta Takacsa. Predlog se lahko vključi v proračun mestne občine, župan pa ima boljšo varianto rešitve: od vseh novih investitorjev, ki prihajajo v našo sredino, kaže pridobiti določena namenska sredstva za vzpostavitev raznih kulturnih obeležij, spominskih kipov in podobnega. Župan bo predlagal, da se v prihodnosti sprejme akt, ki bo to omogočil.
Kar se tiče kabinetafotografa Jožeta KOLOSE - KOLOSA, bodo v pro-računu za leto 2008 predvidena določena sredstva, da se v Pokrajinskem muzeju uredi prostor oz. spominska soba z njegovimi deli.
Nekoliko ji je žal, da mestni svet ni bil tisti, ki bi prvi odpravil pereč problem beračenja v Murski Soboti, čeprav je v mestnem svetu o tem govorila, temveč se je problem odpravil takrat, ko je bilo to v Vestniku s sliko in besedo tudi prikazano. Zal ji je, da so ti ljudje na mrazu neu-pravičeno trpeli in prosjačili.
Odgovor župana Antona Štihca:
Glede problema beračenja župan ni razumel, kaj naj bi bila naloga mestne občine. Mestni svet je na prejšnji seji sprejel odločitev o začasni hiši za brezdomce. Kako je s problemom beračenja, se bo občinska uprava pozanimala na policijski postaji.
Omenila je, da še ni dobila odgovora na vprašanje, kako je z razsvetljavo v Zvezni ulici, pri knjižnici.
Odgovor župana Antona Štihca: Preverjena bo razsvetljava v Zvezni ulici.
Zanima jo, kdaj bodo ulice, ki so bile prekopane, tudi urejene. Na nekaterih ulicah v Murski Soboti, predvsem Partizanski, ob dežju stoji voda.
Odgovor župana Antona Štihca:
Glede obnove prekopanih cest je ob zaključku leta predviden sestanek z izvajalcem del, ki je polagal optične kable, na katerem bo župan na zadevo opozoril, dejstvo pa je, da se lahko asfaltira le ob določeni tem-peraturi zraka.
Občani Kupšincev, ki se delijo na dolnjo in gornjo vas, opozarjajo, da je dolnja zelo lepo urejena (nekako više od trgovine), gornja pa je od postaje naprej preozka; ker se tam zjutraj srečujeta dva avtobusa, obstoja bojazen, da bi prišlo do kakšne nesreče.
Odgovor župana Antona Štihca:
Glede Kupšincev bo zadeva razčiščena s predsednikom sveta KS Kupšinci.
Zahvalila se je vsem občanom in občankam, ki so se s predlogi in pri-pombami obračali nanjo, ter dodala, da rešitve niso bile nikoli odvisne samo od nje. Ob koncu je vsem voščila, da naj prazniki prinesejo lepoto in dobroto, leto 2008 pa zdravje, srečo in osebno zadovoljstvo.
Darko RUDAŠ:
Kot predsednik Komisije za romska vprašanja je mestni svet seznanil, da se je komisija v letu 2007 sestala dvakrat. Obravnavala je predvsem social-no-ekonomski položaj Romov v mestni občini in ugotovila, da se socialna varnost Romov v mestni občini izboljšuje, na drugi strani pa je stopnja brez-
poselnosti Romov v naši občini tako visoka, kot še nikoli doslej. Iz tega razloga je komisija sprejela tudi sklep, da naj se obravnava socialnega oz. ekonomskega položaja Romov uvrsti tudi na eno naslednjih sej mestnega sveta. Predlagal je, da se ta točka uvrsti že na prvo sejo me-stnega sveta v letu 2008.
Odgovor župana Antona Štihca:
Župan ne vidi razloga, zakaj ne bi mestni svet na eni naslednjih sej obravnaval položaja Romov v mestni občini. Na sejo bodo vabljene tudi ustrezne institucije.
Andrej GERENČER:
Predlagal je, da se v sejni dvorani na mize namesti-jo mikrofoni, tako da razpravljavcem ne bo treba hoditi k mikrofonu in izgubljati časa.
Odgovor župana Antona Štihca:
Odgovor glede predloga, da se na mize v sejni dvorani montirajo mikro-foni, bo podal direktor mestne uprave. Zupan pa je povedal, da bodo v izogib neljubim dogodkom uvedene izboljšave glasovanja. Predvidena je nabava brezžične glasovalne naprave.
Bojan Petrijan, direktor občinske uprave: Kvaliteta ozvočenja v dvorani je sedaj na višji ravni, saj je bila pred kratkim urejena. Želja po konkretni ozvočitvi vsakega mesta v dvorani je velik finančni zalogaj, možna pa je uporaba prenosnega mikrofona.
Župan je mestni svet že seznanil, daje opravil razgovor z novim direk-torjem Mure. Danes je bila na gospodarski strani osrednjega slovenskega časopisa objavljena vest o problemih prodaje Mure, kar so nekateri takoj zanikali. Predlagal je, da župan novega direktorja Mure povabi, da pred mestnim svetom predstavi vizijo podjetja. Če se v njem kaj zalomi, bosta mestna občina in okolica v velikih težavah, zato tega ne smemo dopustiti.
Odgovor župana Antona Štihca:
Župan bo na sejo mestnega sveta povabil direktorja Mure Aleša Kumperščaka. Izrazil je upanje, da se bog. Kumperščak vabilu odzval in vizijo Mure predstavil.
Anton Tonček KOS:
Pri železniški postaji je velik problem parkiranje, saj Murini delavci že zjutraj napolnijo parkirni pro-stor. Ponovno je predlagal, da se parkiranje uredi s postavitvijo zapornice, potniki pa bi lahko ob vozovnici kupili žeton, s katerim bi dvognili zapor-
nico in varno parkirali avtomobile. Zadeva je zelo nujna.
Odgovor župana Antona Štihca:
Glede parkiranja pri železniški postaji je treba ugotoviti, čigava so ze-mljišča. Če je zemljišče občinsko, je treba preveriti še, ali se lahko ogradi, da je potem zapornica smiselna. Če je mišljeno parkiranje preko Žute hiše, pri bivšem objektu Solidarnosti, je treba povedati, da je tam modra cona. Ker je g. Kos govoril o zapornici, si bo občinska uprava to obmo-
7
MESTNI SVET
čje ogledala in ugotovila, ali je možno območje zaključiti in urediti predlagano parkiranje. Letos je predvidena nabava parkomatov za plačevanje parkiranja.
Strinjal se je s pobudo svetnika Roberta Celca, da svetniki 10 odstot-kov sejnine namenijo v dobrodelne namene, pri tem je opozoril, da je pomoči potrebno tudi Društvo slepih in slabovidnih.
Opozoril je, da v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota manjka dvigalo, saj si starejši ljudje in invalidi razstav ne morejo ogledati. Z namestitvijo dvigala bi razstave bile dostopne tudi za invalide.
V Kopitarjevi ulici se urejata parkirni prostor in nov vhod v vrtec Gozdiček. Stanovalci ulice prosijo, da se uredi, popravi oziroma namesti nov betonski stebriček na koncu ulice, na strani, kjer so stanovanjske hiše. Nekateri vozniki si zdaj, ko stebrička ni, krajšajo pot in se vozijo po pločniku in zelenici pri blokih. Stebriček so verjetno odstranili Gratelovi delavci ob polaganju optičnega kabla.
Odgovor župana Antona Štihca:
Kopitarjeva ulica je bila slepa ulica, ovira se lahko ponovno postavi, da vozniki bližnjic ne bodo ubirali. Občinska uprava bo zadevo preverila in tudi uredila.
Ob izteku leta je zaželel razumevanje ter voščil zdravo in uspešno leto 2008.
mag. Marjan GUJT:
Predlagal je, da se v proračunu za leto 2008 predvi-dijo sredstva za ureditev ograje na južni strani po-kopališča v Murski Soboti (ob novi mrliški vežici). Ograja trenutno ni v ponos mestu in tudi pieteti do mrtvih, saj so v ograji velike luknje.
Odgovor župana Antona Štihca:
V proračunu mestne občine za leto 2008 so predvidena sredstva za ureditev ograje na južnem delu pokopališča.
Zaprosil je za pisni odgovor, kdaj bo pot do nove ekonomske šole ure-jena tako, da bo učencem zagotavljala vsaj minimalno varnost. Nova ekonomska šola je lepa in prostorna, pot do šole pa je katastrofalna, saj cesta nima niti bankine. Učenci in učenke bodo v svoji mladostni razigranosti verjetno hodili večkrat tudi neprevidno, promet pa je tam izredno velik.
Brigita PERHAVEC:
Svetniki so skrajšano verzijo študije varne poti do ekonomske šole dobili, zaprosila pa je, da se štu-dija predstavi na seji. Tako bodo z varno potjo do šole seznanjeni tudi občani, ki gledajo posnetke sej mestnega sveta.
Odgovor župana Antona Štihca:
Študija varne poti do ekonomske šole je narejena in se lahko predstavi v mestnem svetu. Predstavil je bo avtor. Glede na izsledke te študije se bomo skupaj odločili, na kakšen način bomo predvidevali varno pot za srednješolce, seveda glede na terminsko izvedbo določenih investicij tako na Industrijski kot Lendavski ulici. Študija predvideva tudi druge možnosti poti do ekonomske šole, ki so povezane z novimi investicijami (most čez reko Ledavo in pridobitev zemljišč). Prvi korak, ki ga občina za varno pot ali dostop srednješolcev do ekonomske šole namerava izvesti, je, da bo vsem srednješolcem dala brezplačne elektronske vozovnice za vožnjo do šole s Sobočancem, in sicer glede na to, ali so dijaki prebivalci mestne občine ali ne.
Občanka iz Nemčavcev je opozorila, da na cesti iz Murske Sobote proti Motelu Čarda dva odcepa v vas Nemčavci nista ustrezno označena. Enak problem se pojavlja na začetku kolesarske steze, ki vodi skozi Nemčavci in naprej proti Martjancem in Moravcem. Ob začetku kolesarske steze manjka oznaka, da je to kolesarska steza v smeri proti Nemčavcem proti Moravcem. Postavljen znak za železniški prehod je brez predmeten
saj proga za tovorni promet ni v obratovanju.
Odgovor župana Antona Štihca:
Navedbe glede označb vasi Nemčavci in kolesarske steze bodo prever-jene, oznake, ki niso ustrezne, bodo odstranjene, pomanjkljive bod dodane.
Veliko se govori o prostorih, kjer naj bi se odvijala izvenšolska dejavnost Odraščajoča mladina nima nikakršnega zbirališča, kjer bi svoj prosti ča primerno izkoristila. Občanka priporoča, da se v posameznih naselji) naše občine, izven mesta, uredijo določeni prostori, delo z mladostnih pa naj bo pod strokovnim vodenjem.
Odgovor župana Antona Štihca:
Prostori za izvenšolske dejavnosti po krajevnih skupnostih: po krajev nih skupnostih so prostori, ki so v lasti občine ali krajevnih skupnost, bodisi šole ali izpostave šole, vaški domovi. Za izvenšolske dejavnost in organizirano delo z mladostniki drugih posebnih prostorov, ki bi bili v lasti občine, ni.
Na vprašanja, na katera odgovori niso bili podani, bodo pripravljen pisni odgovori.
8
AKTUALNO
Kakšna je resnica o gradnji
podvoza na Lendavski ulici?
Karlo Vrataric
Občanom smo pripravili najbolj za-nesljiva pojasnila v zvezi s podvozom na Lendavski ulici, ki je trenutno v gradnji in ima finančna zagotovila v proračunu. V interesu občinske uprave je, da se dela na podvozih čimprej zaključijo in promet na Lendavski normalno zadiha.
Minister
mag. Radovan Žerjav odgovarja
Ali poteka gradnja druge etape (iz-gradnja premostitvenih objektov in obvoznih cest) v skladu z načrti?
Gradnja druge etape izvennivoj-skega križanja regionalne ceste R2-441/1298 Murska Sobota -Gederovci z železniško progo Ormož-Hodoš v Murski Soboti poteka v skladu z načrti.
Kdaj bo izveden javni razpis za gradnjo samega podvoza in cestne ureditve ?
Javni razpis za izvedbo del bo iz-
veden predvidoma v prvi polovici letošnjega leta.
Ali nam lahko navedete, koliko sredstev je zagotovljenih v držav-nem proračunu za dokončanje podvoza na Lendavski ulici v letih 2008 in 2009?
V državnem proračunu je letos zagotovljenih 1.184.000 evrov, v letu 2009 pa 400.000 evrov. Del investicije pa bomo krili tudi iz evropskih sredstev; s tega naslova je letos predvidenih 1.776.000 evrov, v letu 2009 pa 600.000 evrov.
Kje tičijo razlogi za povečanje ocene o vrednosti celotnega pro-jekta? (Po nekaterih podatkih je ta vrednost 9.600.546,00 EUR, v Spremembah proračuna RS za leto 2008 pa je ocenjena vrednost pro-jekta 11.289.306,00EUR)? Prvotna vrednost investicije je bila določena na osnovi idejnega projek-ta, kar pomeni, da je bila določena zgolj ocenjena vrednost. Zadnja vrednost investicije pa je določena na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo del.
Bo bodoči podvoz na Lendavski ulici omogočal morebitno izgra-dnjo drugega železniškega tira od Murske Sobote do Hodoša?
Izgradnja drugega železniškega tira na nadvozu ni mogoča, ker širina nadvoza tega ne omogoča.
Vaš mandat se izteče že v letošnjem letu. Kaj zagotavlja, da bo podvoz v vsakem primeru dokončan v letu 2009?
Projekt vodi Direkcija RS za ceste, ki kot organ v sestavi Ministrstva za promet nikakor ni vezana na mandat posameznega ministra; poleg tega pa dokončanje projekta zagotavljajo tudi v proračunu za-gotovljena finančna sredstva za leti 2008 in 2009.
V	kakšnem časovnem roku bo dr-žava zagotovila izgradnjo podvoza tudi na Panonski ulici in koliko sredstev je predvidenih v državnem proračunu za ta podvoz v tem in na-slednjih letih?
V letu 2008 je za omenjen projekt predvidenih 200.000 evrov za iz-delavo projektne dokumentacije, pričetek gradnje pa je predviden v letu 2012.
Župan Anton Stihec potrjuje
Kako ocenjujete prizadevanje in angažiranje prometnega ministra Radovan Žerjava do čimprejšnje izgraditve podvoza?
Mag. Radovan Žerjav je, čeprav še ni dolgo minister, do podrobnosti seznanjen s problematiko izgradnje podvoza, saj sva se na to temo po-govarjala kar nekajkrat. Podatke je zagotovo pridobil tudi od kompe-tentnih ljudi na ministrstvu. Zato lahko povsem suvereno trdim, da je prizadevanje oziroma angažiranje ministra v predmetni zadevi zelo dobro. Dokaz temu je njegov obisk na Mestni občini Murska Sobota kmalu po izvolitvi, čemur je zelo
hitro sledil tudi pisni protokol o celotni prometni problematiki mesta.
Ima Mestna občina Murska Sobota v proračunu predvidena potrebna sredstva za stvari, ki niso v domeni države ?
Mestna občina Murska Sobota ima predvidena določena sredstva tudi za tisti del, ki odpade po zakono-daji na Mestno občino M. Sobota. Višina vseh potrebnih sredstev pa mora biti določena v finančnem sporazumu z ministrstvom.
Bo izgradnja izvennivojskega križanja rešila prometno proble-matiko ob prometnih konicah na Lendavski ulici?
Zagotovo bodo izvennivojsko križanje na Lendavski ulici, kro-žišče na območju Lendavske in Industrijske ulice ter ostale obvo-zne ceste (do Ledavskega naselja in dodatna obvozna cesta, ki prečka železnico na območju križanja z reko Ledavo) prispevali k večji pretočnosti na Lendavski ulici.
Ali bi se dalo izvennivojsko križa-nje železnice in ceste narediti tudi tako, da ne bi bilo treba porušiti obstoječega mostu čez Ledavo?
Po zagotovilih projektanta se ta-kšno križanje železnice in ceste ne bi dalo narediti brez rušenja obstoječega mostu čez Ledavo, saj je zaradi objektov, ki so v okolici, lokacijo križanja nemogoče pre-staviti. Most pa je bilo potrebno porušiti tudi zaradi tega, ker se bo v tem delu cesta že začela spuščati pod železniško progo.
Glede na to, da bo del potoka Ledave preusmerjen v Puconski potok, bo le-ta zmožen zadržati vodo ob obilnejših padavinah?
V sklopu projektne dokumentacije je bila izdelana tudi vodnogospo-darska študija, ki upošteva stole-tne visoke vode, kar pomeni, da so rekonstrukcije vodotokov načrto-vane tako, da bi morale prevzeti visoke vode tudi ob obilnejših padavinah.
9
AKTUALNO
Predstavitev naložb
Mestne občine Murska Sobota v letu 2007
Mrliška vežica v Murski Soboti
Ureditev Slovenske ulice
Ureditev trga ob Kocljevi ulici
CERO Puconci
Glasbena šola v Murski Soboti
Ekonomska šola v Murski Soboti
Ekonomska šola v Murski Soboti
Ureditev lokalne ceste do naselja Pušča
Nova športna igrišča
Nova športna igrišča
Javna razsvetljava, Severjeva ulica, Murska Sobota
Javna razsvetljava, stranski krak Industrijske ulice v Murski Soboti
10
Pločnik in javna rasvetljava, Čopova ulica, Murska Sobota
Pločnik in prevleka - Zvezna ulica, Murska Sobota
AKTUALNO
Pločnik, Bolnišnica Rakičan
Pločnik, Ulica Štefana Kuzmiča, Murska Sobota
Preplastitev javne poti, Nemčavci
Prevleka - Miklošičeva, Murska Sobota
Prevleka - od Tomšičeve do Kajuhove v Murski Soboti
Prevleka - Poljska, Bakovci
Prevleka - Soboška, Bakovci
Prevleka - Trstenjakova, Murska Sobota
Prevleka - Trubarjeva, Krog
Prevleka - lokalna cesta, Kupšinci
Vodovod v KS Krog
Vodovod v KS Bakovci
Vodovod v KS Satahovci
11
AKTUALNO
Mestni avtobus »Sobočanec«
Mestni avtobus »Sobočanec«
Praznična okrasitev mesta
Praznična okrasitev mesta
Praznična okrasitev mesta
Praznična okrasitev mesta
Nova ekonomska šola zaživela,
vsi si prizadevajo za varno pot v šolo
Karlo Vratarič
Januarja se je pričel pouk v novi ekonomski šoli na Noršinski ulici v Murski Soboti, ki je bila največja naložba države v mestni občini. Čeprav imajo zdaj dijaki, študentje in profesorji neprimerljivo boljše pogoje za delo, pa zaradi neustrezne prometne in-frastrukture varna pot do šole še ni zagotovljena.
Tega se dobro zavedata tako Mestna občina Murska Sobota kot tudi ravnatelj mag. Beno Klemenčič. Tako je bila na zadnji seji mestnega sveta predstavljena študija varne poti do nove ekonomske šole, ki jo je izdelala družba Zeu - načrtovanje, inženiring. Izdelanih variant je več, po njihovem mnenju pa bi bila najbolj primerna trasa, ki bi potekala od Lendavske ulice, po Cvetkovi, prek Staneta Rozmana, kjer ima možnost zaviti proti Slovenski, na jug in po prečkanju Slovenske pri Blagovnici, po Zvezni ulici doseže avtobusno postajo in knjižnico. »Imamo dogovor z Avtobusnim prometom Murska Sobota in dovoz učencev do šole tudi poteka v skladu z dogovorom.
Vozi šest avtobusov, nekaj težav pa je le z di-jaki, ki hodijo peš s smeri semaforiziranega križišča na Lendavski ulici, saj tam izstopajo iz avtobusov. Razgovore pa smo imeli tudi s policijsko postajo in se dogovorili, da bodo prihod dijakov do šole spremljali pozorneje,« je povedal mag. Klemenčič.
Kot je povedal mag. Klemenčič, so bili prvi občutki v novi šoli po razgovorih z zaposleni-mi, sodelavci in dijaki izjemni, saj so prišli na sodobno opremljeno šolo, ki zagotavlja op-timalne pogoje za izobraževanje. Začetnim težavam se žal niso mogli izogniti, a so bile kmalu odpravljene. Uradna otvoritev šole bo 20. februarja.
12
AKTUALNO
Izdelava Občinskega prostorskega načrta
za območje mestne občine
Angelca Dokl-Mir
Za Mestno občino Murska Sobota je še vedno v veljavi prostorski plan Občine Murska Sobota za obdobje 1986-2000 dopolnjen v letu 1990 (Uradne objave pomurskih občin, štev. 24/1986,10/1990 ter Uradni list RS, št 57/1999,9/2000 in 14/2002) ter družbeni plan Občine Murska Sobota za obdobje 1986-1990, dopolnjen v letu 1987 (Uradne objave pomurskih občin, štev. 24/86 in 7/87 ter Uradni list RS, št. 57/1999,9/2000,14/2002, 73/2004, 79/2004 in 89/2004). Na podlagi tega plana so izdelani tudi vsi drugi prostorski izvedbeni akti, kot so prostorski ureditveni pogoji, zazidalni, .reditveni in lokacijski načrti, ki so podlaga za pridobitev gradbenih do-voljenj za gradnjo objektov in drugih posegov v prostor.
Določila in pogoji tega plana za številne lastnike zemljišč več niso bili ustrezni in so bili za njihove razvojne težnje tudi nesprejemlji-vi, zato je sprememba določil za-nje nujna. Tako je Mestna občina Murska Sobota sprejemala pobu-de teh lastnikov zemljišč za spre-membo planskih aktov občine.
V skladu z Zakonom o ureja-nju prostora (Uradni list RS, 110/2002, 8/2003), ki je bil v veljavi do konca aprila 2007, starih planskih aktov več ni bilo možno spreminjati, pač pa bi mo-rale vse občine v državi pripraviti nove strateške prostorske akte (Strategijo prostorskega razvoja občine (SPRO) in Prostorski red
občine (PRO)), stare planske akte pa povsem ukiniti.
V skladu s tem zakonom je tudi Mestna občina Murska Sobota izvedla več aktivnosti za izdelavo Strategije prostorskega razvoja občine:
•	Sklep o pričetku izdelave SPRO in PRO sprejet na seji Mestnega sveta MOMS (Uradni list RS, št. 94/2005);
•	Na Ministrstvo za okolje in pro-stor poslano pismo o nameri in povpraševanje glede izdelave Celostne presoje vplivov na okolje;
•	Obvestilo o pričetku izdelave akta sosednjim občinam, ki mejijo na MOMS;
•	Javni poziv občanom in prav-nim osebam - oktober 2005, da podajo pobude z rokom 30.11. 2005;
•	Javni razpisi za izdelovalce stro-kovnih podlag in urbanistične zasnove ter SPRO in PRO, skle-nitev pogodb;
•	1. prostorska konferenca, izve-dena 10. 10. 2005;
•	Program priprave izdelave Strategije prostorskega razvo-ja občine (Uradni list RS, št. 18/2006);
•	Priprava strokovnih podlag v letu 2006 in delno v 2007: Analiza stanja teženj v prosto-ru, Analiza razvojnih možno-sti za posamezne dejavnosti v
Geaografski informacijski sistem
V obstoječe občinske prostorske podatke in akte je možen vpogled tudi v GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA na internetu, in sicer na spletnem naslovu: http://gis.kaliopa.si/obcinamurskasobota. Na tem naslovu se lahko vidi digitalni katastrski načrt s parcelami in parcelnimi številkami, možno je videti planske akte in nekatere izvedbe-ne akte, kjer so vidna stavbna, kmetijska in gozdna ter druga zemljišča, prav tako je možno videti nove barvne letalske posnetke in nekatere infrastrukturne podatke. Sistem pa še nadgrajujemo z drugimi prostorskimi podatki.
13
AKTUALNO
prostoru, Študija ranljivosti prostora, Strokovna podlaga s področja upravljanja z vodami in Strokovna podlaga s podro-čja prometa.
Strategije prostorskega razvoja vseh občin bi morale po tem zako-nu biti zaključene v juliju 2007. Dne 28.4.2007 pa je pričel veljati nov Zakon o prostorskem načrto-vanju (Uradni list RS, 33/2007 z dne 13. 4. 2007). Ta je prejšnji zakon v veliki meri preklical in tako občinam na novo naložil, da morajo v obdobju dveh let iz-delati in sprejeti nove Občinske prostorske načrte. Mestna občina Murska Sobota je že izdala sklep o začetku priprave Občinskega pro-storskega načrta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 63/2007 z dne 13. 7. 2007). Izveden je bil tudi postopek jav-nega naročila za izbor izdelovalca in sklenjena je tudi že pogodba za izdelavo OPN, tako da se predlog že intenzivno pripravlja.
Občina bo morala še prek izde-
lovalca že izdelane strokovne podlage korigirati in jih uskladiti z novo zakonodajo na tak način, da bodo lahko podlaga novemu Občinskemu prostorskemu načr-tu. Potrebno pa bo izdelati še nove strokovne podlage, v kolikor jih bo občini naložilo Ministrstvo za okolje in prostor. Tukaj predvsem pričakujemo, da nam bo naložena izdelava elaborata Celovite preso-je vplivov na okolje, saj se na ob-močju občine nahaja Natura 2000 in posamezna območja kulturne in naravne dediščine.
Pobude občanov in pravnih oseb glede novih prostorskih določb, ki so bile vložene do sedaj, je občina posredovala izdelovalcu novega Občinskega prostorskega načrta. V postopku izdelave novega OPN se bodo vse pobude strokovno preučile in obrazložile s strani pro-storskega planerja. Pobudnikom pa je v minulih dneh bila posre-dovana tudi pisna informacija o poteku samega postopka izdelave novega akta.
Izdelani osnutek OPN bo pre-dan pristojnim nosilcem urejanja prostora na državnem nivoju, to so vsa pristojna ministrstva oziro-ma resorji, da v smernicah podajo svoje pogoje. V skladu s pridoblje-nimi smernicami se bo osnutek novega Občinskega prostorskega načrta korigiral in se bo lahko sprožil postopek vključitve javno-sti. Osnutek bo možno videti na trideset dni trajajočih javnih raz-grnitvah in javnih obravnavah, ki bodo v vseh krajevnih skupnostih občine in v mestu, o tem pa bodo občani v skladu z novim zakonom tudi javno obveščeni. Vsi zaintere-sirani se bodo v postopek lahko vključili in podajali pripombe v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju. Na usklajeni predlog OPN bo treba pridobiti še vsa pozitivna mnenja vseh ministr-stev, predlog pa se bo dvofazno potrjeval tudi v Mestnem svetu MOMS. Končno potrditev OPN bo podal minister s prostorskega ministrstva. Mestna občina priča-
kuje, da bo postopek zaključen v roku enega leta.
Nov prostorski akt bo veljaven po objavi v Uradnem listu in bo pod-laga tudi za izdajo gradbenih do-voljenj, saj bo vseboval strateški in izvedbeni del. Bo pa lahko osnova tudi novim Občinskim podrob-nim prostorskim načrtom za po-samezna območja. Sedanji stari planski akti občine, Prostorsko ureditveni pogoji ter posamezni zazidalni načrti pa bodo prenehali veljati.
14
AKTUALNO
Podelitev nagrad za najlepšo praznično okrasitev v Mestni občini Murska Sobota
V decembrski številki Soboških novin je izšel javni natečaj za najlepšo praznično okrasitev v Mestni občini Murska Sobota.
Župan je imenoval Komisijo za izvedbo in ocenitev predlogov za naj-lepšo praznično okrasitev v Mestni občini Murska Sobota, ki je 4. ja-
nuarja obiskala hiše vseh prijaviteljev. Komisija je praznične okrasitve fotografirala, jih strokovno ocenila ter podelila nagrade naslednjim sodelujočim:
V kategoriji stanovanjskih hiš in okolice so nagrade prejeli:
1.	mesto:
Markišavci 41, Murska Sobota, Cvetka in Stanko Živkovič
2.	mesto:
Kajuhova ulica 14, Murska Sobota, Olga Čemela
3.	mesto:
Grajska ulica 12, Murska Sobota, Irena Van Cleemput
4.	mesto:
Finžgarjeva ulica 3, Murska Sobota, družina Semen
5.	mesto:
Ul. generala Maistra 18, Murska Sobota, Miroslav Topič Ker v kategoriji okrasitev balkonov ni bilo prijav, se je komisija odločila, da podeli nagrado tudi za 4. in 5. mesto v kategoriji stanovanjskih hiš in okolice.
Koledniki pri županu
Marta Zadravec
Sveti trije kralji, Gašper, Miha in Boltežar, so novorojenemu betlehem-skemu Detetu darovali svoje darove: zlato kot velikemu kralju, kadilo kot pravemu Bogu, miro kot umrljivemu človeku. Ob obhajanju tega praznika se je razvil običaj koledovanja - obisk svetih treh kraljev.
Tako so po stari slovenski navadi koledniki tudi v Murski Soboti že četrto leto obiskovali družine in posameznike, ki so se prijavili na obisk svetih treh kraljev.
Tudi letos smo pred praznikom Gospodovega razglašenja - svetih treh kraljev - poromali na pot. Kot je navada, so ob tej priložnosti radi prispevali svoj dar za naše slovenske misijonarje. Letošnje na-birke bodo deležni v Kongu, Zambiji, Burundiju in Madagaskarju. Murskosoboški koledniki so se v petek, 4. januarja 2008, oglasili tudi na občini pri našem županu Antonu Štihca, ki se je razveselil našega prihoda, se z nami zadržal v prijetnem pogovoru in nam izročil dar za misijone.
Praznični december
Geza Grabar
Z namenom, da bi tudi prebivalci in obisko-valci v mestnem jedru občutili predpraznično pričakovanje božično-novoletnega časa, se je mestna občina kot nosilka projekta odloči-la, da skupaj z mestnimi četrtmi, Društvom prijateljev mladine ter Mladinskim informa-tivnim in kulturnim klubom v vsebinskem ter s podjetjem Komunalo, javnim zavodom Krajinski park Goričko in Območno obrtno zbornico Murska Sobota v izvedbenem delu pripravi niz prireditev pod skupnim imenom Praznični december.
Na ploščadi pred Galerijo seje namreč od 17. do 24. decembra dogajalo marsikaj zanimive-ga. Poleg tega, da so na stojnicah lokalni po-
nudniki (pridelovalci in rokodelci) v okviru božično-novoletnega sejma (vsak dan drugi) ponujali svoje izdelke iz lesa, gline, kova-ške ter kvačkane izdelke, zelišča, med, sadje - največ jih je bilo z območja Krajinskega parka Goričko, so se na njih predstavile tudi humanitarne organizacije in nekateri zavodi. V okviru bolšjega sejma so mladi prodajali tudi igrače.
Božično-novoletni sejem pa ni mogel niti,brez pestrega in raznolikega otroškega in zabavne-ga programa, v okviru katerega so se vsak dan predstavili drugi nastopajoči.
Tako so na odru in ob njem nastopili dijaki murskosoboške glasbene šole, malčki iz vrtca
Ringaraja, mladi in odrasli lutkarji, pevski zbori treh murskosoboških osemletk, bob-narji ...
Poseben pečat so s svojimi nastopi prireditvi dali člani Prekmurske godbe Bakovci, Pihalni orkester Murska Sobota ter nekateri odrasli pevski zbori: mešana Stefan Kovač in Chorus ter stolni sv. Nikolaja.
Na prireditvi, ki je bila prvo leto nekoliko slabše obiskana, kar pa organizatorjem ne jemlje volje, da Prazničnega decembra ne bi pripravili tudi konec letošnjega leta, je mlade v spremstvu obiskal tudi Dedek Mraz.
15
AKTUALNO
Pravljično mesto
Geza Graba
Gotovo je bilo vsem nam - še posebej pa najmlajšim, toplo pri srcu, ko s(m)o se samo s pogledom ali pa tudi sicer sprehodili po pravcatem Pravljičnem mestu, ki ga je po naročilu mestne občine v parku v zgoščeni obliki tudi letos postavilo podjetje Komunala.
Opaziti je bilo polno kopico pravljičnih likov: od Rdeče kapice, volka in sedmih kozličkov, Janka in Metke ... Navdušeni mladi so lahko vstopili tudi v pravljični grad in se po stopnicah povzpeli na njegovo obzidje. Živopisane so bile tudi likovne ilustracije na visečih in stoječih ploščah, oblikovane v obrisih hiš z okni. Letos so imele posebej privlačno podo-bo, saj so jih za ta namen obnovili, že na prihodnji postavitvi konec leta pa naj bi obnovili in z novimi dopolnili še pravljične like.
Sicer pa je bila letos Murska Sobota od adventnega časa pa vse do sredi-ne januarja nekoliko drugače praznično okrašena kot v prejšnjih letih. Župan Anton Stihec je za ta namen imenoval posebno komisijo. Novosti so bile s svetlečimi kroglami najbolj opazne v Slovenski in Kocljevi ulici ter na Trgu zmage, te pa so bile nameščene tudi v krožiščih mestnih vpadnic. Enako kot krogle so ponoči belo svetile tudi lučke na okrašenih drevesih v središču mesta. Za okrasitev so uporabili tudi okraske iz prejšnjih let.
Komisija je tudi predlagala spremembo lokacije postavitve Pravljičnega mesta, in sicer so se odločili za mesto takoj na začetku parka pri cvetličarni ni Park. Glavni razlogi za takšno odločitev je bila diskretnejša postavitev kontejnerja za varnostnika, zaradi nove praznične razsvetljave gradu so sprostili edinstveni pogled skozi alejo, nova lokacija z velikimi drevesi pa pravljične zgodbe še posebej poudari. S tem so tovrstno postavitev kar najbolj približali središču mesta oziroma omogočili najmlajšim in njihovim staršem kar najlažji in najhitrejši dostop v pravljični svet. Kot smo od odgovornih na mestni občini izvedeli, je vrednost vseh izvedenih del skupaj z davkom na dodano vrednost znašala 2.582 EUR kar zajema stroške postavitve in odstranitve elementov, stroške varovanja ter zavarovanja za primer poškodb elementov.
16
AKTUALNO
Zimsko drsališče nared v teh dneh
Geza Grabar
Ni jih malo, ki se nostalgično ozira-jo na mesto, kjer je vse od sezone 2000/2001 na parkirišču murskoso-boškega BTC-ja od prvega resnejšega zimskega mraza pa vse do pomladi obratovalo umetno drsališče.
Zaradi gradnje novega objekta prav na tem mestu to zimo drsali-šče (še) ne obratuje, vendar tako že kmalu ne bo več! Severozahodno od dosedanje lokacije oziroma na mestu, kjer je bilo do nedavnega parkirišče za tovorna vozila, naj bi v teh dneh postavili že obstoječe drsališče, katerega lastnica je me-stna občina.
Kot so nam sporočili iz občinske
uprave, se v teh dneh že zaključu-jejo potrebna gradbena dela za nje-govo preselitev (napeljava vodo-voda, elektrike ipd.), za ta namen pa so bile nabavljene tudi nove bivalne enote za blagajno, shram-bo drsalk in prostor za stroje. Kot razlog za tolikšen zamik navajajo, da je bilo treba tovornim vozilom najprej zagotoviti nadomestno možnost parkiranja.
Mestna občina Murska Sobota je sredstva za preselitev drsališča (92 tisoč evrov) zagotovila že v lanskem rebalansu proračuna. Tudi nova lokacija, ki je v lasti BTC-ja, bo le začasna. Predvidena trajna rešitev za drsališče naj bi bila v okviru predvidenega turistično-
rekreativnega centra na območju Fazanerije. Tako kot doslej naj bi z drsališčem tudi v prihodnje upra-vljalo podjetje Komunala, novosti
v ponudbi ali posodobitev drsa-lišča pa tudi iz tega razloga niso predvideni.
Fotoorientacija
po Murski Soboti
Geza Grabar
V Društvu tabornikov rod Veseli veter so se v prepričanju, da tudi Murska Sobota skriva zanimive kotičke in stav-be, vredne ogleda in pozornosti, po drugi strani pa tu tudi živijo zanimivi in prijazni ljudje, pred koncem leta lotili tudi zanimivega podviga - mladim iz vsega Pomurja so na malo drugačen način ponudili možnost, da spoznajo Mursko Soboto kot regijsko središče, da se srečajo z njenimi ljudmi.
Pripravili so namreč fotoorientaci-jo, v okviru katere so mladi v sku-pinah s tremi člani in ob pomoči mentorja ter s pomočjo posebej za to prireditev pripravljenih ze-mljevidov odkrivali in spoznavali najpomembnejše znamenitosti in skrite kotičke mesta.
Na poučnem potepanju po mestu so lahko sodelovali vsi: taborni-ki in netaborniki, murni in grče, otroci in starši. Kot nam je zago-tovil Aleš Skalič, predsednik dru-štva murskosoboških tabornikov, ki se mimogrede lahko pohvali z najstarejšim taborniškim rodom v Pomurju, naj bi bila fotoorienta-cija po Murski Soboti poslej vsako leto.
17
AKTUALNO
Od mene k tebi
Aleksandra Grah
V Klubu prekmurskih študentov so polepšali december otrokom, ki v svoji drugačnosti rabijo različne majhne in velike pozornosti. Člani kluba so v času praznične idile želeli pravljico sreče pričara-ti tudi otrokom, ki jih je življenje obdarilo z drugačnostjo, in ob tem so organizirali dobrodelno akci-jo. Dobrodelna akcijapod geslom Od mene k tebi je k sodelovanju pritegnila večje število pomurskih osnovnih in srednjih šol. Poleg zbranih didaktičnih pripomočk-ov je klub prispeval denarna sred-stva za nakup dvigala za otroke s posebnimi potrebami. Akcijo je
pozdravila tudi ravnateljica če-trte osnovne šole Silva Benkovič Pintarič. Praznično obarvan me-sec december je čas, ko si med sabo podarjamo majhne in velike po-zornosti. Vzdušje, ki ga ustvarjata v zimsko pravljico odeta praznika, v nas prebuja darežljivost in po-veča občutek za drugega. Je čas in priložnost, da začutimo drugega bolj, kot nam to morda uspeva običajno. Ob takih priložnostih je prav, da se spomnimo tudi in predvsem tistih, ki jih je življenje prikrajšalo za običajen vsakdan in jih hkrati obdarilo s posebnostjo.
Bujta repa
Tanja Zrinski
V Ljubljani je decembra poteka-la tradicionalna prireditev Bujta repa, namenjena zabavi prekmur-skih študentov in drugih gostov. Prireditev, ki je potekala v lju-bljanski diskoteki Fun Factory, je organiziral Klub prekmurskih študentov. Študente je na oder pri-šel pozdravit tudi župan Mestne občine Murska Sobota Anton Stihec. Minister za promet mag. Radovan Žerjav, ki je prisotnim obljubil boljše cestne povezave do Prekmurja, pa je v svojem nagovo-
ru obljubil, da bo DARS-u nalo-žil nalogo za preučitev izgradnje odstavnega pasu na pomurski av-tocesti. Prisotne je pozdravil tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič. Po uspešnem nastopu komedi-jantov, skupin Boardwalk Casino ter Zmelkoovv, je na odru, s svojo spremljevalno zasedbo Mali bo-govi, nastopil Vlado Kreslin, ki na pravi prekmurski študentski zabavi zdaj že po tradiciji nikoli ne sme manjkati.
Ekumenski sprejem
Luči miru
Geza Grabar
Taborniški rod Veseli veter iz Murske Sobote je tudi letos po-skrbel za prihod luči miru iz Betlehema prek Dunaja v Murski Soboto. Prvič se je zgodilo, da je bila osrednja prireditev ob njenem sprejemu v mestu v murskosobo-ški evangeličanski cerkvi, s čimer je bil na najlepši način simboliziran duh ekumenizma med različnimi cerkvami.
Prireditev se je tudi letos začela z delavnicami, kjer so si lahko obi-skovalci po lastni želji oblikovali svojo lučko miru. V priložno-
stnem verskem obredu je bilo na-čelo enakosti in strpnosti še bolj potrjeno, saj so v programu ob mladih evangeličanih nastopili še taborniki, pripadniki madžarske manjšine ter romske skupnosti. Preden je luč miru odpotovala v druge kraje v regiji, za kar so po-skrbeli drugi taborniški rodovi, skavtske in katoliške organiza-cije ter drugi, so v slovenskem, madžarskem in romskem jeziku prebrali poslanico. Za številne do-brodelne namene so zbirali tudi prostovoljne prispevke.
Božični koncert
Jana Plestenjaka
Tanja Zrinski
Božično obdarovanje je z božič-nim koncertom Jana Plestenjaka doživela tudi publika v dvorani murskosoboškega kina. Množičen obisk je zaradi praznikov bil priča-kovan, a kljub temu prenatrpanost dvorane ni pokvarila dobrega kon-certnega vzdušja. Z uvodno špico dvournega repertoarja je bil led med izvajalcem in publiko prebit, do konca koncerta pa je vladala prava evforija. Jan Plestenjak je skupaj z bandom učinkovito ko-municiral s publiko, zaigral tako poskočne kot umirjene in roman-tične skladbe, ob katerih je na svoj račun prišel predvsem ženski del občinstva. Kljub temu da je mur-skosoboška kinodvorana primar-no namenjena sedenju, je publika, prav nasprotno, precej časa preži-
vela tudi na nogah. Svoje delo je dobro opravila tudi spremljevalna skupina, še najbolj velja omeniti spremljevalnega vokalista Rudija Bučarja, ki je občudovanje mno-žice prejel pri skladbi »Caruso« za dobro izpeljan solo vokalni za-ključek pesmi. Vrhunec večera je zaznamovala pesem »Soba 102«. Po dveh bisih je Jan Plestenjak uspešen koncert zaključil s sklad-bo Lepa, ki je v zadnjem mesecu prav tako postal pravi hit in ve-lja za izvajalcu osebno najljubšo pesem. Čeprav bi naj veljalo, da je Plestenjakova glasba bolj za žensko dušo, je božični koncert v kinodvorani obiskalo tudi veliko moškega občinstva.
18
GOSTILNA GORICA
Pridite in doživite s svojimi najbiižjimi, poslovnimi partnerji, prijatelji, nepozabne trenutke ob izbrani odlični ponudbi!
KULTURA
Street art
v MIKK-u
Aleksandra Grah
V decembru je Mladinski infor-mativni in kulturni klub gostil mladega Street art umetnika Gregorja Purgaja, ki se je tokrat predstavljal že s četrto razstavo. Gregor Purgaj se izraža skozi Stre-et art ali t. i. ulično umetnost, ki predstavlja prav posebno podro-čje ustvarjanja, čeprav je v našem okolju še vedno dokaj neprepo-znavno. Svojo razstavo je poime-
noval »Emotional Landscapes«, s katero hoče nagovoriti čimbolj alternativno publiko. Street art iz-raža v svojem bistvu neke vrste di-ametralno nasprotje: saj je lahko umetnost, ki to noče biti, Street art človeka omreži nenadoma, brez zavedanja, prav tako pa lahko na-stane čez noč in istočasno tudi čez noč izgine. To je umetnost, ki je v urbani pokrajini na ogled vsem,
čeprav takšno umetnost opaža in dojema le zelo specifično občin-stvo. Street art je v zadnjih letih presegel prvotnost in postal neke vrste nadgradnja grafitov, čeprav se Street art umetnika z grafitar-stvom ne sme zamejevati. Gregor Purgaj je umetnik, ki postaja pre-poznaven po prav posebnem stilu, ki ga udejanja v svojih umetniških prispevkih. V svoja dela vnaša ve-dno bolj zvite figure, sestavljene iz preprostih geometrijskih likov in črt, ki pa imajo v sami zgodbi slike pasivno vlogo. Ponavadi te figure nastopajo v vlogah bogov, demonov, ljudi in predstavljajo predkuliso urbani arhitekturi, saj so postavljene v močno obarvana ozadja, ki delujejo kot nekakšen sloj občutkov ali sanj. Motive črpa iz okolja, v katerem se giblje, glas-be (besedil) in lastne osebnosti. Njegova razstava v MIKK-u, kjer
je razstavljenih kar petnajst del, je že četrta po vrsti. Gregor tako-le pojasnjuje svoj stil izražanja: »Moje izražanje se giblje v stilu Street arta, ki pa je v Pomurju še dokaj neznano področje. To je umetnost, ki je hkrati povezava z grafiti, z grafičnim oblikovanjem, s klasično umetnostjo. V glavnem se pri Street artu prepletajo različ-ne smeri v nek skupek, ki izraža določen umetniški pridih. Za samo izražanje je značilna neo-bremenjenost s kakšnimi »šolski-mi« stvarmi, ki bi te zasipavale z nepotrebnimi podatki. Tukaj je bistveno ustvarjanje iz glave, ko začutiš ustvarjalno energijo, enostavno vzameš čopič, sprej ali kakšen drug pripomoček in ustvarjaš.«
Dve razstavi na Madžarskem
Filip Matko Ficko
Članice in člani likovne sekcije pri Društvu upokojencev Murska Sobota so v' mesecu decembru 2007 pripravili kar dve razstavi v sosednji Madžarski.
Prvo razstavo na slovenskem ve-leposlaništvu v Budimpešti so pripravili v sredo, 19. decembra. Ob 16. uri popoldne je namreč veleposlanik Republike Slovenije Ladislav Lipič na veleposlaništvu v Budimpešti pripravil posebno slovesnost pred božično-novole-
tnimi prazniki ter pred slovenskim državnim praznikom, 26. decem-brom. Ob prisotnosti soproge ter konzula Draga Šiftarja je pripravil poseben sprejem za Slovence, ki žive v glavnem mestu sosednje Republike Madžarske, ter jim spregovoril o pomembnosti bli-žajočih praznikov. Temu je sle-dila otvoritev razstave slikarskih del 14 članov likovne sekcije pri Društvu upokojencev Murska Sobota (Anton Bertalanič, Ernest
Bransberger, Drago Fiala, Darinka Horvat, Ivanka Lehner, Marija Makovecki, Marija Pavlič, Vlado Sagadin, Marija Skledar, Rozalija Sraka, Jože Špilak, Lojze Števanec, Elizabeta Tibaut in Lojze Veberič), o čemer je govoril tudi predsednik Društva upokojencev Murska Sobota Janez Kovač. O sami raz-stavi je v imenu likovnikov-amater-jev govoril še Ernest Bransberger. V enkratnem okolju prostorov slovenskega veleposlaništva v Budimpešti bo do konca febru-arja 2008 razstavljenih kar 29 del ljubiteljev slikarske umetnosti, ki ustvarjajo v okviru likovne sekci-je svojega upokojenskega društva. Prekmurski amaterski umetniki so si pred popoldansko otvoritvijo svojih del ogledali se številne raz-stave v Muzeju lepih umetnosti v središču Budimpešte (dela Picassa, Kandinskega, Hundertwasserja, Rupfa in številnih drugih), po otvoritvi likovne razstave na slo-
venskem veleposlaništvu pa je za posebno presenečenje poskrbel še prihod slovenskega Dedka Mraza iz Kekčeve dežele pod Triglavom, ki je najmlajšim med prisotnimi razdelil priložnostna darila. Drugo razstavo pa so pripravili dva dni pozneje, v petek, 21. de-cembra, v spomin na dolgoletnega predsednika društva Jožeta Vilda, ki je preminil prav na eni izmed kulturnih prireditev v Porabju. V prostorih Hotela Lipa v Monoštru je razstavo ob 16. uri odprl pred-sednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, ob tem pa je spregovoril tudi predsednik Društva upokojencev Murska Sobota Janez Kovač. 21 slikar-skih del bo v Monoštru na ogled do konca januarja prihodnjega leta, razstavljajo pa Marija Pavlič, Marija Skledar, Darinka Horvat, Ivanka Lehner, Elizabeta Tibaut, Drago Fiala, Lojze Štefanec, Lojze Veberič in Ernest Bransberger.
20
KULTURA
MIKK v letu 2008:
Poudarek na multimediji in filmu
Karlo Vratarič
V letošnjem letu si je Mladinski in-formativni in kulturni klub Murska Sobota za cilj zastavil razširitev svoje dejavnosti, poleg številnih koncertov in delavnic bo poudarek na multimediji, prvič pa bodo organizirali tudi lasten festival kratkega filma.
Med obiskovalci so najbolj obi-skani in priljubljeni glasbeni kon-certi, letošnji program le-teh pa je že potrjen vse do meseca aprila. Koncerti bodo potekali skoraj vsak vikend, poleg domačih izvajalcev bodo tako v MIKK-u gostovale še skupine iz Nemčije, Avstrije, Srbije, Makedonije, ZDA, Velike Britanije in Hrvaške. V letu 2008 bosta zaposlena nov informator in koordinator otroških dejavnosti, ki bo med vrtci koordiniral pro-gram in delavnice za predšolsko populacijo. »Nadaljujejo se delav-
nice, kot so kitarska, bobnarska in likovna, ki so se sicer začele že v začetku šolskega leta, a so prijave še zmeraj možne,« pravi koor-dinator programov Ivor Knafelj. Prav tako bodo tekom leta pote-kale multimedijske delavnice za programiranje, grafiko, video in fotografijo.
»Na področju multimedije smo se lotili delavnice, kjer smo skušali povezati številne moderne medi-je; produkt bo povezava med ar-hitekturo, 3D-modeliranjem in animiranjem, zvokom ter vide-om,« pravi Janez Žlebič, vodja multimedijskega centra KRIK. K sodelovanju so bili povabljeni dijaki in študentje, ki so skupaj z mentorji določili štiri območja v centru Murske Sobote, ki so še neurejene, degradirane moderne zone. Istočasno so naredili idej-na polja, kaj bi se dalo na teh
območjih postoriti. Predstavitev končnega produkta bo v sredini februarja, zastavljena pa je tako, da se lahko nadgrajuje tudi v pri-hodnjih letih.
Zaradi uspešne MIKK-ove film-ske produkcije v lanskem letu, ko je film Goslač Mateja Kolmanka med kritiki bil dobro sprejet in je tudi zmagal na enem festivalu, bo več dejavnosti tudi na filmskem področju. Tako bo potekala de-lavnica Od ideje do filma, ki bo zajemala pisanje scenarija, filmsko fotografijo in samo snemanje ter pripravo končnega produkta. V drugi polovici leta pa bo organizi-ran tudi festival kratkega filma. »Narejena bo analiza zadovolj-stva naših uporabnikov, mladih in s področja predšolske vzgoje. Za slednje bomo tudi letos pripra-vili gledališke in lutkovne pred-stave, v sodelovanju s Centrom
za socialno delo pa bodo orga-nizirane delavnice za otroke,« pravi Dominik Steiner, direktor MIKK-a. Prav tako se obeta sode-lovanje z murskosoboško Galerijo. Ena razstav bo v sredi leta, in sicer bo to razstava bivših diplomantov različnih fakultet, ki so obiskali MIKK-ovo likovno delavnico in tam s tega področja pridobivali nova znanja. Javni zavod MIKK ima za leto 2008 predviden pro-račun v višini 205 tisoč evrov, od tega bodo od Mestne občine Murska Sobota za delovanje, pro-jekte in javna dela prejeli 126 tisoč evrov.
Novi izzivi - nova iskanja - nove poti
Geza Grabar
Po zelo uspeli slikarski razstavi, ki jo je avtor ob svoji 70-letnici pri-pravil najprej v Gornji Radgoni, je natanko 30 njegovih del z le-tnico nastanka 2007 v decembru gostila še Pokrajinska in študijska knjižnica.
Veberič, rojen v Seliščih pri Sv. Juriju ob Ščavnici, že vrsto let živi
in ustvarja v Murski Soboti in velja za eno osrednjih pomurskih oseb-nosti ljubiteljskih likovnih ume-tnikov zadnjih nekaj desetletij. Na tokratni razstavi je Lojze Veberič presenetil z najnovejšimi likovnimi deli velikega formata v akrilni tehniki, pri katerih pa se je poslužil popolnoma nove in samo-
svoje tehnike, katere posebnost je v zelo tankem nanosu barv. Kot pravi, ta tehnika omogoča s slikar-skim čopičem in barvami izraziti njegovo lastno poezijo oziroma omogoča njegovo notranje doži-vetje iz narave prenesti v likovni izdelek.
Nad omenjeno tehniko sta bila navdušena tudi akademska slikarja iz Pariza v Franciji in Kanade, re-koč, da bi se s temi izjemno kako-vostnimi deli lahko postavil tudi v največjih svetovnih slikarskih galerijah.
Veberič je tudi sicer v pomurskem prostoru zelo poznana osebnost, saj se ga marsikdo v mlajših le-tih spominja kot trgovca, zatem aranžerja, učitelja, dizajnerja, or-ganizatorja kulturnih prireditev in nenazadnje ljubiteljskega likov-nega umetnika, ki se od mladih let ukvarja z grafiko, kiparstvom in slikarstvom.
Svojo domačijo je že v 70. letih prejšnjega stoletja preuredil v Galerijo Domačija, kjer so bile šte-vilne amaterske in glasbene likov-ne kolonije, v takratnem Vidmu pa so po njegovi zaslugi prirejali tudi kiparske kolonije. Znan je tudi po številnih veličastnih lese-nih skulpturah. Pred njegovo do-mačijo je postavil veliko skulpturo svoje mame.
Veberič je doslej pripravil že več kot 30 samostojnih ter sodelo-val na več kot 125 skupinskih razstavah.
Je član številnih likovnih dru-štev in sekcij: likovne sekcije DU Murska Sobota Mozaik, Društva Likos in Likovnega društva Gornja Radgona.
21
KULTURA
Mura 05
brez novih igralcev
Karlo Vrataric
Jesenski del prvenstva za Muro 05 se ni končal tako, kot bi od kluba, ki se želi vrniti v najvišji rang tekmovanja, pričakovali. Četudi so po koncu prvega dela sezone napovedane analize in iskanje šibkih točk v moštvu dajali upanje na nove, kvalitetne igralce, temu ne bo tako.
Priprave na spomladanski del pr-venstva so se že pričele, v igralskem kadru pa ni pričakovati večjih sprememb. Klub je zapustil Marko Kramberger, novih igralcev pa naj ne bi bilo. »Kar se okrepitev tiče, lahko z zagotovostjo povem, da jih v zimskem prestopnem roku ne bo. Že v začetku smo si zadali cilj, da bomo priložnost ponudi-li mladim domačim igralcem,« pravi predsednik kluba Dejan Kološa. A vseeno bo moštvo močnejše vsaj za dva igralca, ki v jesenskem delu zaradi poškodb nista veliko nastopala - Jerneja Janžo in Mirana Bencika.
Pred koncem preteklega leta se je vseeno zgodila sprememba v strokovnem štabu, kjer ob tre-nerju Edinu Osmanoviču ne bo več Nedeljka Topiča. »Pomočnik trenerja Topič ni upošteval na-vodil in pravil kluba, zato smo
mu predlagali sporazumno pre-kinitev pogodbe,« je na kratko pojasnil Kološa, o konkretnih razlogih pa ni želel spregovoriti. Novega pomočnika si bo izbral v kratkem izbral Osmanovič sam, sicer pa so priprave na drugi del prvenstva začele v ponedeljek, 14. januarja, in se bodo po dogovoru z vodstvom kluba nadaljevale v Murski Soboti, dokler bo vreme to dovoljevalo.
Že pred začetkom uradnih priprav so se izbrani igralci v prvem kon-cu tedna v letu 2008 pomerili na dvoranskem malonogometnem tekmovanju v Mariboru, kjer sta poleg desetih prvoligaških moštev s povabilom nastopila še Olimpija Bežigrad in Mura 05. Barve črno-belih so branili Kamnik, Ajlec, Benkič, Kulčar, Plošnik, Horvat, Balažič, Slavic, Sreš, Fajfar, Bozgo in direktor kluba Gutalj. Čeprav Muraši niso bili rezultatsko naj-bolj uspešni, saj so doživeli po-raze proti Domžalam, MIK-u CM Celje, Kopru in Dravi, pa tekmovanja niso zapustili sklonje-nih glav, saj so pred slovesom so premagali ljubljanski Interblock. Za uteho ostaja dejstvo, daje 36-letni igralec črno-belih Kliton Bozgo skupaj z Ziličem s sedmi-mi zadetki postal najboljši strelec turnirja.
»Zahvalil bi se organizatorjem, ki so nas povabili v prvoligaško druščino, in povedal, da je turnir
dobro zastavljen. Za naše fante je bil lepa izkušnja in hkrati pri-ložnost, da občutijo razlike med prvo in drugo ligo,« je povedal Goran Gutalj, ki je nekaj minut preživel tudi na parketu. »Veseli me napredek pri posameznih igralcih, ki so nase opozorili tudi druge klube in vzbudili pozornost in zanimanje, vendar zaenkrat slo-venskega prostora s svojimi igralci ne mislimo hraniti, ampak igral-cem želimo po možnosti poma-gati do odhoda v tujino,« pravi Gutalj.
In kakšni so cilji moštva v spo-mladanskem delu prvenstva? »Najprej se moramo dobro pri-praviti, v kar smo prepričani. Pričakujem, da si je za ta del pr-venstva vsak zadal tudi svoj osebni cilj, vsi pa bomo zrelejši za nekaj mesecev. Pričakovati je, da bo vsak igralec ki bo branil barve Mure 05, k bolj mirnemu nadaljevanju sezone pridodal svoj delež,« pravi trener Osmanovič, medtem ko je po mnenju predsednika Kološe najvažneje drugi del prvenstva od-igrati čim bolje in se uvrstiti blizu vrha, čeprav je želja vedno prvo mesto, a je realnost drugačna.
22
ŠPORT
Smučarski sejem
Geza Grabar
Kot uvod v novo smučarsko sezono v organizaciji Športne zveze Murska Sobota že vrsto let v začetku decem-bra poteka sejem rabljene smučarske opreme, na njem pa je bilo mogo-če prejšnja leta pod ugodnejšimi pogoji kupiti tudi novo smučarsko opremo nekaterih znanih trgovskih ponudnikov.
V telovadnico OŠ I je sejem tudi letos privabil na stotine obisko-valcev kakor tudi lastnikov smuči in smučarske opreme, ki so želeli prodati odvečno opremo. Po tra-diciji je bila najpestrejša ponudba opreme za najmlajše, ki jo otroci tudi najhitreje prerasejo.
Ze nekaj časa je na levem bregu Mure aktualna zamisel, da bi v pokrajini ponovno ustanovili smučarski klub. Ta je s sedežem v Murski Soboti deloval do leta 2004, vendar je zaradi nekaterih težav njegovo delovanje zamrlo. Za namen ustanovitve nove-ga kluba, ki naj bi se imenoval Smučarski klub Prekmurje, je bil še imenovan posebni iniciativni odbor, do ustanovitve pa naj bi prišlo še to zimo.
Tudi namen novega kluba bi bil organiziranje smučarskih tečajev, sejmov, tekmovanj in zlasti cenej-
ših smučarskih vozovnic oziroma organiziranih smučanj. Kot pravi podpredsednik športne zveze in eden pobudnikov ustanovitve kluba Peter Juteršnik, naj bi se novi klub s svojo ponudbo zlasti osredotočil na Roglo, ki nudi naj-boljše pogoje za vse omenjeno, za
povrh pa je nam tudi ena najbliž-jih smučarskih destinacij.
Hokej na travi v Pomurju
Marsikdo ne ve, da ima tradicija igranja hokeja na travi v Pomurju že polstoletno zgodovino. Po zaslugi vsestranskega športnika in velike-ga športnega delavca prof. Evgena Titana so slovensko zgodovino igre z ukrivljenimi lesenimi palicami in belo žogico začeli pisati prav v naši pokra-jini. Najprej so jo začeli igrati v Murski Soboti, kmalu pa so se zanjo navdušili tudi v drugih krajih pokrajine ter tudi v Ljubljani in Mariboru.
Ob tem jubileju so v murskosobo-škem PAC-u pripravili slovesnost, na kateri so se spomnili začetkov; kot se za tak jubilej spodobi, pa so najzaslužnejšim podelili tudi priznanja.
Uvodoma je tehnični vodja HK Moravske Toplice Jože Črnko na-vrgel nekaj informacij iz svetovne zgodovine igre ter opozoril, da je hokej na travi star evropski šport, ki izvira iz Anglije, in da je svetov-
na zveza za hokej na travi (FIH) ena najstarejših svetovnih zvez (z letom ustanovitve 1868).
V izčrpnem kronološkem pre-gledu dogodkov, zbranih po posameznih desetletjih, je sekre-tar Športne zveze MO Murska Sobota in dolgoletni igralec Ludvik Zelko, ki je za prispevek in delovanje v tem športu lani prejel tudi Bloudkovo plaketo, dejal, da je ta šport doživel največji razmah prav v zadnjem obdobju. Tako v Pomurju tačas uspešno delujejo štirje klubi: poleg najstarejšega v Murski Soboti še v Lipovcih, Predanovcih in Moravskih Toplicah. Pohvalno je, da se za ta šport navdušuje vse več mladih. Zanimivo je bilo prisluhniti tudi zvočnim zapisom ter si pogledati slikovne in tekstovne prispevke o tem športu, ki ga je za celotno obdobje pripravil športni novinar Tonček Gider.
Po pregledu kronologije je priso-tne nagovoril tudi pionir pomur-
skega hokeja na travi prof. Evgen Titan, ki je v pomurskem prosto-ru dal neizbrisen pečat tudi števil-nim drugim športom. Ponosen je, da se je ta šport v pokrajini tako močno zakoreninil in mu je zaradi številnih selekcij mladih zagoto-vljena svetla prihodnost.
23
EKO NALOŽBE
VLAGAJTE V NAJBOLJ NAPREDNE ZELENE TEHNOLOGIJE!
NALOŽBENO ZAVAROVANJE EKO NALOŽBE
Z JAMSTVOM GLAVNICE
AKTUALNO
Ustanovljena
Pomurska gospodarska zbornica
Karlo Vrataric
V petek, 11. januarja, je bila v Hotelu Diana v Murski Soboti ustanovljena Pomurska gospodar-ska zbornica, ki bo nadomestila Območno zbornico za Pomurje. Predsednik novoustanovljene zbornice je Stefan Sobočan, di-rektorica pa Mateja Hauser.
Na ustanovni skupščini je pri-sostvovalo 56 od 86 ustanovnih članov, ustanovitev nove zbornice pa ne pomeni negiranja sistema
Gospodarske zbornice Slovenije, ampak nadgradnjo dela in ak-tivnosti Območne zbornice za Pomurje. Temeljno poslanstvo zbornice je združevanje podje-tij, ki imajo ugled v regiji in širše ter se želijo aktivno vključevati v oblikovanje poslovnega okolja na različnih ravneh. Struktura njenih članov predstavlja 80 odstotkov kapitala in prihodkov na ravni regije.
Za prvega predsednika PGZ je bil izvoljen direktor lendavske družbe Variš Štefan Sobočan, ki je tudi eden od štiriintridesetih čla-nov upravnega odbora. Sobočan je ob tej priložnosti povedal: »Zahvaljujem se za izkazano za-upanje in se zavedam, kako odgo-vorno funkcijo sem prevzel, kajti pričakovanja novoustanovljene Pomurske gospodarske zbornice so velika. Prostovoljno članstvo v zbornici je nujno zlo za malo, srednje in veliko podjetje v naši regiji. Člani PGZ imamo lastno vizijo, poznanstva, vrednote, po-znamo svoje prednosti in slabosti. Smo razvojno naravnani in ima-mo rezultate. Delamo in živimo v okolju, zato nam ni vseeno, kaj se okoli nas dogaja. Imamo pa tudi komparativne prednosti, saj smo neposredno med sabo v stiku, se poznamo, poznamo svoje zmo-
žnosti in cilje.«
Direktorica zbornice bo Mateja Hauser, člani nadzornega odbora pa Franc Huber, Božo Knehtl in Danica Kos. Ključni projekti v letu 2008, katerih cilj je znižati stroške poslovanja, bodo aktivno obliko-vanje, sodelovanje in vplivanje na smernice regionalne razvojne po-litike, predvsem v segmentu vseh vrst infrastrukture in prostorskega načrtovanja. Zbornica bo skrbela za oblikovanje pogajalskih skupin za neposredne finančne koristi članov pri oskrbi z energijo, suro-vinami in storitvami ter za skupen nastop do mono- in oligopolnih organizacij. Člani zbornice bodo skrbeli za generično promocijo Pomurja z namenom večje kon-kurenčnosti produktov in storitev ter ustvarjanja pogojev za doselje-vanje kakovostnih kadrov.
25
AKTUALNO
Skupina Panvita se širi tudi izven Slovenije
Karlo Vrataric
Ena večjih pridelovalk hrane v Sloveniji Skupina Panvita sledi zastavljeni strategiji rasti, ki se tudi v nadaljnje ne bo zaustavila. Letošnje leto bo zato v znamenju internacionalizacije, saj si želijo večjo prepoznavnost in prisotnost na trgih srednje Evrope.
»Kljub nenehni rasti obsega po-slovanja je za Skupino Panvita strateškega pomena pridelava varne, kakovostne in okusne hra-ne, ki jo zagotavljamo z nadzo-rom in s sledljivostjo od njive do mize,« pravi predsednik uprave Dejan Židan. Enajst vertikalno povezanih družb je poslovno leto zaključilo s prek 90 milijoni evrov prihodkov, tudi na računa povečanja izvoza. Zaradi klimat-skih sprememb so se usmerili v prestrukturiranje poljedelstva, na-mensko proizvodnjo poljščin na družinskih kmetijah so povečali za 106 odstotkov, boljše rezultate od pričakovanih pa sta dosegli še
reja perutnine in družba Panvita Mir.
Že leto in pol pa uspešno obratuje Bioplinarna Nemščak, na kar so še posebej ponosni. S tem je naša država začela z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov, h ka-teremu so se zavezali s podpisom Kjotskega protokola. »Proizvedli smo deset milijonov kilovatnih ur energije iz obnovljivih virov, pro-izvedli dovolj toplotne energije za pokritje farme prašičev, za kar smo pretekla leta potrebovali pet tisoč ton kuriv, ter hkrati proizve-dli biogoščo oziroma organsko gnojilo,« pravi Židan. Končana pa je že tudi gradnja naslednje bi-oplinarne v Motvarjevcih, ki pa zaradi težav z ustanovljeno civilno iniciativo z začetkom leta ni priče-la s poskusnim obratovanjem, kot je bilo to predvideno.
Letošnje leto bo za Skupino Panvita v znamenju internaci-onalizacije. V prvi vrsti je s tem
mišljena rast izvoza mesnih iz-delkov, povrtninarstva in krmil. Drugi korak je kapitalski vstop na tuje trge, ki se je začel že lani, kjer so s srbskimi partnerji prevzeli Vojvodinsko kmetijsko družbo. V Srbiji je že ustanovljena druž-ba Panvita Mesna industrija, čez tri mesece pa bo začela delovati tudi družba Panvita Bačka. Tretji korak k internacionalizaciji je pri-merjanje lastnega delovanja z naj-
boljšimi praksami s tega področja v Evropi. Trenutno ima Panvita okrog 620 zaposlenih, ta številka pa se bo v letu 2008 še povečala za pet odstotkov.
Megras
z novimi prostori
Družba Megras je konec lanskega leta v novih poslovnih prostorih na Noršinski ulici, ki bodo omo-gočali dolgoročno prostorsko re-šitev in nadaljnjo širitev ter razvoj, pripravila dan odprtih vrat. Podjetje Megras je bilo ustano-vljeno leta 1991, ukvarjajo pa se s proizvodnjo kovinskih izdelkov - pretežno obročev in prirobnic iz železa, nudijo pa še prevoze in delo z dvigali za potrebe gradbeni-štva. Konec lanskega leta so odprli nove prostore na Noršinski ulici v
Murski Soboti, ki 31 zaposlenim omogočajo nadaljnjo širitev in ra-zvoj. Poslovno-proizvodni objekt se razteza na 1600 kvadratnih me-trih in je stal 1,5 milijona evrov, pričakujejo pa, da se bo investi-cija povrnila v naslednjih desetih do petnajstih letih. Podjetje ima letno 2,7 milijonov evrov realiza-cije, od tega 75 odstotkov na tuje trge in le četrtino na domači trg.
26
AKTUALNO
Kmetovanje
Geza Grabar
Zanimivo predpraznično srečanje predstavnikov ekoloških pridelo-valcev, gostincev ter drugih inšti-tucij in zavodov je skušalo najti odgovore na možnost, predvsem pa pomen ekološke pridelave v Pomurju.
Razpravljavci tudi s trenutnim stanjem ekološke (kulinarične) ponudbe in vključenostjo le-teh v prehrano najmlajših niso zadovoljni.
Okrogla miza je po besedah mag. Tatjane Buzeti (Center za zdrav-je in razvoj, Murska Sobota) kot ene od organizatoric potekala v spoznanju, da je v pomurski regiji kot najbolj kmetijskem območju v državi prav ekološka pridelava
med najmanj razvitimi.
Kot glavni razlog za to navajajo močno in razvito konvencionalno kmetovanje, pomanjkanje zave-sti manjših kmetij o priložnosti v ekološko pridelani hrani, str-njenosti kmetijskih površin, po-manjkanju delovne sile in tudi v tej smeri ne dovolj zainteresirani kmetijski stroki.
Spomnimo: Pomurci so nekoč na tem področju orali ledino, saj je podjetje Mikrokozmos z ekološko pridelavo začelo že v 80. letih prej-šnjega stoletja. A takrat klime za tovrstno potrošnjo še ni bilo. Uživanje ekoloških živil ima v primerjavi s konvencionalnimi nesporne prednosti, je prepričana
Okrogli mizi sta sledili degustacija ekoloških testenin in drugih na ekološki način pridelanih jedi ter dobrodelna prireditev Ekološke drobtinice, s katero je Linos klub Murska Sobota s prodajo drobnih zavitkov ekoloških jedi zbiral prostovoljne prispevke za otroke iz socialno ogroženih družin.
mag. Branislava Belovič (Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota), v isti sapi pa je dodala, da živila, pridelana na sonaravni
način, nikoli na trgu ne bodo v masovni ponudbi, ker tudi šte-vilo potrošnikov te hrane ne bo množično.
Kmetom
ne bo dolgčas
Geza Grabar
Zima je tudi za kmetovalce in vse zaposlene v kmetijstvu čas stro-kovnih izobraževanj, tečajev in občnih zborov. Tega se že vrsto let zavedajo tudi na Kmetijsko-goz-darskem zavodu Murska Sobota, kjer so konec lanskega leta že po tradiciji izdali knjižico pod naslo-vom Program strokovnih preda-vanj, izobraževanj in prireditev v letu 2008. Glavnina njih se bo odvijala v prvih treh mesecih leta, za ukrepe integrirane in ekološke pridelave pa nekaj tudi v poletnih mesecih.
Kot ugotavlja direktor mursko-soboškega zavoda Franc Režonja, ki je tudi uvodničar kar 54 strani obsežne brošure, bo slovensko kmetijstvo tudi v letu 2008 pred velikimi izzivi. Med drugim je v proceduri kar nekaj zakonov: o naravnih nesrečah, o soobstoju GSO, o kmetijstvu, gozdovih. »Pomurci imamo pripombe zlasti na Zakon o kmetijskih ze-mljiščih in na Zakon o gozdovih. Prizadevamo si za pošteno popla-čilo škode po divjadi,« je zapisal, vendar ni mogel mimo že v marcu lani sprejete vladne Uredbe o pla-čilih kmetijsko-okoljskih ukrepov v letu 2007-2010 in o plačilih za ukrepe druge osi Programa razvo-ja podeželja 2007-2013. »S tako uredbo je vlada najbolj prizadela Pomurje kot najbolj kmetijsko regijo, saj so se nam sredstva po posameznih podukrepih (IPL, KOL, SOR, ZEL in drugo) bi-stveno znižala napram letu 2006. Tako se je še povečal razvojni raz-korak med Pomurjem in drugimi regijami v Sloveniji.«
V skladu z uredbami skupne kme-tijske politike EU bo tudi to zimo
kmetijcem v pokrajini ob Muri v prvi vrsti na voljo cel niz novih in obnovitvenih izobraževanj ozi-roma tečajev ukrepov kmetijsko-okoljskih plačil. Te se nanašajo tako na navzkrižno skladnost, osnovno izobraževanje, pomur-ski kmetijski specialisti in terenski svetovalci, ki so tudi letos glavni predavatelji, pa se bodo dotaknili tudi za to območje izvedljivih po-dukrepov teh plačil.
V	drugem delu knjižice, ki jo je murskosoboški zavod izdal v na-kladi 3.000 izvodov in jo je brez-plačno dobila večina pomurskih kmetij, je navedenih več kot 70 terminov še za klasična tematska področja. Od govedoreje, praši-čereje in reje drobnice do polje-delstva, vinogradništva, vinarstva, sadjarstva, urejanja vrta, ekono-mike v kmetijstvu, zdravstvenega varstva rastlin, varstva pri delu, čebelarstva, računalništva ter za dom, družino in dopolnilne de-javnosti. Razpisani so tudi termini blizu 20 pomurskih društvenih in nekaj ostalih ocenjevanj vin.
Na koncu je vseh 235 predavanj, tečajev, ocenjevanj in občnih zborov zaradi lažje preglednosti v zgoščeni obliki razvrščenih še po kronološkem zaporedju.
V	knjižici so tudi letos navedena vsa imena, telefonske številke in elektronski naslovi vseh pomur-skih kmetijskih svetovalcev. Vseh skupaj je 41, od tega jih 12 dela kot specialistični svetovalci; ostali pa v 13 različnih krajih oziroma štirih enotah - Murska Sobota, Gornja Radgona, Ljutomer in Lendava, tvorijo razvejeno mrežo terenske svetovalne službe.
27
GASILCI
Zgledna organizacija
z jasno vizijo
Geza Grabar
Nad podatkom bi se vsi morali zami-sliti: število gasilskih intervencij se je v MO Murska Sobota v štirih letih povečalo za več kot dvakrat; več kot 98 % vseh opravi osrednja enota v občini - GD Murska Sobota
“V Gasilski zvezi Mestne občine Murska Sobota že nekaj let ugo-tavljamo in spremljamo povečanje požarne ogroženosti v samem me-stu kakor tudi v vseh primestnih naseljih. Če pogledamo statistiko od leta 2002 pa do danes, lahko ugotovimo, da se je požarna ogro-ženost v mestni občini povečala do trikrat,” v obsežni oceni stanja požarne in druge ogroženosti ter problematiki gasilstva v občini ugotavljata predsednik Stefan Barbarič in poveljnik Franc Olaj. Ob navajanju največjih nevarnosti in potencialnih žarišč za nesreče pravita, da se požarna ogroženost najbolj povečuje pri gradnji ben-cinskih črpalk, ki so že po svoji naravi grajene ob največjih pro-metnicah, torej tam, kjer je fre-kvenca ljudi največja. “Požarna ogroženost se je povečala tudi pri prometni infrastrukturi: pri železniškem prometu, kjer ostaja vprašanje prevoza nevarnih snovi, pogoste zapore prehodov z zapor-nicami pa dodatno onemogočajo hitro intervencijo vozil na nujni vožnji. Čeprav nevarnosti v urba-nem okolju statistično ne pome-nijo velike obremenitve, je le-ta stalno prisotna. Najbolj je izraže-na v industrijski coni na vzhodu mesta, v samem mestnem jedru in v kompleksu blokov Lendavska.
Ne smemo pozabiti tudi na požare na individualnih stavbah, katerih izvori se lahko dokaj hitro razširijo na širšo okolico,” ugotavljata v uvo-dni oceni požarne ogroženosti.
Osrednja vloga GD Murska Sobota
V primeru intervencij za vse ne-sreče v občini je najprej aktivirano GD Murska Sobota kot glavno in osrednje društvo, ki ima do naj-bolj oddaljenega kraja v občini reakcijski čas krajši kot 10 minut. Kolikšno vlogo igra osrednja eno-ta GD Murska Sobota, pove poda-tek, da je kar 98 % vseh intervencij v mestni občini v njihovi domeni. Vloga je izjemna tudi na nivoju ce-lotnega Prekmurja, saj je društvo aktivirano za večino požarov in za vse nesreče v cestnem prometu. Po potrebi in glede na lokacijo nesreče so aktivirana še ostala ga-silska društva v občini. Skupaj z že omenjenim v Murski Soboti, ki je po kategorizaciji GZS društvo V. kategorije, jih je dvanajst: od tega je sedem krajevnih društev I. kategorije (Krog, Kupšinci, Markišavci, Nemčavci, Polana, Satahovci in Veščica), enako tudi industrijsko gasilsko društvo (IGD) Mura, tri društva pa so II. kategorije (Bakovci, Černelavci in Rakičan).
V	vsa omenjena društva - vsa so tudi članice GZ MO, je vklju-čenih 792 članov, od tega je več kot dobra polovica gasilcev ope-rativcev in operativcev kot rezer-va. Poleg 171 gasilk, ki so zlasti številne v Černelavcih, Polani, Markišavcih in Veščici, so v zve-zi ponosni tudi na mlajše člane: pionirje in mladince. Z največjim številom slednjih se lahko najbolj pohvalijo v Rakičanu, Satahovcih, Markišavcih, Veščici in Kupšincih. “Ponosni smo pa lahko na neneh-no povečanje pri članicah. Vendar pa si kljub temu prizadevamo, da bi vsako leto pridobili nove čla-ne in članice ter mladi kader. Za uspeh k temu gre pripisati dobro vodeni politiki vseh vodstvenih ljudi od PGD do GZ MO, če vemo, da se v to delo vloži ogro-mno prostovoljnega dela in časa,” sta Barbarič in Olaj v oceni stanja zapisala o članstvu v društvih.
V	zvezi pa so relativno zadovoljni s trenutno opremljenostjo društev, ki je glede na kategorizacijo zado-voljivo. Med 25 vozili jih je veči-na že opremljena po merilih GZS, nekaj pa jih bo treba še zamenjati. Vozili PGD Satahovci in Kupšinci naj bi tako letos nadgradili in vgradili črpalki za visoki tlak, kar je pogoj za dobro intervencijo pri notranjih požarih.
Tudi ob tej priložnosti pa najodgo-
28
GASILCI
vornejša v GZ MO Murska Sobota nista zaobšla vprašanja zamenjave avtolestve v GD Murska Sobota, ki se ji po skoraj 29 letih uporabe izteka življenjska dobra. Leta 2011 bodo namreč pretekli vsi resursi za njeno vzdrževanje, zato proizva-jalec več ne bo mogel zagotavljati njene brezhibnosti. “Tako bomo morali že sedaj misliti na novo, sodobnejšo avtolestev, katere vre-dnost pa se giblje med 800 in 900 tisoč evri. To je projekt nabave več občin ali v bodoče pokrajine.” Tudi kar zadeva opreme za osebno in skupno zaščitno opremo gasil-ca, je stanje zadovoljivo, saj naj bi tretjino predpisane manjkajoče osebne zaščitne opreme za gasilce v celoti izpopolnili v letu 2009 ali 2010.
Požarna ogroženost pre-rašča prostovoljstvo
V nadaljevanju sta se Barbarič in
Olaj dotaknila še usposobljenosti operativnega članstva, ki je po nju-ni oceni zadovoljivo, vendar jim vrste požarov in ostalih nesreč narekujejo, da morajo nenehno posvečati velik poudarek izobraže-vanju in usposabljanju, saj stale-ti pogoj za dobro in pravilno izpelja-no intervencijo. “Naloga gasilcev pa ni samo gašenje požarov, pač pa dobivamo čedalje več nalog, ki se nanašajo na posledice naravnih nesreč, poplav, toče, suše, tehnične in prometne nesreče, epidemije in podobno.”
Ob relativno ugodni mreži vodnih virov oziroma nadzemnih in pod-zemnih hidrantov - na celotnem območju mestne občine jih je 139, poleg tega pa še 69 v mestu Murska Sobota, glede operativne organiziranosti sogovornika ugo-tavljata, da je pri takšnem razvoju mesta Murska Sobota in okolice v bodoče na prostovoljni bazi ne-mogoče graditi požarno varnost.
Ker imajo prostovoljni gasilci pri izostankih z dela zaradi gasilstva pri delodajalcih vse večje težave, te pa nastopijo tudi v primeru inter-vencije, predlagata, naj osrednje društvo (GD Murska Sobota) še poveča svojo operativnost, tj. dodatno operativno poklicno zaposlitev.
Zanimiv je tudi predlog financi-ranja dejavnosti gasilstva v priho-dnje. Če bo namreč lokalna sku-pnost v prihodnosti hotela imeti - in v to ne dvomimo, dobro uspo-sobljeni kader s primerno tehniko, vodstvo GZ MO predlaga uvedbo t. i. požarnega evra. To bi bilo smi-selno predvsem pri novogradnjah in zazidalnih parcelah kakor tudi na obstoječih. Prepričani so na-mreč, da bi s tem vsaj delno rešili financiranje, posebej investicije v opremo in v izobraževanje ljudi. Na ta način pa bi tudi delno raz-bremenili proračunska sredstva. Da bi zagotovili dobro pripravlje-nost gasilskega delovanja na daljši
rok, Barbarič in Olaj menita, da bi morali obdržati obstoječi nivo prostovoljnih gasilcev v mestni ga-silski zvezi, po drugi strani pa bi ga vedno dopolnjevali z novimi ka-dri. “Problem je predvsem v osre-dnji enoti GD Murska Sobota, ko se struktura pripadnikov odmika v leta, ko operativno ne morejo delovati pri današnjih zahtevnih intervencijah. GZ MO ima pri-pravljeno vizijo, kako na daljši za-gotoviti rok dobro pripravljeno operativo, vendar se bo moralo tudi v zakonu nekaj spremeniti," zaključujeta.
29
KRIŽANKA
NAGRADNA KRIŽANKA
Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 5. februarja 2008 na naslov:
Mestna občina Murska Sobota Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota s pripisom: Za križanko
Nagrada za križanko v januarski številki Soboških novin je: izlet za 2 osebi na Valentinovo, 16. februarja,
v romantično VERONO.
Nagrado poklanja turistična agencija Sonček.
Nagrajenec križanke iz prejšnje številke:
TOMAŽ ŠKOF, Zelena 1,9000 Murska Sobota
Žrebanje prispelih dopisnic nagradne križanke Soboških novin je v studiu TVIdea-Kanal 10potekalo 7. januarja 2008ob 16.45.
glasilo: SOBOŠKE N0VINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj MO MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2,
9000 Murska Sobota člani izdajateljskega odbora: ANTON ŠTIHEC, JOŽE CASAR, mag. MARJAN GUJT, GEZA KIŠFALVI, NIKOLAJ MIRAN LANŠČAK, DARKO RUDAŠ, DAVOR ŠKORJANEC, DEZIDER Š00Š, DANIJELA ŽITEK
naslovnica: TANJA ZRINSKI odgovorna urednica: BRIGITA BAVČAR jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ oblikovanje: IN0UA, d. o. o., grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p. naklada: 7000 izvodov
SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu brezplačno.
30
VESELI DECEMBER
SILVESTROVANJE
31
Priklopite
kjerkoli.
Mobitel
WWW.MOBITEL.SI