Beseda o glavni skupščini Iz »Učiteljskega tovariša« in deloma po dnevncm čalsopisju je ¦slovensko učiteljstvo v glavnem že obveščeno, kako in kaj se je godilo dnc 20. in 21. avgusta na našem najvišjem onsanizačnem forumu. Ob navzočnosti skoraj treh tisočev učiteljstva, izmed katerih kakih 500 delegatov, je opozicionalna manjšina, sestoječa iz približno 130 delegatskih članov, dva dneva ovirala vsako stvarno delo ter povzročila razpust skupščine, ko so bile komaj izvršene vse potrebne formalnolsti za reden potek stvafnega dela. Paziti smo se morali, da si je večina tako rekoč z angleško potrpežljivostjo in v potu svojega obraza, mimo vseh izzivanj in v satanskem hrupu opozicije, p'o celodnevnem postu priborila formalne pogoje za začetek stvarnega razpravljanja. Dne 25. septembra naj bi se torej delo natlaljevalo tam, kjer ga je zapoved policijekejia komisarja prekinila 21. avgusta. Minilo je od tistega dogodka žc 20 dni, a vitis neugodja, ki ga je zlasti nam Slovencem zapustil, ,se še vedno noče ublažiti. Takih mctod Slovenci nismo vajeni ter — upamo vsaj, — da se jim ne bomo nikdar privadiii. Človek, ki je vajen genitlementskega parlamentarnega nastopanja, se čuti v navzočnosti sličnega divjanja kulturno, moralno in estettsko ponižan in užaljen. KLjub temu, da skušamo razumeti tako osebne k#kor stvarne momente, ki nam pojasnjujejo in deloma tudi opravičujejo podobne izbruhe, odklanjamo Slovenci odločno in z največjim notranjim odporom tak »parlamentarizem« svojih južnjaških tovarišev. Na svojih zborovanjih priznavamo samo en kriterij in to je boljši in preDričevalnejši argument, ki si ga po prosti osebni odločitvi osvojimo in zagovarjamo. Za tak argument je pa treba parlamentarne in demokratične kulture zborovalcev, sicer se izpridi vsaka skupščina v terorizem, bodisi večine nad manjšino ali pa manjšine nad večino, kakor se je n. pr. zgodilo to na naši letošnji glavni skupščini. Poleg te formalne strani tega vprašanja ne smemo pa pozabiti in zapostavljati še druge, nič manj važne stvarne strani. Ob sedanjcm ustroju naše organizacije pomenja vsakoletna glavna skupščina najvišjo in najbolj avtoritativno enunciacijo vsega jugoslovanskega učiteljstva ljudskih šol. Vsa naša javnost je in mora biti zainteresirana, kaj ji ima sporočiti njeno učiteljstvo vsako leto o stanrju osnovne Ijudske izobrazbe in vzgoje v naši državi, zaito prisluhne našim izjavam z viso potrebno pozornostjo, kajfi narod, ki se ne briga za svoj naraščaj, bo prišel prej ali slej pod kolesje skrbnejših in kulturnejših ljudstev in bo nepopravljivo zaastal v splošnem svetovnem razvoju. Cim globlje in resneje razumeva učiteljstvo svojo nalogo in dolžnost napram javnosti, tem bolj izčrpno, premišljeno in odgovorno&tno se bo glasilo njegovo poročilo, s katerim se obrača vsako leto na javnost. Po tem poroeilu se ravna tudi upoštevanje učiteljstva, njegove potrebnosti in njegovega ugleda. Kdor ne izgubi niti za trenutek iz vida vseh teh momentov, se bo znal obvladati tudi v najkritičnejših položajih in varovati tako svojo osebno kakor tudi čast vsega svojega stanu. Stvar, ki jo učiteljatvo mora dostojno zastopati in varovati, ni take narave, da bi jo smel kdor koli in v kateri koli situaciji omadeževati s kulturnega delavca nevrednim postopanjem. Kdor sebe ne obvlada, more še toliko manji vzgajati druge, zato meče tako nedisciplinirano izživljanje dokaj čudno luč na učitelje kot vzgojevalce narodnega naraščaja. Opozicija se je letos docela prepustila svojim nediscipliniranim instinktom, preprečila. je zato vsako stvarno razpravljanje na skupščini, in jugoslovanska javnost zaman čaka, kaj ji imajo sporočiti učitelji in vzgojitelji njene mladine. Ker imamo tu opraviti skoraj z rednim pojavom na naših glavnih skupščinah. kajti na ogromni večini dosedanjih zborovanj je bilo onemogočeno delo prav zaradi neparlamentarnega temperamenta nasprotnih si struj v udruženju, stojimo zlaisti Slovenci pred ne'zbežno nalogo, najti pot in način, da se v bodoče izognemo takim ponižujočim in nedostojanstvenim pojavom. S svojimi parlanientarnimi običaji ne pridemo Slovenci sploh do besede. Vse, kar koli bi mi lahko doprine&H k boljši izgraditvi celokupne organizacije, za kar bi s svojimi mnogoletnimi izkušnjami 1a yseh področjih šolske in vzgojne organi2acije pomagali v skupnem delu, oistane neiz•"ečeno ali se pa izgubi v trušču skupščinskih anomalij. Kcr ,se bodo v letošnjem šolskem letu na [Jovo pretresala pravila našega udruženja, "Orno morali ob novem konceptu upoštevati zjasiti to žalostno dejstvo in zasigurati učitelj^kemu stanu iz tega temelja oni ugled, ki mu Je za vršitev njegove misije v naši javnosti neobhodno potreben.