Kako se slovenski pa tadi konservativni poslanci za davkeplačilca potegujejo. Eedaj bo pri nas boljae v gospodarstvenskih in političnih zadevah ? Menda vsled kake izvrstne letine? Nikakor ne! Marveč boljae zamore biti le tedaj, kedar bo sedanjemu državnemu zboru došel.konec in pri novib volitvah liberalna ustavoverna, pri nas nemškutarska, stranka v manjaino potianena, ob tla vržena! To se utegne letos zgoditi, ako Bog da in sre6a junaška. Liberalci kaj takega uže slutijo in pri6enjajo v državnem zboru volilce tolažiti, doma pa pripravljati se na 7olitve. Vaaj čudno se nam zdi, da sta lanska liberalna pa od vrlih Slovence7 pri volitvi v Mariboru zvržena kandidata, znaui Seidl in okrajni glavar g. Seeder, piejela 6astno srenj6anstvo, prvi 7 Bergenthalu, drugi 7 Rottenbergu! Ali ho6ejo nju tako za volilna moža postaviti? Ha Dunaju pa liberalni ministri in poslanci povdarjajo, kako da še nismo preve6 na slabem. Tudi so za6eli nekoliko najnujniše petrebe ,,študirati" n. pr. glede oderuho7, posilnega legaliziranja, 81etnega obiskovanja šol; tndi je minister Štremajer še prizanesel fran6iakauom itd. Ali vse to ne pomaga ni6. Vsestranaka aila, 7 katero smo po liberalizmu zaali, je prevelika in preo6itna. Tako n. pr. nam še do sedaj ni noben cesar, nobena vlada ni povzvišala državnib stroakov (letoa do 418.416,836 fl.). Noben ceaar, nobena vlada nam ni naložila toliko da6e (letos 392,000.000 fl.). Noben cesar, nobena vlada nas vtolike dolgo^e ni pahnila, da bi na leto toliko obrestij plačevali (letoa 97,000.000 fl.). Vrhu tega še noben cesar, nobena vlada ni iztirjevala da6e tako strogo in potrosno, kakor sedanja, izšedša nam iz ve6ine liberalnih poalancev. Nekoliko podrobnostij nam receno naj pojasni! Bilo je 1. 1870, ko so liberalci nvedli tako zvane zamudenske obresti (Verzagszinsen) pri iztirjevanjn davkov. T. j. davkoplačilca se je ukazalo, naj pla6a dotični svoj davek vsaki mesenc, 6e ne, se mu zaostala 3mesen6na dača kot dolg zapiae in od njega 6°/0 obreatij ra6uni. Prvo leto so mudni davkeplacilci pla6ali zamudenakih obiestij 44.476 fl., lani pa uže 491.568 fl. t. j. lOkr at več. Še žalostneje se godi tistim posestnikom, pri katerih se zaostala dača iztirjuje po eksekucijab. Zadnja leta se je tukaj postopalo nezaslišano strogo. Tako je prišlo na Eranjskem v 3 okrajih 145 posestev zavolj dolžne dače na dražbo. Eer ni bilo kUpcev, prevzela jih je davkarija po slepej ceni n. pr. Jurija Flajnika posestvo na 1081 fl. cenjeno za 5 fl. in M. Euntaričevo (1130 fl.) za 2 fl. To je straano! Tadi na Štajerskem se množi število takib eksekutivnih potroškov. L. 1868 bilo je dosta 82.060 fl. lani pa je trebalo 389.226 fl. Naposled so lani iztirjevanje še bolj napeli in itak nže dovolj usmiljenja 7rednim davkepla6ilcem pouzro6ili novib pla6il, davkariji pa pomogli do novih dohodko7. UVedli 80 namre6 lani tako Z7ane da^karijske eksekutorje t. j. iztirje^alce da7ko7, ki mudnim davkeplačilcem dopošiljajo skoz 14 dni opominjevalna pisma (Mahnschreiben), ki stoji vsako pm teden 78aki den 5 kr., drugi teden pa 10 kr., skup 1 fl. 5 kr. Ta znesek je 76asih 7e6ji od dolžne da6e. Slovenski poslanci g. Pfeifer, dr. Vošnjak, naš g. Herman itd. so 7 drža^nem zboru dali prebrati 18 takih pisem, ki so bila izdana zavolj dolžnih 29 kr., 27 kr., 17 kr., 15 kr., 9 kr., 5 kr., 4V2 kr. in cel6 zavolj 4 krajcarjev, in vendar je moral 78ak dolžnik tukaj pla6ati po 1 fl. 5 kr. Ali to ni žalostno? Da se takih pisem 6edalje ve5 razpoailja, pri6ajo nam zopet raetoče številke. Davkarije so namreč tako prejele novih in ae prav znatnib dobodkov: na Eranjskem v krškem okraju 1000 fl., na Štajerskem v ptujskem okraju tudi 1000 fl. in 7 št. lenartskem 500 fl. Valed tolikih tožeb od strani davkeplačilcev je 9 slovenskib in 30 konservativnih poslancev vprašalo iinančnega ministra: 1. Kako se glaai postava, ki pripuš6a u^edenje takih eksekutorje7. 2. ali mini8tra ni volja iztirjevanje polajaati in 3. drage eksekutorje odpraviti? Minister ae ni odgovoril. Bržčaa odgovor tndi ne bo ugoden vpraševalcem. To pa ne dene nic! Ljudstvo je tukaj zopet lehko spoznalo, da so za njegov pravi bla- gor vneti le poslanci, kakor naa Pfeifer, dr. Vošnjak, grof Barbo itd. potem nemaki kon8er7ati7ci n. pr. Earlon, Greuter itd. Liberalni poalanci pa gledajo ie na koristi svoje stranke, ne pa ljudst^a, kojo jih je po zmoti za poslance si izbral. Poslanci znani Seidl, maribcraki Duhač, celjski Forregger koroški Petrič se gori omenjenega 7prasanja niti podpi8ali niso. Blagor preobloženih da^keplacilce^ jim deveta briga. Torej pri zopetnih volitvab: proč ž njimi!