Odmev. in. V odmevu II. smo govorili o metodiki in o tem, kdo je poklican v prvi vrsti, da poda slovenskemu u.iteljstvu metodi.nib knjig, iz katerih naj isto črpa za nadaljno izomiko na polju pedagogike. Precizovali smo tudi stališče za napredek vnetega učiteljstva napram zahtevam, ki se v zadnjem Času stavijo do u.iteljstva. Dokazali smo, da je napredno u.iteljstvo pač voljno in tudi željno napredovati in da kar je storilo, storilo je edino le iz lastnega nagiba in po lastni požrtvovalnosti, zakaj če bi se bilo ravnalo po faktorjib, ki so bili v prvi vrsti poklicani povzdigniti naše šolstvo, žalostno in mrtvo bi bilo na našem pedagoškem polju. Pa naj bode dovolj teh žalostnih spominov. Danes pa hočemo precizovati tudi zahteve učiteljstva. Prepričani smo, da bodo pametni ljudje trezno premislili naše zaliteve in nam tudi pritrdili. Clara pacta — boni amici! Umen voznik nasuje konjiču polne jasli ovsa, predno ga upreže pred voz, katerega je težko naložil, dobro vedoč, da je le dobro nakrmljeno živinče v stanu premagati težkoče ter speljati voz do cilja; nasprotno pa nespameten voznik vpreže sestradano žival pred kola, požene in kjer dobi med potjo kak tovor, prevzame ga za mal denar ter naloži ubogi žirali. Ako ubogo živinče še tako težko vleče, ne da mu druzega okusiti nego bič, dokler uboga živalica ne cepne sredi pota na tla. Vsak pameten človek se bo zgražal nad postopanjem takega voznika in pomiloval ubogo živinče — ki je pa konečno vendar-le samo živinče. Tudi učiteljstvu se nakladajo vedno nova bremena, novo delo in krajšajo počitnice! Nie bi ne iineli proti temu, ko bi merodajni faktorji pogledali kdaj tudi v nase jasli, pa ne z namenom, da bi nas zasramovali in dolžili, da spodkopavamo ugled učiteljstva, ako ne razpolagamo z večjimi sredstvi, ampak z namenom, da se prisuje toliko, da bodemo enkrat plačani, kakor se spodobi in kakor zahteva naše delo in naša naobrazba. Najprvo naj se izpolnjuje § 55 drž. š. zakona, vse drugo bode privrženo, bode prišlo takorekoč samo ob sebi. Da, da, najprvo poštene plače, potem pa tudi lahko zahtevate od učiteljstva intenzivnejšega delovanja in manj počitnic. Poglejmo si učitelja novinca, ki se je 12 let šolal. On dobi 66 kron na mesec. Od teb da za stanovanje 14 K, za hrano 40 K, skupaj 54 K, tedaj mu ostane za obleko, obuvalo na mesec 12 K; dekla, ki dobi tudi hrano in stanovanje prosto, dobi istotako na mesec 12 K, ki jih ima za obleko in obuvalo. Alije kaj razločka med obema?! Da, jc; a samo ta, da si mora učitelj kupovati dražjo obleko, nabavljati si strokovnib knjig, časopisov ter se živeti stanu primerno. Kolikor črk, toliko ironije. In poznejši avancement! Bogu bodi potoženo, ni dosti boljši kot kake služkinje, ki se je tekom let naučila bolje knbati, kajti tudi ona se povspne toliko, da ima n_ dan po 60 vinarjev več kot učitelj, ki je služboval do vštetega 12—14 leta. In petletnice?! Te nam zboljšajo vsakih 5 lct plačo za 20 vinarčkov na dan, pa le tedaj — če, smo bili pridni. Trgovski vajenec pa dobi, ko se je izučil koncem svojega 18.1eta, vso oskrbo in še 40 K plače. To d;i urisliti! Vsak učiteljski abiturijent naj si pač dobro premisli, predno se posveti u.iteljskemii stanu, zakaj lep je sicer ta stan — a nebvaležen posel. Boljše je iti k finančni straži, ker država skrbi boljše za svoje ljudi. In celo, ko se narase finančnemu stražniku družina, ki jo je treba izšolati, tudi tedaj skrbi država zanjo, ker daje otrokom finančnih stražnikov ustanove in sicer, dokler so v lj. šoli po 100 K, v srednji šoli po 200 K in na visokih šolab po 400 K na leto. Učitelju očetu pa se reče, če potoži, da ima mnogo dece, da je to nepotrebno; v dokaz *lučaj, da je neki funkcijonar rekel nekcmu učitelju-očetu z zbadljivim posmehom: _Warum erlauben Sie sicb diesen theueren Sport?" Kako smo porailovali svojega součenca, ki je izstopil iz I. letnika pripravnice, ker vsled slabega talenta ni zmagoval ter vstopil kot pisar in tudi dobil na mesec 60 K, tedaj 30 gld. In danes?! Danes laliko pomiluje on nas, da smo bili tako nespametni, da smo se šolali še 3 leta in potem žtudirali leto za letom, zakaj sedaj dobiva on po 2400 K, mi pa po 1200. Ni se torej čuditi, da na Kranjskem vedno bolj primanjkuje učiteljev in jih bode še bolj primanjkovalo. Te dni je bilo brati, da se je tudi že na Štajerskem pojavilo to po- manjkanje. Čuditi pa se je načinu, s katerim se hoče naše šolstvo povzdigniti. Edino pretirane zahteve do učiteljstva ne bodo rešile našega šolstva, pač pa odvrnilc marsikako izborno mo., da bode iskala kruba drugje, kjer ne bode tako kiscl in grenak. Ko se je šlo za povišanje plač uradništva in srednješolskih profesoijev, ni nikomur prišlo na um, pobijati izboljšanja, češ, saj si s postranskimi zaslužki tudi nekaj prislužijo. Kdaj se je pričakovalo, naj se kak sodnik ali glavar peča z orglanjem in si tako izboljša eksistenco?! Pripravljeni smo in sami priznamo, da je dobro, pe.ati se izven uradnih ur še s pripravo za pouk, četudi se od drugib uradnikov nikoli ne zahteva, naj tudi čas, kar ga jim ostane nad uradne ure, porabijo za svoj urad, vendar smo tudi mi ljudje, ki hočemo živeti. Komur je razvoj našega šolstva res pri srcu, skrbi naj in zastavi vse svoje moči, da bode uoiteljstvo primerno plačano — potem je mogoče, staviti do njega tudi povišane zahteve. Ako zabtevamo od črevljarja, naj nam napravi bolje izdelane črevlje, bode takoj pripomnil, da nam pač rad ustreže, samo, da mu bodemo več plačali. In učitelj naj bi se z vsem zadovoljil! Ni malo ne!!! Zatorej tudi upamo, da ni resni.na vest, ki kroži med učiteljstvom, da jc nekdo opozoril dež. odbor, naj s povišanjem plač še malo počaka. Prošuja kranjskega učiteljstva za izboljšanje gmotnega stanja, kojo je uložilo -Slovensko deželno učiteljsko društvo" te dni na deželni zbor kranjski, bo šla do svojega mesta instančnim potom. Prvi jo dobi v roke mestni šolski svet ljubIjanski, potem deželni šolski svet in naposled pa deželni odbor, ki jo bo izročil deželnemu zboru v rešitev. Merodajnim krogom bo dana lepa prilika, spremljati in podpirati to prošnjo ter pokazati, so li isti res istiniti prijatelji ljudskega učiteljstva in šolstva.