LETO IV. LJUBLJANA, 18. SEPTEMBRA 1926. STEV. 41. NAROČNINA ZA JVCOSLA-VIIO ČETRTLETNO DIN I5‘ celoletnodin-6o/za* INOZEMSTVO 1ED0DATI POjTNlNO/OGLAJlPd cenikv/ posamezna Jtevilka PO DIN I'50 POŠT. ČEK. RAČ. 13.188 VREDNliTVOlNVPRAVA V-VČITEL1SKI‘TISKARNI/ ROKOPISI SE NE VRA-CAlO/ANONIMNI DOPISI $E NE PRIOBČV- IEio/poJtninapla- XANA V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. Starac prihaja ... Ako bude samo ljudi sa kojima mogu da ra-dim, onda če dobro da 'o ude. (Pašič v Monte Carlu 6. IX. 1926.) Veliki, s slavo ovenčani in brez-smrtnimi zaslugami za narod in državo obsuti šef stranke mojstrov za-kulisnili intrig, najavlja po oprični-kih svoj prihod. Kakor so različni ti heroldi njegove svetlosti, tako pa se slagajo vsi v napovedih, da bo pa-trijarh radikalije odločno obračunal z vsemi onimi, ki so posredno ali neposredno grešili proti dogmi, da ima v tej zemlji brezidejnosti in brezna-čehiosti pravico do vlade samo on — globoki bizantinski konspirator. Orjunaši bomo povsem flegmatično opazovali boj, ki se nam obeta na radikalnem megdanu, med sivo brado in onimi, kateri ne marajo pojmi ti da so narodni poslanci in ministri blažene Eshaeziji samo po njegovi milosti. K pazljivosti nas opozarjajo napovedi, da bo po tem prečiščenju med kozli in slepimi ovčicami radikalije, posegel starec zopet svojeročno za državnim krmilom in od-kazal naši državni barčici pot. ki je v skladu z njegovo navigacijsko sposobnostjo. Resni znaki pričajo, da ni podcenjevati prorokovanja o skorajšnji reaktivaciji g. Nikole Pašiča, navzlic odločnemu odporu vseh ustavnih faktorjev in da je potreba resno računati s to eventualnostjo. Orjunaši vidimo na podlagi del iu_Jutia.v.,1haž v aosoodu .Nikoli Pa- sicu nosilca vsega protuugosloven-skega gibanja smrti zapisane radikalije, ki s svojo separatistično politiko velikosrbskih koncepcij postaja sporazumno z bivšimi Habsburžani — nedržavotvorna in antinacio-nalna. Pašič je častni predsednik »Smaovcev« teh poklicnih ubijalcev Orjunašev in najzagrizenejših sovražnikov Jugoslovenstva. V tej častni funkciji odgovarja moralno za vsa njihova dela. Samodržcu je Ju-goslovenstvo avstrijski izum naperjen proti Srbom in Hrvatom, ki naj bi uničil sčasoma njihove tradicije in tekovine. Prespal je s svojimi sivo-bradimi vojščaki ves potek in borbe razvoja jugoslovenske misli, ki je pretrpela najtežje udarce že takrat, ko je on še mučki oprezal okoli dunajskega Ballplatza in iskal stikov s knezom Goluhovskim. Prevzet orientalskih koncepcij je zrl vse svoje življenje samo preti bizantinski strani in prezrl vse, kar se je godilo preko Dunave in Save, kamor je pogledal komaj tedaj, ko ga je k temu nagnala narodna volja pomagati Bosni in Hercegovini. Med vojno je bil v ^vednih sporih z jugoslovensko orientiranimi emigranti in pričel razmišljati v njihovih težnjah šele, ko ga je bil zajel neusmiljeni tok velikih dogodkov tistih časov, ko so izpre- gledovali slepci in gluhi slišali. Preje pa so bili še v smislu njegovih koncepcij ustreljeni čestiti oficiri, ki so sprejeli v statute »Crne roke« poleg borbe proti zlonosni radikalščini i jugoslovenstvo. Kar danes doume sleherno dete, ni mogel razumeti svetitelj radikalije in je v letu preobrata skoval famozni načrt enostavne — federativne-konfederativne države, v kateri bi ustanovili Srbi eno samostojno, plemensko državo, Hrvatje drugo in Slovenci tretjo. Pogrezal se je i po Vidovdanski ustavi vedno globje v te zmešane pojme in priromal ob izključenju mojstra z morja do znamenite definicije o avstrijskem Jugoslovenstvu. Da, stoji baš sedai, ko se ^pripravlja na zopetni prevzem vlasti, ki je po njegovi sodbi nihče ne zmore nego njegove tresoče roke, popolnoma pod vplivom velikosrbske ideje, ki ji je bil sporazum po blufu z Narodnim blokom pred 8. februarjem lanskega leta po-mogel do odloga ure, ko bo za vedno izginila s anahronističnimi branilci njenih koncepcij Ace Stano-jevičeve in Ljube Zivkovičeve vrste. Ni pa Pašič samo do mozga prežet sovražnik Jugoslovenstva, nego tudi stožer, okoli katerega so sc zbirali do sedaj vsi negativni in pokvarjeni elementi zemlje, katerim ie bila država samo objekt izkoriščanja. Delo anketnega odbora govori dovolj jasno za vsakogar o morali teh ljudi, ki naj potem že nosijo pretnije-rovo ime ali pa priimke Laza, Janjič, Kojič, Velizar in kakor se glase že vsa ta imena v pratiki radikalnih svetcev, ki so že davno zapustili program umrlih čestitih radikalov. Poleg te njegove pisane vitežke vojske je še dokai deistev. ki govore proti, da bi še enkrat poizkusil poseči po vlasti, prej ko ga položi hvaležni narod v Panthcon. Jugoslavija potrebuje danes vladajočih mož železne roke. neupogljive volje, kristalnocistega značaja, širokih koncepcij in pripravljenih i na žrtve. Zunanji in notranjepolitični položaj zemlje je tak, da jo bodo mogli izvesti iz sedanjega neveselega stanja samo možje tovrstnega kova. O Pašiču pa vemo, da je znal le buniti narod, pripravljati atentate, kovati spletke in zakulisne intrige ter prelamljati besede, na pa ni nikdar hotel za svoja dela i odgovarjati. Zunanja politika pa mu je od hipa, ko se je zrušila caristična Rusija, sploji z devetimi pečati zapečatena knjiga. Dokazov za to se ne manjka. Doslej smo čuli vselej, ko se je vračal starac na vlado, da ie država v nevarnosti in da se mora radi tega poslužiti vseh sredstev, ki ga bodo privedla zopet na zaželieni fotelj ministrskega predsednika. To pot najavlja svoj prihod in napad vsled nevarnosti razpada Radikajne stranke, ki je pričela rapidno izgubljati na moči in ugledu, odkar je snela oficielno firmo velikega mojstra. Ta vzrok sicer zastira za rahlo nekako obrambo demokracije, narodne suvereni-tete in parlamentarizma in išče zaveznikov celo pri Nastas Petroviču, ki ga je še pred tremi meseci tako nemilo razgalil v vsej njegovi nagoti. Starac pa se silno vara. ako misli na prilaščenje vlasti v tej zemlji za daljši čas, s pomočjo kakih sestradanih slovenskih tigrov, ali njih vrednih kotrahentov. Pašičeva doba ie minula!!! Zvezda njegove sreče je zatonila v tisti usodepolni noči, ko je njegova glava padla za grehe sina in ostalih njega dostojnih. Radikalna stranka, koje bistvo je on sam — Nik. Pašič — je zapisana smrti, ki je danes že nujna državna in narodna potreba. Zemlja je s Pašičem zaključila! Gorje njemu in vsem, ki tega ne morejo ali ne marajo pojmiti, hoteči pritirati igro na nož, s katerim si doslej šef na j večje glavne stranke SHS in največji državnik ni rezal lovorja zmage. A. V. J. C.: Kam pl o vem o? Naš list ie priobčil v 30. številki od 3. 7. 1926 notico pod naslovom »Bodrero — Komesar Orjune.« Ta notica v obliki dopisa iz Beograda ugotavlja beograjske govorice, da je bila Orjuna razpuščena vsled opeto-vane intervencije generala Bodrera in da misli naša vlada postaviti za komesarja razpuščenih ljubljanskih Orjunašev generala Bodrera, ozir. konzula Gavottija. Vsled nareabe Ministrstva zunanjih del je dalo Ministrstvo pravde državnemu pravdnlštvu nalog, da vloži proti našemu listu tožbo. Razprava se ip vršila r,ri deželnem sodišču v Ljubljani dne 10. 9. t. 1., vendar je bil naš odgovorni urednik br. Jože Špan oproščen. Upamo, da tudi ničnostna pritožba, ki jo je državno pravdništvo vsled dobljenega naročila moralo vložiti, ne bo imela uspeha. Ncglede na to pa je treba ugotoviti pri tern slučaju: 1. Ne le v naše.n listu, po vsej državi se je pisalo, da je bil izdan odlok o razpustu ljubljanske Orjune le na pritisk Italije. Doslej je bil radi te vesti tožen le naš list, ki je na prav obziren način sauio registriral tozadevne govorice, ni pa sam ničesar trdil. Velja torej dvojna mera: kar smejo pisati drugi listi, tega ne sme naš list! 2. Vsebina članka je naperjena le proti naši vladi, njej se očita prevelika ponižnost napram Italiji, edino ona bi mogla biti užaljena. General Bodrero in konzul Gavotti sta zastopnika fašistovske Italije, oba vršita le svojo dolžnost, če nastopata proti Orjuni, ki fašistom — hvala Bogu — ni in ne more biti simpatična. In če bi eden ali drugi izmed njih postal naš komesar, ali bi bilo to za ta dva gospoda žaljivo ponižanje? Prepričani smo lahko, da bi se pravic komesarja prav rada in v izdatni meri posluževala — ne v našem, pač pa v interesu Italije! Saj bi morda na ta način marsikaj zvedela, kar danes kljub vsemu trudu in naporu le slutita. 3. Po tiskovnem zakonu ima ministrstvo zunanjih del pravico zahtevati kaznovanje, če se nanašajo žalitve na diplomatske predstavnike LISTEK. JANEZ POHARC: Ljubljana ima kot mesto kongresov že svoi sloves, pa ni čudno, da so baš nio izbrali na prvem kongresu v Beograd« za krai kier naj Se Vrši drugi kongres, ki ie danes že za nami. Pozdrave kongresu ie ob^ njegovi otvoritvi prineslo že naše dnevno časopisje, zato bi bil naš list. ki ie izšel šele v soboto, itcik zakasnel s svoiim pozdravom, a hočemo zato sedai iznesti nekoliko misli o njem. Kot jngoslovenski nacionalisti »ozdravljamo vsak noizkus zbliževanja in iziednačevanta — tem bolj še resna prizadevanja znanstvenikov. do izenačeniu Drava ki ie temelj socialne zaiednice — družbe in države Kakor smo žal osmo le-‘° še danes Jugosloveni razcep!!.mi med seboj, tako nam ie razcepljeno tudi naše pravo, malo ie še zakonov. ki so v vehavi za ves teritorij Jugoslavije, a še od teh ne ustrezajo vsi duhu časa naziraniu l.iudi in današnjim prilikam pač zato. ker se ie le Drerado včasi iz golo strankarskih ozirov prešlo mnenja znanstvenikov. Ravno kongresi pravnikov^ na katerih pridejo do izraza — cesto temperamentno razne teze — od k oj i h po globoko zasnovanih in prepričevalnih — povečini zmagajo temeljitejše in bolje, pa so v prvi vrsti poklican forum, ki naj daie ne le splošne smernice, nego tudi podrobnejša navodila naši zakonodaji. da se moremo v doglednem času Jugosloveni svetu reprp-zentirati z modernimi, edinstvenimi zakoni veliavnimi za vso državo. v tem pravcu ie torei baš ljubljanski kongres storil velik korak naprej s svojimi resolucijami o Izenačenju zemtbenih pravo, pravnem značaju in tehniki naših finančnih zakonov, vprašaniu državljanstva-reorganizaciji upravnega sodstva, naknadni odškodnini za nepravično odrejeni pritvor in Preiskovalni za-oor ter o vprašanju notariiata. Predvsem važna je zahteva po takojšnji ureditvi in izenačenju ženitnega prava — še predno se iz-ednaČi ostalo državljansko pravo. I oda ljubljanski kongres ima še drugi plus — stotine inteligentov ie Drvič prišlo v Slovenijo, katere lepota, snaga in Dodie.tnr>st iih ie očarala, spoznali so. da tudi nam planinskim sinovom, ki smo stoletja živeli pod neposredno germansko-rornanskim vplivom, ni tuia slovanska gostoljubnost, unoznali so se z našimi mnogimi vzornimi nravnimi institucijami ter navezali stike z našimi pravniki, kateri so niso mogli udeležiti lanskega kongresa pravnikov — in vse. to znači velik korak pri izpopolnjevanju našega političnega in narodnega uiedinie-nia. Mi o trenotkih ko so se naši odlični pravniki vrnili zopet na svoja ^omovia k delu — v interesu ce-lokunnp nacije le želimo, da seme zasejana na ljubljanskem kongresu tujih držav, ki vrše pri nas svoje funkcije. Ali je konzul Gavotti tudi diplomatski predstavnik? Ministrstvo za zunanje zadeve pravi da ie. čeprav to ni res. Konzuli so le uradniki svoje države, ne pa njeni zastopniki oz. predstavniki. Vsled tega normalno nimajo diplomatskega značaja. Izjemo tvorijo le takozvani charges d’ affaires, to so konzuli, katerim je poverjeno tudi celotno zastopstvo njih države, ki torej vrše tudi posle poslanikov. Italija ima svojega poslanika, samo ta je njen diplomatski predstavnik in uživa kot tak tudi privilegij po uašein tiskovnem zakonu. Konzuli Italije in drugih držav pa nimajo ni-kakih predpravic in jim jih tudi ministrstvo zunanjih poslov ne more dati. Značilno je, da naše ministrstvo zunaniih poslov kratkomalo dokretl-ra tudi konzulu Gavottiju značaj diplomatskega predstavnika. S tem krši predpise mednarodnega prava brez vsake potrebe — sodišča itak niso vezana na take dekrete — predvsem pa utvarja prav nevarne precedenčne slučaje. Italija se lahko teh dekretov posluži in reče: ker priznavate diplomatski značaj naših konzulov, jim morate priznati tudi druge predpravice, n. pr. eksteritorijalnost itd. Naše ministrstvo zunanjih poslov igra torej nevarno igro: ono daje tujcem pravice, ki jim niso nikjer zajamčene in katerih tujci sami gotovo ne bi zahtevali. Padamo torej na nivo predvojne — ne današnje — Turčije! Ce je Italija velesila — seveda bolj z jezikom kot v resnici — nam Da vendar ni treba klečeplaziti pred njo. Kot suverena država smo ji enakopravni, ta naša suverenost je vse kar imamo, to pa moramo čuvati z vsemi m.očmi. Gorenji slučaj kaže. da se naši gospodje v ministrstvu zunanjih poslov tega ne zavedajo. In to nas navdaja s strahom! Ali postopa morda ministrstvo zunanjih poslov v »prijateljski« Italiji slično? Tam govore oficiielne osebnosti ob oficijelnih prilikah da tangira.io našo terito-rijalno integriteto, tam se govori javno o »osvoboditvi Dalmacije izpod jarma barbarov«, in vendar do danes še ni bilo čuti. da bi naše mini- že do nrihodiueen obrodi lep sad. vreden trudapolnega dela iuristov-znanstvenikov! Ivan Triglavski: Zakaj — zato ...? Vse prapore zazidali so ti Orjuna, ker bila laškega igrala si vohuna, ter se vezala s klerikalci, komunisti in tudi z zajci-črnosrajčniki-lašisti. In bila sl se državi laški ti prodala, ter kar čez noč tako bogata si postala; ker s težkimi milijoni te je odkupila, zato si vile in palače si zgradila. In tudi v Vatikanski klub si vstopila, s kardinali, Mussolinijem podila duhovnike slovenske z Julijske krajine v deželo si, kjer slava pendreka ne mine. In tukaj pa si pendreke naučila kako se kozja naj molitev bi molila, kako se skače po glavah nacionalistov Jugoslovenov, teh sovražnikov fašistov. strstvo zunanjih poslov zahtevalo zadoščenje. Izzivanja se ponavljajo neprestano! Zakaj? Ker krivimo svoj hrbet pred veliko »zaveznico«, ki komaj čaka, da nam zavije vrat, kf postopa več kot barbarsko z našimi zasužnjenimi brati in se tako pripravlja za nove »slavne pohode tja' do«mej rimskega imperija«. Če smo mali, smo pa lahko samozavestni. Zunanja politika je gotovo težka stvar, mnogokrat je treba kloniti in se umakniti, ni pa se treba nikdar metati drugim pod noge. pa naj bodo to naši najboljši zavezniki, boljši kot je Italija! Ali smo še suverena država, ali pa smo le kolonija interesiranih velesil? Šikaniranje Orjune. Radovljica. 12. IX. 1926. Naše mesto z Bohom ni baš preveč naklonjeno Orjuni in Orjuna-šem. s katerimi živi skoro v ved-nem boju. To njegovo razpoloženje ie spričo mentalitete ki gospodari v, ozidju Radovljice še dokaj razumljivo in v skladu z mišljenjem zvestih pristašev edinoslovenske stranke vernega slovenskega ljudstva. Nikakor na ni mogoče razlagati po-stonania političnih oblasti radovljiškega okraia 7. Oriunaši ki sliči močno na mere podvzete proti komunistom Poznamo gospode, ki imaio že dolgo časa posebne simpa-tiie napram Orjuni, da na so ti naši priiatehi tako blagi, kakor so se izkazali sedai ob priliki preiskave proti neznanim nacionalistom ki imaio pogum kljub naredbam neustrašeno ubirati jasno začrtana pota. tega le nismo Pričakovali Gospodje So trdali edini v celi liublianski oblasti, še oosebni striktni ukaz. da ie poleg oriunaškega kroia prepovedano nositi i oriunaškl znak. Na podlagi tega ukaza podvrženi organi ustavHalo nacionaliste na potovaniu po Gorenjski, notl-rajo njihova imena in zahtevajo skinltev značk. t Doslei smo to z ozirom na spoštovanje državne avtoritete molče prenašali, odslei pa bomo vsak tak' slučai ne le vpisali v naše zapiske, nego ga lavno z imeni organov objavili in ukrenili vse potrebno, da bodo ti nadlegovalci prei ali slei za svoje postopanje primerno nagrajeni. Koliko so umestne šikanaciie zbog, nošme oriunaškim kalpakom podobnih kap in stikanje do stanovanjih ter prepeliavanie naših članov po Lescah, to bodo prizadeti še tudi sami spoznali. Prepričani pa nat bo" do že danes, da bodo oriunaški kroji in kalpaki še dolgo Dotem gospodarili po prostorih, kier danes izdaja ta gospoda odredbe proti razpuščeni Oriuni. ko bodo o njihovem delovanju govorile samo še strani- Pa saj dandanes jc že vse narobe, ker ata N In čič v žep bašejo miljone. Plesnjiv fižol, pa bluze zmešal bil je z vero maziljenec, ter vpije z njim: eviva drero! Vseli teh pregreh, so Orjuna tebe obdolžili, ker trn si jim v peti, bili so Te razpustili. Trebuščke je debele le preveč zadelo, odkar imela si jih ti pod kuratelo. Pa so zmotili se, ker se še papež zmoti! Orjuna vsa ostala je, ne le samo v celoti, nego povsod so se njene vrste pomnožile kar hvalnice v »Slovencu« so povzročile« Ojačeni sedaj trdno še bolj stojimo, sc smrti, bomb, mi Orjunaši ne bojimo! Skovikajo zaman Orjuni smrtne ptice, in s smehom prezirljivim, gledamo Vam fv lice! Saj varčno gospodinjstvo ste zares vodili ter vile in palače, lepe si zgradili. Državno gospodarstvo bHo je prav vzorno, polenta, makaroni uspevajo izborno! ce zgodovine preganjani zmagovite Oriune. Oriunaši cenlmn gorečnost v državni službi, ati tov*stnee» n#sto«i-nia ne moeemo uvrstiti v ta sicer zelo široki pojem! Zato tudi pnaV) ljubeznivo opozarjamo gospodo, da. nai s takim postonanjem prenfcha. ker ie- že itak .čaša eohia.Sicerna biti v današnjih časih nenadnih pre- obratov boli papeški od samec« papeža. tudi ni baš naJoportunelše! O tem se gospodje najlažje prepričajo >wi s volem resornem Sefu v Beogradu. ki ima o Oriutrl precei druge ooime in misli. kakor ttiegovl verni služahniki v radovljiškem okrožju, ki m«nda misBin z maltretiranjem Oriunašev doseči neko posebno naklonjenost!! Leškl. Spor Leoffltič-Pribifevic likvidiran. Našemu članstvu in prijateljem ie še dobro poznan nemili spor. ki ie skalil .dobre odnoš&ie med predsednikom Glavnega odbora Orjune br. dr Liubo Leontičem in predsednikom SDS Svetozarom Pribi-, čevieetn. Spor ie zbudil tedaj mno-, go pozornosti in so n e prijatelji ju-J goslovenske ideie v tuem že .videli, nekako afront Orjune i proti celo-) kuoni SDS in izvajali iz niega nai-j dalekosežnejae .kombinacije. Po-; zneiši potek dogodkov ie -sicer paz-; očaral te naše prijatelje. Našli pa so se vendar v našali vrstah tiudje, 'ki so hotela z izrabljam eni -tega nemilega razpoloženja ustvarjati se-; bi položaje v' Gnani in SDS. Orju-na ie k nnhovim intrigam, ki so v posledniem času doseele višek, molčala in "tiho -delala. -Sad tega ie vsem Jugoalovenom draga sprava med predstavnikom bojnih Onhm cele zemlie in voditeljem politične- ga lugoslovenskega pokreta in edinim političnim nositeljem jugoslovanske .ideologije. Vtis,te sprave na iugoslovenško čuteče kroge le nad vse jak. .ker ,ie dokazali da gredo Oriunaši ©reko vsesa ort ust varianci iugoslovenske fronte in da so ilm fiventuelnp male razlike povsem lahko premostljivo ovire. Nasorot-: nikom Orjune, ki vidijo v tej spravi neko senzaciio bi preekret Oriune k samostojnim demokratom oa bodi ta akt šele epilog k novi! Igri. tv .kateri bodo zaigrali Jugosfoveni zelo. zelo resno vlogo! Poštenim elementom pa bodi .ta sprava memento. da ori-haia ura. ko bo potreba izvesti čiš&enie Av.giie-veea hleva « oomočlo in sodelovanjem v a e h > onih. ki so ma m naib llž 11 «o načeli ti I« o o>š t.-en iu. Atentat Ha Mussolinija. Komentiranje atentata na on. Mussolinija v ;Italiji ,ie najrazličnejše. akoravno izgleda -na videz. da vesoljni italijanski narod obsoja ta čin. Krivce se išče vseoovsodi in sunraj e streženja no živjjenjn železnega voditelja herojskih črnih srajc, segaao.i preko meje. V prvi vrsti na deželo .svobode, bratsko nam Francijo, ki.ie nakanam imperialistov tretjega Rima neznosna zapreka. Jcot nositeJ.iica pravde in svobode. .Klici 4n .psovke, ki so padale pretekle dni na domovino zmagovalcev lOrLSolferinu in spasi-ieliev situacije do Kobaridu, pričajo. da so odaošaii med latinskima sestrama vse preje. Jsakor ljubeznivi. Iz zanesljivih krogov pa smo predeli informacije, da kp v nemali meri obrača sv.eta jeza črnosrajčni-iketna Rima • i proti .Jugoslaviji, ki jteot celota brez zunanjega ministra s simpatijami zasledtiie ves potek borbe poštenih Italijanov za 'Italijo (Mazzinijevih zasnov in "Dantejevskega poštenja. Potamo se celo "šepeče med naizanesliivejšhmi o nekih vezeh in zlih namerah posameznih iugoslovenških grup ki Jim hi Vlada moža z levinjo tudi nič '.kaj po godu. 7 Kakor tiči .v teh tajnih vesteh, kotih zli namen ie samo nahujskati lahkoverni italijanski narod proti miroljubnim Jugoslo venom brez- stidna machea vells tična perfidnost, tako vendar odkrito • ižiavllanio. da nasledniki Principov ne bomo osramotili svoUh tradicij i; izstopi proti človeku brez časti to značaja, ki se ie vsilil 7 orožrem itafiianskemu narodu ter mu vtisnil na želo znamenje Kalnovskega Poželjenja po krvi ki boju ki..ia*dan&s v Evropi Locar-na ter ž*neve. vuelj»tele kakor,ori-poročUiva. ItalilanSki narod ie star dolgih dva H&fič let in bo že moral aahi sam i# Sebe sredstev ter načina, da se iznebi srtraih.ovlnde. ; katera ga danes *o ooRttofti . Uoiii r.roviJtUiatv. Jugosloveui «ntn tekom sto let za odrešenje sveta »red enakim *krvi-želmimi elementi dovoli žrtvovali. Sedal i«a mb »n -granat!! Janez Trpin. no; pa<3 i :a M st< n si uor a Mi i er mm H V' I fsh i r ' Odkar ieurtšfe^vls. kom. 'Renato Ricci v Trst, da češi -vpnažanje tržaškega fašizma, -je bila «eoa njegovih nalog, da-proskri>i častnejši io-kal fašistov.sk«ranu vvodttvu. Fašisti so namreč takoj vo /ustanovitvi ia^ja zasedli dvorano v. palači zavarovalnice »Assicurazioni 'gerreraiU na Ve-, likem trgu, Piazza Unita, ki ,io je do poloma okupiralo nemško društvo »Selifllierverein«. Sedanjemu komisarju ti prostori niso t»Hi baš všeč za organizacijo, ki mora biti v vsakem oziru pr v a ‘ med ■ vsemi. Rad i tega je iskal lepše in primernejše prostore in jih'0»dkril v prostorih Filharmoničnega društva, ki ama svoj sedež v poslopju gledališča Verdi, katero je last tržaške obžaae. Omenjeno društvo je i bik) vedno- ognjišče italijanskega . iredentizma in je bilo obenem zbirališče in shajališče • italijanske elite. Filharmonija pa ni hotela odstopiti svojih prostorov. ^Fri-šlo je do dolgega m ostrega boja, v katerem je predvsem podlegel bivši tržaški župan Piliacco. .Prišel je .na njegovo mesto izredni komisar in le ta je takoj odrešil vseh najemniških obveznosti Filharmonijo. Pod pritiskom visokega komisarja Riccija, je veliko italijanski^ ličnosti, ki se ni hotelo in ki se ^ ni smelo zameriti fa-šistovskim dostojanstvenikom, javno v listih naznanilo-svoj izstop iz Filharmonije. Kljub temu, da je javno izrazil visoki komisar svoje dopa- FHKarmonije, Iti jo Je proglasil za novi sedež fašja, pridobljenega s krvjo. Na balkonu fašja visi šiit fašja, nad njim prapor napadalne čete *Quis contra nos« in krvava srajca mladega Tamplenizze. Pripomnimo, da je komisar dva dni prej, ko je imel govor v Ronkih,, ob priliki olHetnice pohoda na Reko, nosil uniformo generala nacionalne milice. ‘V znak žalosti ali bolje v strahu pred represalijami so imele 14.t. m. vse trgovine spuščene roloje in zaprta ojcna. Tudi veliko s črnim flo-Tom pokritih »zastav je viselo in visi po mestu. Opazovalec .mesta Ljubljane in; njenih prometnih naprav pride do tega klempeteškleanDete. .če se po-1 stavi Ob onoludanskih in večernih urah ua Olavni .kolodvor bivše iuž-» ne železnice. Oto teh .urah. ko priha-iario in > odhajajo razni vlaki od .vseh; strani in privažaio im odvažajo na, stotine naroda, se .med splošnim vrvenjem. premika železniške vagone iz- enega tira-na druzeea. Za topne-, mi kanje so ;seveda potrebni stroji. Opazi oa se. da moraiobiti ti stroji že precei stari. Stari liudie pravijo, da mlajša Ereneraciia soloh še ni bila na svetu, ko so bili ti stroji tudi že stari.‘in zares! Po večini so ti stroji na zunaj taki. da jim že želez-ničarii. ki morain dobro razločevati barve, ne t morejo prisoditi kakšne poznane barve. Stroji niso ne zeleni. ne rdeči, ne črni. ne rjavi. Z eno besedo nimajo sploh nobene določ-Miv« barve. Poleg te..starikave brezbarvnosti ttaielo od setx». še slišni m&k starosti. Ce se namreč tak stroi premika, se sliši nekaki klem-petešklempete, 'ki se poleg starikave brezbarvnosti kaj malo poda med moderne in elegantne dame, ki se slučajno mude na nostaji. Železničarji imajo poseben termin’za take stvari, katere se ne more -z navadnimi besedami 'do dobreea opisati. Taki stvari, kakor je n. pr. omenjeni stroj, pravijo kratkomalo k lem pet. Ce pustimo ta termin obveljati, potem lahko rečemo, da se more katerikrat videti in slišati taki klem-pet šklempetati skozi ljubljanski Tivoli proti Trstu. Posebno se poda ta klemoet ob' večernih urah. ko se vsa elita Ljubljane zbira na promenadi, ko ni menda nobena damska i toaleta in čeveli starejši od treh mesecev. Hočemo namreč povedati, da ti staroverski stroji, katerih ima bivša iužna železnica ,v celem kakih 80 do 100 komadov, nič kai ne pristoja-io sicer moderni in .dokai elegantni Ljubljani. Po mneniu naših strokovnjakov soada ves ta .blemoet na Jesenice, kjer se .nai bi ga ,v martinovih pečeh -stopilo in potem s primernim obdelovanjem v i raznih delavnicah predelalo v modernejše in elegant-neiše stroie. ;ki bi:bili obenem v na-datmem obratovanhi boli ekonomični brez staro verske brezbarvnosti in čudnih glasov, kot ie sedanji klemijeteškJempete. Tudi varnost obratovanja:bi bila večia kajti star stroini matenial je, ravno tako nezanesljiv. kot n. pr. staro blago za obleko. Prosimo železniško upravo, da bi omenjeni nedostatek narodne, napredne, moderne Hi elegantne Ljubliane čimoreie odpravila. Iz dajanje nad tem. društvo ni .šc odnehalo. Radi tega so hoteli fašisti;po svegi običajni metodi Jcar zasesti s silo, prostore, kakor so tolikokrat, sto-ffli s :;sedeži raznih slovenskih društev. -Radi tega je .varnostna oblast dala zastražiti poslopje, kjer imadru. štvo svoj sedež,, in ki. je v neposred-. ni bližini prefekture in sedeža fašja. V oonedeliek .pon in so se začeli ^.prerekati z domačini. Kmalu je ;prišlo do -spopada. 'Med navzočimi Je hil tudi-neki .aeržant, ki je predstavljal najvišjo saržo v vojakov, ki isp-tiste setei bivali-v Štorjah. Častniki namreč po najnovejšem ukazu ne smejo prenočevati v vaseh, temveč v šatorih zttnaj vasi, in tudi ne smedo občevati, z. domačim prebival-sivom- Ta seFžant. je pozval vso vojaško posadko na i pomoč. Vojaki, oboroženi s-puškami in bajoneti, so obkolili gostilno. Tnjci so spričo njih začeli pr.ete$>avati domačine »(enega so pri tem slekli skoro do nagega); eden izmed njih, po vsej verjetnosti višja ličnost-iz fašistovskega tabora, je zapisoval imena -vseli prisotnih. Medtem .so vojaki ustavljali domačine tudi po ■ cesti, jih preiskovali in gnali v .gostilno, kjer so • bili takisto pretepeni.'Eden izmed teh tako pre- ganjenih je hotel Zbežati skozi stranska vrata, ki vodijo na vrt za hišo. Tam pa ie bil tudi vojaški kordon. Padel je strel tn zgrudil se je tibež-nik, ki se imenuje. Fran Celi. ranjen v stegno na tla. ' Palo je v .noči več strelov. To je dalo vojakom povod, da so začeli iškati po vasi orožje. Pozno po. polnoči so se odpeljali tujci z avtomobili in motorji; vojaki pa so jim še daleč zunaj vasi tvorili špalir. Drugo jutro so bili vojaki nenadoma premeščeni drugam. Ranjenega Ceha so prijatelji spremili k zdravniku v Sežano. Tam pa so njega in spremljevalce aretirali karabinerji. istega dne se je pričela tudi preiskava po .-Štorjah, > seveda proti domačinom. Aretirali so kakih deseta oseb’, med njimi tudi oome njenega Zorka Bekarja. Aretirali pa so na zahtevo vojaškega seržanta tudi nekega Jerneja, :*ki -.spilah ni bil tedaj v . gostilni, ki i pa je nedeljo preje odstranil ser-žanta s plesišča, ker je hotel plesati, ne da bi kaj plačal. Pri preiskavi,‘iki se je vršila, .so našli pri nekem domačinu dve zarjaveli pu^ti in v kraju Majcemi pa pnazmo botrrbo. Aretirance so po večrni izpustili 7.it.:ra. ponoči, tako da so se povrnili po polnoči na svoje domove. Ironija je hotela,'da ie ravno dan po teh dogodkih žašistovsko vodstvo izdalo ©ficijekii, komunike, '•s 'kakšno očetovsko skrbnostjo čuva vlada in fašistovska stranka usodo Slovanov pod, Italijo. Ootslsi. Izredna stevnost v Selcu na Gornjem ladranu ie bila v nedeljo 12. t. m., iko so naši vrli Selčani postavili spominsko ploščo v isoo-min ria dan hi >;krai ko se le naš mali prestolonaslecMik Peter i prvič kopil v svobodnem iugosloven-skem Jadranu. ‘Inicitativo za to je dal Sokol, -ki ie colo šlavie tudi . priredil. Vas in bila krasno okinčana. na predvečer In isti dan na večer divno razsveheoa. V zgodnjih popoldanskih -mah so pričeli prihajati Oriunaši in Sokoli od vseh strani našega plavesra Jadrana s parobro-di. motorji in čolni v Selce, kier so na pomolu sprejemali goste domači Sokoli, devdke v pestih narodnih nošah, šolska deca in masa naroda. Po-formiraniu novorke sokolskih* 'm ommaških čet sp ie krenilo »a mesto odkritja. Tu so razni govorniki. med c temi tudi .»prečastiti«. Jcatere-tmu nikakor ne-gre na tezik beseda j-TUgoslovenski« ter brat dr. Dvor-ničič. ki je v jedrnatih ^besedah predočil Plomen današnjega slavja in to v trenutku, ko vladaio pri nas gnile politične razmere ter pozival borce za iugoslovensko idejo brez razlike stranke na okup. K rali« le zastopal podpuk. Damjanovič.: ki i« v imenu Njegovega .Veličanstva zahvalil prirediteljem na iskrenem izrazu simpatij naši 'narodni dinastiji. — Slavnost Je ?kotičala z narodno veselico >v ‘tootolu »Rokan«, ko,»a ie traiala pozno - v noč. Pripomniti moramo .samo to. da so isti 'dan imeli nosilci nove sokolske ideie Hrvatski sokoli zlet' v sosednjem Novem in da -so Snšačane n-a povratku isti vedno nedolžni in nikdar izzivajoči Itrvatoborci. 1 na- padli s kamenjem ter pri tem ranili nekega šestletnega dečka k sreči ne nevarno. Odbornikom Oriune in Sokola ie uspelo le s težko muko zadržati članstvo, ki ie hotelo navaliti na Crikvcnico. da ni prišlo do lnušega. iz Novega vračajoča se dika sušaškega hrvatstva ie baie na povratku nevala italijanski. Iz Koprive na Krasu. V nedeljo 25. pr. m. so slavili v Koprivi na Krasu opasilo. Ker ie vsaka poštena prireditev v tržaški pokrajini žabranjena, so si domači fantje izipo-slovali vsai dovoljenje za ples. ki se navadno ne odreka, temveč cclo vsiljuje. Ko je bil ples že v polnem razmahu, se prikažeta pred plesiščem narodna odpadnika, bivša župana občine. Tomai Gerbec, ki je sedal podeštat in Vran. ki čaka na slično čast. v spremstvu večie črede miličarjev. Pripeljali so se na kamionu, natrpani kakor sardele, bržkone naravnost iz Trsta, kjer se ie ta dan vršila ena tistih nepreglednih fašistovskih procesij in na katero goniio s silo vse liudi iz Kra" sa. ki .so se dali zapeljati in zžipisati v sindikate ali celo v milice. Ko le stal Gerbec sredi zbranega ljudstva. je dal .godbi, ki je doma iz Vrbovelj in ie dopoldne svirala pri fašistovski slavnosti .v Trstu, znamenje in začela >e takoi .fašistovsko himno »Giovinezzo«. Slavni Gerbec pa ie v »pristni italijanščini«, kakor .jo zna pač.govoriti on sam, zaukazal prisotnim, naj se odkrijejo. Kdai se bo tudi Kraševcem rodil Tell. ki ,se -ne bo hotel klanjati Gesslerievemu klobuku. Tržaško glasilo »Popolo di Tri-este« oa ie kakor za ironijo objavilo ravno v svoji sobotni številki poetično spisan članek, kier slavi Tellov nastop in rešitev 'podjarmljenih’ ■Švicarjev izpod f Gosslerjevega jarma. Kupujmo in podpirajmo izvrstno L Kolinsko cikorijo domači izdelek. EKEI TuZtf glasi. Zaotemba Bstov. Števiika 36. ^Mladega lista« od 3. septembra je bila zaklenjena radi članka »o naših žetezničariih«. katerega ie pisal in podpisal poslanec dr. Besednjak. Tozadevni odlok pravi, da je članek prikrita ostra kritika o na-redbah lavne uprave in da vsebuje tristranske sodbe in ocene, ki’ bi znale razburiti duhove do nevarnosti za javni red. tsti članek j,e bil zaplenjen tudi v »Goriški -Straži« od 2. septembra t. 1. Proslava pohoda iz Ronkov na Reko. 12; t. m. se le slavila obletnica pohoda Gabrijela ‘DVumunzia, Snžniškega kneza ‘na Reko. V Ronkih ie imel slavnostni govor poslanec Renato Ricci. komisar tržaškega fašja -in obenem osrednji podtajnik fašistov»ske stranke. Tega dne se -ie pedala owa Jto|w»rta novo uoreureien*3! *nUl6a»&ke lejriie »San Oiusto« na vrh Snežnika, kjer se ie odkril spomenik na zgodovinski t pohod. Omenjena kohorta se ni udeležila samo slavnosti temveč je : imela tudi posebne vate na pobočju Snežnika. Used* »Narodnih domov« tv Trstu. ^Narodni dom« v Trstu ie bil po'fašistih na;naiboh barbarski način sežgan 43. julija -1-920. se ie kakor znano pred dobri-m ; letotn prodal italijanski družbi, ki sl ie sta-vila naloeo, da zopet sezida in. da uporabi pri tem še stoječe glavno zidovie. Te dni ie bilo delo v glavnem končano. Poslooie spominja na zunaj docela na stari »Narodni dom«. Le tam. kjer se ie prej blestel znak Tržaške hranilnice W posojilnice, naanreč pani s čebelami, se baha-.sedai.iašistovski 1»^' ski-sveženj. Po nekam vvl-asJt’'-”1 loku morsaflo nam«*e .'VSe vec,e stavbe, ki so tWle_■ zgraiene po oo-hodu: fašistov ■ v Rim. nositi na -vidnem mestu fašistovski simbol, ponija, hoče. da nosi tudi tisto no-slople, ki-ga niso-oni »gradi«, temveč uničili, tudi njih znak. Trg pred poslopjem-ie bil zazidan z drugim poslopjem. Od prejšnjega vojaškega trga. pozneie trga Oberdanka« -ie ostal le majhen del. ki nosi sedaj ime Dalmatinski trg »Piazza Dairraazia«. v spomin na dogodke, ki so dali povod za uničenje rodnega doma«. -Tudi dom« pri Sv. Ivanu ie f.opet dozi- z sameva ne morete kuhati kave. Dober in krepak okus aoJE#e šele.ako upotrebife # PUača s Pravim FVančkorrTstafrt© zbcfovoMfe Yi zrnati kavi na vsok način " spada Pmv# Franck. irr. 'dan, todn dvorana sr n p, sme; rabiti v društvene srvrhe. Razen tetra so se. ugneznili na verandi tik dvorane fašisti s svojimi organizacijami. Dvorana v Barkoviiah le tudi zopet vzpostavljena. ie celo večja od prejšnje. Toda ie sedal zgoli navadna restavracijska dvorana kier s* n* sme vršiti nobeno zborovanie. še 'naimani pa kaka prireditev.. Isto usoda čaka tudi dvorana v Rojanu. ako bi jo zopet hotejf sezidati, ka.iti tamošmi fašisti kornai čakajo. doče tako^^ uspešno ^ po>-močio naroda vodila borbo zn obrano naše dece pred potujčevanjem nasHiiezav ki so Slovencem ta čas. ko leči 660.000 našega rodu pod nasilnim jarmom opasneiši. kakor še kdaj doslej. -Baš ob tem jubiJteju ie naloga nas vseh. da zopet z vsemi silami oodpremo narodno obrambno delo. in dokažemo ljubezen do naroda ta slovenstva ne samo v besedah, nego i z dejanji. • Razbojniški napad na vodstvo Oriune se fe izvršil v noči od srede na četrtak pri Trogiru.. ko.se ie vračalo od krasno uspelega razvitja prapora Orjune Primošten. Tz teme ie padlo 40—50 karabinskih in re-volverskih strelov, ki le sluČaino niso pogodili nikogar izmed številnih potnikov ladie »Svačič«. med katerimi ie bilo poleg vodstva Oriune in četnikov tudi dokai žena in dece Na istem mestu ie bil na do-slei še nepojasnjen -načni umorjen pred letom dni sodnik Medina, ki je, bil trn v peti komunističnih in ra-di-tevskih teamih elementov. Ti elementi. ki .*« to pot hoteli škodovati, vodstvu Orjune. oa naj bodo kar uvedeni, da -so zaman vse njihove nakane in da se Or.junaši zapiotni-šk-ib napadov me plaše! Delni uspeh smo dosegli, z novo Dostavitvijo kandidatne lista indu-striicev. v kateri so postavili sedaj, na primerno mesto jugoslovensko orientiranega narodnega gospodarja. industrialca: g. Jakoba Zadravca. Izpadel pa ie iz~ liste poznani Geza Harhier. proti kateremu smo mi prvi zatedno s slučajem g. J. Zadravca protestirali, ker smo videli v tem ne baš najboljšo pridobitev narodni stvari v Prekmurju. Odtalim. ki so še ostali na listi. Pa sporočamo. da bomo budno čuvali nad nlihovim delom in ponašanjem v EbornfCi.. >. : Nasta« Petroviča kKče Baia ha pomoč pri zdravliettju na smrt bolne radjkaliie,. M mu id obljublja po svoji smrti fzročftt v nadaltaje go-spodarienfe'. Kakor priznamo Na-šfasu da se razume na posel sprav-fiania utainničenih pred večnega sodnika, bratenja z Ferad Drago ta na UDrav/ianrie. monopolov, tako pa smo trdno uverjenr. da ne bo niti za ta o podaljšal niti življenja ra«r-padaioče radikalne, makar mu pomaga r. vsemi biagosk>Mi i sanna zelena veja Prlekije. N, R. S. ta Bu. Pisana v tateres« remije srard! ‘Pa B®jr! Z mo pa še vse ostale.portH-fke sorodnice, bt Hm ta Pttrttta -več. kakor držam Nastas bi - »bog tega storil mnogo- botie če M • ostal i v bodoče pri nreievanj« svojega »Ra-cfikala« in obiavljanitr PTeintere-santnih spomfnov o Večnem premi-leru v predelih »Nove Evrooe«. Narod bi mu bil za te spomine poleg vseh njegovih napak vendar le hvaležen, ker -bi po taeewi, zaslugi fegfnila tailnstvena megla v katero zastira moFčečj starec svojo osebo! ta delo. Cuimo! Poročajo nam: Umetnostno razstavo obeh Magoličev ie Obiskalo de nedelje 12. t. m, 509 obiskovalcev, od teh 103. dtjaki. Ker sta razposlala pred otvoritvijo ca z stave 1500 vabil ina osebne naslove naše inteligence, odzvalo se ie vabilom komaj 20% povabljencev, kajti večitjsa obiskovalcev so bili tuici. Prodanih I« bilo doslei samo 14 slik. dasi se obiskovalci izražajo o razstavljenih umetninah vsi brez izjeme jako pohvalno. Zal. da ie danes naša du&evna inteligenca tako slabo situirana! Eden naših najpopularnejših ttmetnlkov-slikaniev se ie izrazil o razstavi: »Ko- bi Magoliča razstavila svoje slike pred dvema, tremi leti. razprodata bi vse Danes na oni. ki smatraio umetnine za duševno Potrebo. nimajo pare!« MagoOč je vsak dan v razstavi, da v«® obiskovalce 00 uii. Tudi zabeležuie si obiskovalce imenoma. Razstava bo odpra še do torka 21. t. m. zvečer. Komur je na užitku lepih uiwetnta, nai ne zamudi obiska kaitt id rt teh žalostnih ra^nrerah nalbrže Magoliča ne bodeta več razstavljata. *» bi ta mata nastotatl oni. ki s« sicer vedno hvalita kot Hranilci ta goapeševatelil slovenstva? ZRNA. Račui»ski strtFti. THE REX C0., Ljubljana. Treta» «e ie fcwtei 4o smrti proti zasta?«teva«ta in Hačanjenta. V borbi m pravico ta svobodo 7»e šMtft PM nradni-žtvii in vodnih nasipih. Iz policijske kronike. Sprejeli smo iz vrst naših prijateljev sledeči opis dogodka ta ppstonania stražnika Josipa Janežiča ki je s svojim postopanjem doprinesel tudi del del k razpoloženju ljudstva napram poficistom. Mož ie namreč dne 14. februarja leta 19B6 naznsniii uostil- Sttichf Nerazdružna ste ftten m Scfafcfci, zMkm edino pravega SchlcMovega mBh. JWro m Jamstvo ČIstostt (n Izbornosti. Voruho perilo in rok. Sovrainik« truda in moke: 5® ver“)lm oseb. ki so morale iskati zdravniške pomoči v bolnici. »Slovenec« k temu seveda molči in neumorno bobna na tamtam kulturnosti in pismenosti dobrega ter vernega slovenskega ljudstva. Mi pa s tegobo konstatiramo pri teh slučajih, da vlada navzlic vsej civiliziranosti in kulturnosti med blagimi pristaši slovenstva veliko pomanjkanje srčne kulture, ki jo moremo prav lahko zaznati pri južnih bratih, kjer tudi ne pehajo sinovi staršev čez nrag in iih prepuščalo usodi, da malo mani kot živi segniieio v zapuščenosti. NAC1JONALIST1, INSERIRAJ* TE V »ORJUN1«! IZJAVA. Podpisano uredništvo ie priobčilo v 46. številki našega lista dne 31. oktobra 1925 dopis pod naslovom Prevalje, s čigar vsebino se ie upravičeno čutil užaljenim gosp. Josip Kokol, blagajnik premogovnika Prevalje, vsled česar je naperil zoper pisca tega dopisa tiskovno tožbo. Loialno izjavljamo da smo bili z vso vsebino tega dopisa, kolikor se tiče g. Josipa Kokola mi-stificirani in napačno informirani Inž. Rofilič Stanislav: in da smo dopis priobčili, ker smo se zanašali na svojega dopisnika. Ker izraženih očitkov absolutno ne moremo več vzdržati, iih v vsem obsegu preklicujemo in obžaluiemo ter dajemo s tem g. Josipu Kokolu polno zadoščenje. Zaeno prevzamemo nase vse njega zadevajoče stroške tiskovne pravde. Ljubljana. 18. sept. 1926. Uredništvo »Oriune«. K nacionalizaciji železnice. (Konec.) Predvsem naj omenim, da se krije ves promet s strojnega sta* lišča s pomočjo treh velikih matic* nih kurilnic. Največja je ona v Ma* liboru. druga in tretia sfa v Ljubljani, obe približno enaki, skupaj Da Po obratu toliki kot ona v Mariboru. Za vzdrževanje sodobnega prometa bi se potrebovalo okoli 320 strojev raznih veličin. To število naj bi bilo vedno v gori orne* njenih treh kurilnicah. Sedaj jih je v resnici precej manj, vsaj za služ* bo sposobnih. Že pri rednem pro* metu gre bolj trda, če bi pa pritis* nil prej omenjeni tranzit Praga * Dunaj * Trst, bo pa pri tem stalcžii in stanju gotovo gospodarski po* lom. Da je vzdrževanje strojev zelo težavno pri takih razmerah, dosti* krat zelo nepopolno, hočem po* sebno povdariti, ker se premnogo* krat zahteva naravnost čudežne stvari. Vzroke teh temeljnih nedostat* kov, ki so pravi vir vseh drugih ne* dostatkov, je iskati, kakor že ome* njeno, v času vojnega razmerja in pa, ker je minulo osem let po za* prtju svetovnih tržišč, v delavnici Maribor, odnosno pri tistih orga* nih, ki so imeli vodstvo naših prog od prevrata sem v rokah. V prvi vrsti so bile to roke nemških inže* nirjev, katerim sem že enkrat oči* tal nasivno resistenco. Pasivna resistenca je dokazana s sledečim: Tujerodcem prevažna in toli hvalisana izkušnja, praksa, ki vse* buje prevažno štatistiko, nekaterih desetin let kaže, da se mora po* vprečno vsaj vsakih pet let peč delovne lokomotive obnoviti ali pa vsaj temeljito popraviti, to je iz* menjati najvažnejše in najobčutlji* vejše dele iste. To je, da se mora letno vsai sedemdeset lokomotiv- v mariborski delavnici opremiti z no* vimi ali pa vsaj temeljito poprav* ljenimi pečmi. Vsa Statistika kaže, da se je od prevrata pa do danes v vseh osmih letih osvoboditve po* pravljalo komaj po 60 lokomotiv v gorajšnjem smislu, v letu 1925 pa pol leta skoro nič. Torej je pri* manjkljaj letno deset, v osmih letih osemdeset, in če se vpošteva pol* letno nedelavnost,^ okoli 120 (sto; 'dvajset) novih peči. V tem manj* kanju tiči jedro največjega dela vseh nedostatkov, ki že prete var* nosti obrata in v precejšnji meri „Spectrum“ d d. 1112. HH Hf lil KRSTIČ ekonomiji istega. Vodstva matičnih' kurilnic, v vednosti ali nevednosti, si pa nikakor ne morejo pomagati kajti vedno in vedno zmanjkuje dobrih strojev za kritje vlakov in brez povoljnega • dotoka temeljito popravljenih strojev iz glavne de* lavnice, niti pod najstrožjimi od* redbami, niti pod najbrezobzirnej* šim terorjem ne morejo z najbolj*. šo voljo, vestjo m znanjem odstra* niti nagajive nedostatke. Manipu* lacije v kurilnicah danes ne opi* šem, omenim le, da trpe iste močno pod skrčenimi krediti. Povrnem se nazaj k delavnici Maribor. Trdim, da bi se dalo v isti letno najmanj osemdeset gori* omenjenih obnov ali večjih popra* vil izvršiti, to je, da bi se moglo s produkcijo te delavnice pokriti vse tozadevne potrebe naše direk* cije in poleg tega še kaj izdelati za druge direkcije. Brez dvoma seve* da z večjimi krediti za delavnico v Mariboru, razume se z ravno tako zmanjšanimi krediti za inozemske tvrdke, Adamovo, Dunaj itd. Vprašanje, zakaj se ne dela v polni meri in to pri današnjem po* manjkanju dela za vse vrste delav* skih stanov v naši narodni državi, je na dlani. Večji del naše direkcije tvori omrežje bivše južne železnice. Strojno stroko te železnice so imeli v rokah skoroda sami nemški inže* nirji. Z ozirom na njihovo večde* setletno železničarsko prakso in z ozirom na trditve, da so oni nena« domestljivi, prvovrstni strokov* njaki, se da trditi, da so oni dobro vedeli za situacijo v naši direkciji. V prvih petih letih po obratu so imeli oni tudi izključno odločilno besedo o nabavljanju strojev in materijala ter izdelovanju popra* vil. Trdim, da so delali le toliko, kolikor je bilo za bivše južno žel. ravnateljstvo Ljubljana najneob* hodne je potrebno. Mimogrede omenim tudi, da se že 12 (dvanajst) let ni nobenega novega stroja na* bavilo. — Za drag denar so poprav* ljali v mariborski delavnici tudi stroje za našo državno železnico, ali ne v toliki meri, kolikor bi bilo mogoče storiti. Najbrže se niso mogli pogoditi z Beogradom in tako je prišlo, da se je moralo leta 1920, 1921 in 1922 poslati kakih, strojev v Inozemstvo na Dunaj m v Adamovo, kamor je tudi šlo na ime popravljanja kakih 25 milijo* nov dinarjev. Pri vsem tem je pa brezposelnost pri nas rastla. Po podržavljenju južne želez* nice se je v bistvu vleklo vse po* slovanje okoli strojne službe z ravno isto počasnostjo naprej. V Dolini In po Montano ceni nabavite si vsa moška oblačila, osobito za šoloobvezne edino le v detajlni trgovini konfekc. tovarne Fran Derenda& Cie. Gradišče, nasproti dramskega gledališča. letu 1925 je pa delavnica v Mari* boru nekaj mesecev sploh ncplodo* vito živela. Pasivna resistenca vo* dilne gospode je stopila popolnoma v ospredje in posledica je bila nad* vse pravična vpokojitev dveh naj* glavnejših faktorjev strojne službe. Vsled vsega navedenega je sto* pilo pomanjkanje dobrih strojev na območju bivše južne želcznice koncem leta 1925 v zelo občuten štadij. Posledica temu je bila, da se je moralo iz območja bivše držav* ne železnice, to je iz kurilnice Ljubljana gorenjski kolodvor od* vzeti deset zelo dobro držanih težkih strojev ter dodeliti kurilnici na južnem kolodvoru. V zameno se pa je poslalo slabo držane in bistve* no slabeiše stroje v kurilnico na gorenjski kolodvor in to še v manj* šem številu. S to naredbo odnosno odredbo se je začasno rešilo zavo* ženo strojno politiko v območju bivše južne železnice, kjer so bili baje sami nenadomestljivi tujerod* ni strokovnjaki. Razume se pa tudi, da je s tem trpela brezhibnost obratovanja v kurilnici gorenjski kolodvor, kjer so že od prevrata sem vodili strojno politiko jugoslo* vanski inženirji brez dvoma z boljšim uspehom nego oni pri južni železnici. S temi in takimi odredbami se je tedaj trenutno rešilo prometne prilike na bivši južni železnici in sicer na škodo ugleda organov državnih železnic. Po preteku ne* katerih mesecev se je položaj v celi direkciji še nekoliko poslabšal, tako da stojimo danes skoro nepo* sredno pred polomom. 2elim sicer, da bi bilo dosti tranzita Praga * Dunaj * Trst in dosti našega izvo« n, aosti dobrega zaslužka, pa ne morem si kaj, da ne bi izjavil mojo bojazen, da bomo doživeli s temi stroji v jesenski sezoni precejšen polom. Imeli bi sicer dovolj stro* jev — pa kaj s takimi, ki niso rabni in stoje v raznih deponija^ in čakajo na delavnico in na prc* potrebne kredite. Osemletna pa* sivna resistenca na polju vzdrževa* nja strojnega parka je stopila v žo precej akuten štadij. Kdo je temu kriv? Mi jugošlo* venski inženirji gotovo ne, kec nismo imeli vodilnih besedi, lajiki tudi ne, ker ne razumejo, Beograd tudi ne, ker je kljub svoji trdogla* vosti dostopen sta tehtne argumen* te, če se mu jih prinese s primer* nim povdarkom. Torej ne preostane nič drugega nego da se zvali naj* večji del krivde na vodilne nemške inženirje, katerim sem že toliko to* zadevno javno povedal, da mora biti že vsak še tako neumni obože* valeč nemškega strokovnjaštva v dvomu o nenadomestljivosti tuje* rodcev. Napravim sklep: 1. Vsako govoričenje o nenado* inestljivosti tujerodcev je zločin zal naše gospodarstvo. 2. Merodajni upravni faktorji železnic, narodni poslanci in vsi drugi vplivni delavci naj poskrbe, da bo imela delavnica v Maribora Vedno zadosti kreditov za tekoče potrebe in upravo, sedaj naj pa po* skrbe še za izvanredni kredit, s ka* terim se bo moglo popraviti kakih 40 lokomotiv, ki stoje danes odveč neizrabljeno po raznih tirih in za nabavo nekaj novih strojev. 3. Jugoslovenski inženirji naj se bolj intenzivno udejstvujejo v jav* nem življenju, po možnosti z bolj* simi razpravami kot je tale moja. • Samo na ta način bomo mogli * združenimi močmi naša narodno gospodarska vprašanja najbolje reševati. la neprekosljlva sestava mifa In terpentina vsebule pristno zlato! V tvornlca ogledal in brušenega stekla LJUBU ANA VII. Medvedova ulic* 38. Telefon 755. Zagreb, Beograd. Osijek Središnjica: ZAGREB. Zrcalno steklo portalno ateklo mašinsko steklo 5-6 mm, ogledala, bruiena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne Sipe, iibožene plošče, vstekle-vanje v med. Fina, navadna ogledala. S« V vsaki tisoči komad je vtisnjen pristen zlatnik, ki čaka srečnega kupca. V Kupite takoj komad tega idealnega mila. mogoče najdete tndi Vi zlatnik! Is lil in KOZARAC bosatofl skladlita rakile SISAK P TESLIC mm im i lili Stana vena lltJlDJIl, Ktikll is I SolsM zTciki»» °snOT,t 18 srfdjie ** Je Mjaetferaejte arejema ter izvrtaj« m tMmttka 4«U ti »ajprlfr*- itejief« 4* asjtneienejJep. - Tl*k« laltke, mUdtotke, kpedme Hi . . * ssrrI nte nula« »ra Ml ate 1 Ri8aDke’daevnila m belez— GRADBENO PODJETJE ING. DUKIČ IN DRUG M? LJUBLJANA Bohoričeva ulica St. 24 Za konzorcij lista >Orjuna« odgovarja Dreiče Verbič. Tisk Učiteljske tiskarne: zanjo odgovarja France štrukelj. Odsovornl urednik: Jože s0a'**