URADNI LIST 
S O CI ALI S T 1 c NE REPU H LI K E SLO VEN lJ E 
Številka 42 V LJUBLJANI, dne 29. decembra 1966 Cena 160 din. 1,60 st. din Leto XXIII 
VSEBINA: 
ZU.. Zakon o spremembah In dopolnitvah zakona o proracunu !:,octalbliCne republike Slovenije (republiškem proracunu1 u leto 1968. 
.13. Zakon o uvedbi dodatnega davka od prometa blaga na drobno In o upor:ib1 sred,tev Iz tega davka. Ut. Zakon o . zai.otov11v1 dopolnilnih kreditnih siedStev za dokonl!anJe elektroenergetskih objektov. 
215. Zakon o povracilu dela obresti uporabnlkom Investicij• sitih krt'dltov na podrocju turizma. 
211. Zakon o Y0dnem prlspe•·ku 7.a leto 1967. '-"'211. Zakon o prlspe,ku za u;,orabo mestnega nm!Jlšca. 
218. Zakou o urejanju in oddaJ;mJu stavbnega zernJJl.šCa. 
?1.9. Zakon o uporabi a.morhzaclJ'skib sredstev delovnih orga nlu.CJJ dolocenih podrocl!. 
220. Zakon o varn,•u pred naravnimi In drugimi hudimi ne­
srecami. 
221. Zakon o zdndltvl marlborsklb obl!ln. 
l22. Zakon o pomol!I druflnsklm !!lanom, katerih hranilec Je v obveml 110Ja!lk1 slu:lbl 
223. 
Zakon o predstavnikih družbene ~kupno,;tl svetih n~­katerih zu·odov s podrocja kulture, katerih ustano,1te1J Je SR Sloventja. 

224. 
Zakon o oa.JvUji meji, do katere se s.me dolociti stupnJa 


OSDO\>nega pdspevka Z3 zdravstveno zavuovanJe delav­cev. 
212. 

Na podlagi cetrte alinee 135. clena in 151. clena ustave Socialisticne republike Slovenije je Skupšcina Socialisticne republike Slovenije na seji Republiškega zbol'a dne 29. decembra 1966 in na seji Organizacijsko­politicnega zbora dne 28. decembra 1966 sprejela 
ZAKON 
o prora'Cunu 

Soeialisticne republike Slovenije (republiškem 
proracunu) za leto 1966 
l. clen 

l. clen zakona o proracunu Socialisticne republike Slovenije (republiškem proracunu) za leto 1966 (Uradni list SRS, št. 36-363/65) se spremeni tako, da se glasi: 
»Republiški prora{:un za leto 1966 obsega: 
novfh dinarjev 

457,800.000 

debedke v znesku 
razporejene dohodke v znesku 456,905.868 
oera::rporejene dohodke (tekoco proracunsko rezervo) v znesku . 
'194.132« 
2. clen 

2. clen se spremeni in dopolni tako, da se glasi: 
,.Obcinam, ki so udeležene pri republiškem pri­spevku iz osebnega dohodka iz delovnega iiazme::-;a, pripadajo dopolnilna sredstva po dolocbah l. clena zakona -o dolocitvi dopolnilnih sredstev obcinam (Urad­ni Ust SRS, ~t. 36-366/65). 
225. Odlok o zacasnem flnanclran,lu republlJ.k1h potreb v prvem trimesecju 1967. 
U&. Odlok o tmancnem programu za sotlnanclTanJe prve In dru1e faze prve etape graditve klinicnega ce.ntra v Ljnb­ljanJ. 
~27. Odlok o na~nu razpolaganja. , aredstvl SR SlovenlJe s.a gradnjo osnovnJ.h lol. 2is. Sltlep o razrešitvi podpredsednika hvršnega sveta SltuP· ~clne SR Slovenije. 
..29. Sklep o Imenovanju republiške volilne komlslJe za vo­litve poslancev v Skupftino Socialisticne republike Slo­venJJe. 
230. Sklep o Izvolitvi sodnika Okrolnega sodllca v Kopru. ~31. Sklep o lzvolli;v1 sodnikov Okrolnega sodlica Ljubljana. l32. Priporocilo za zacasno financiranje strokovnega šolstva 
v SR SlovenlJl v letu 1967. 
SploSni akti republiških samoupravnih orga.nhaclj: 

2~. Sklep o dolocitvi nevarnosti, pogojev in povracil v ob• veznem pozavarovanJu osnovnega zdravnveneca zava.• rovanja kmetov. 
234. Sklep o dolocitvi višine premije za republiški sklad za poz.avarovanJe osnovnep zdravstveneca zavarovanja kmetov. 
Dotacije, ki pripadajo posameznim obcinam Po 3. clenu zakona o dolocitvi dopolnilnih sredstev obcinam, se znižajo za 5 Ofo:< 
3. clen 

V prvem odstavku 3. clena se sredstva za udeležbo pri graditvi osnovnih šol v znesku 1.300,000.000 ~tarih dinarjev znižajo na 11,700.000 novih dinarjev. 
4. clen 

V 4. clenu se odstotek udeležbe cestneea sklada SR Slovenije v višini 0,945 "/o zniža na 0,232 °to. 
5. clen 

Pregled dohodkov republiškega proracuna za leto 1966 in njihova razporeditev v skladu s spremembami po tem zakonu sta zajeta v bilanci republiškega pro­racuna za leto 1966, ki je sestavni del splošnega dela proracuna. 
6. clen 

Ta zakon zacne v~ljati z dnem objave v »Vradnem listu SRS«, uporablja pa se od l. januarja 1966. 
St. 400-26/66 
Ljubljana, dne 29. decembra 1968. 
Skupšcina Soc!alisftcne republike Slovenije 
Predsednik: 
Ivan Malek l. r. 

~DNI LIST SRS Sl '2 -29. XII. 196 
• 

~CA JX)HO.OKOV IN SPLOŠNEGA RAZPOREDA DOHODKOV PRORAClJNA S.R SLO~~ 
(republiškega proracuna) ZA LETO 1966 


Zn•••· 
Dohodki 
podo.bllkc -~ 
doboc!..u ~ 

Vrsta 1 -Prispevki l,l 3 O/o prispevek Iz osebnega dohodka iz del. razmerja . 217,900.00Q 16 Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehnicnih izboljšav 2,1)()0.0f;)O 
Vsega vrsta 1 -Prispevki 220,eoo.090 
Vrsta 2 -David J?rometni davek 211 -davek od prometa blaga na drobno • , , • , . 51,000.000 213 -delet v zveznem davku od prometa blaga na drobno __ 1s_2_,6_00_.ooo_. ______ zos_,_ooo_._OQO-'-
Vsega vrsta 2 -Davki . m,000.000 
Vrsta 3 -Takse ~odne takse v gotovini 
Vsega vrsta 3 -Takse . 

Vrsta 5 -Dohodki po posebnih zveznih predpisih De.nune kazni • • • • • , • • • . • • • • • • 
Vsega vrsta 5 -Dohodki po posebnih zveznih predpisih . . . . . . . . . . . . . . . . • 
Vrsta 6 -Dohodki organov m razni drugi dohodki fl Dohodki organov . . • • • • • • • . . • • . • 63 Druli dohodki . • • • , • , , , , • • • • , , 
Vsega vrsta 6 -Dohodki organov in razni drugi dohodki .... ......... . . 
Skupaj dohodki za razpored (vrste 1 do 6) • • • 
a. Sploiui rupored dohodkov 
K,la$.liiltac1jaka 

Zn•••llt 
, Uevl.lka 

Splošni razpored dohodkov BazpoACIU 
rupqr r;iziK)r. ._.... 
,1t,..1i'in~ pcxlllt. podslcl.lpina •~plna 
Glavni namen 01 -Dejavnost šol 01-1 Sredstva, razporejena v odstotku od vseh dohodkov 
Vsega glavni namen 01 (01-1) . • • • • • • • 
Glavni namen 02 -Znanstvena in kulturno prosvetna 
dejavnost Sredstva razporejena v odstotku od vseh dohodkov Sredstva, razporejena v dolocenem znesku: 
02-2-1 -za redno dejavnost . • • • • • • • 4,0'70.000 Q2-2-2 -za posebne namene . • • • • • . • • 14,090.943 18,100­
Vsega glavni namen 02 (02-1 in 02-2) . 
Glavm namen 03 -Socialno skrbstvo Qe-2 Sredstva, razporejena v dolocenem znesku: 
26,065.499 26,065-­
QS-a~ -za posebne namene . . . • . -·--=:..:...:..:::.=..:._ _____ ....:_ __ Vsega glavni namen 03 (03-2) . . . • • 28,086MII 
St. '2 -~-m. 1966 URADNI LIST SRS 
znesek  
•  Splošni razpored dohodkov  Ra:r.y,oredna podskupina  ltalp&redaa ~•  
Glavni namen 04  - Zdravstveno varstvo  
Sr~tva, ra.z.porejena  v  dolocenem  znesku:  ~  ..  
CM-2•2  -:ta posebne namene . . Vsega glavni narften M  . . . (04-2)  •  •  •  •  •  •  •  • 2,832.982 2,aue, ----­-----u.~i.9'i•  
Glavni namen 06 -Delo državnih organov  
OS.2  Sredstva, razporejena v  dolocenem  znesku:  

08-2-1 08-2-2  -za -za  redno dejavnost posebne namene  . . . .  . . • •  
Vsega glavni namen 06 (06-2)  
Glavni namen obcinam  09  - Splošna  


• • 131,210.371 • • 32,271.883 le3,4&2.2M . 1 es,, &2. JN dopolnilna sredstva ' 
Gl,.1 Sredstva, razporejena v odstotku od 3 O/o prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja . Sredstva, razporejena v dolocenem znesku . 
Vsega glavni namen 09 (09-1 in 09-2) . 
Glavni namen 10 -namenska dopolnilna sredstva 
obcinam 

Sredstva, razporejena v dolocenem znesku . 11,'700,000 
Vae,a clavni namen 10 (10-2) .  
Glavni namen 12 -Dejavnost družbeno-politicnih or­ 
1anmcij in društev  
Sredstva, razporejena v dolocenem znesku .  
Vsega glavni namen 12 (12-2)  
Glavni namen 13 -Negospodarske investicije ,  
S~ razporejena v dolocenem znesku:  
.. ,.,  -za odplacilo anuitet m obveznosti iz prejšnjih let  
Vsega glavni namen 13 (13-2) . • •  
Gi...nt namen 14 -Gospodarski posegi  
Sredstva, razporejena v odstotku od vseh dohodkov •  
Sredstva, razporejena v dolocenem znesku .  
Vsega glavni namen 14 (14-1 in 14-2) . •  
Glavni namen 15 -Vlaganja v rezervni sklad  
Sredstva, razporejena v odstotku od vseh dohodkov •  
-,  Vsega glavni namen 15 (15-1) • . • . • . •  
Glavni namen 16 -Proracunske obveznosti iz prejšnjih  
w  
.'!. .  ...  Sredstva, razporejena v dolocenem znesku  
Vse,a glavni namen 16 (16-2)  
Glavni namen 18 -Nerazporejeni dohodki (tekoca  
~ska rezerva)  
Sredst.\it, razporejena v dolocenem znesku . . . '  
....  V-sep glami namen 18 (18-2)  
Skupaj razporejeni in nerazporejeni. dohodki (glavni  
namen 01 do 18) • • • . • • . . .  

11,700.000 
20,lSl.380 20,131.380 


12,38().810 12,M0.810 
1,065.000 


9,000.0M 
10',0M.000 
8,9ll8.o60 8,958.000 

1s.~.ooo 
19,'30.000 
89'.1!2 
,:17,800.000 

št. ,2 -29. xn. t966 
Stran l16 

Sredstva iz tocke c) prejšnjega clena se dajejo 
21;. 
brez obveznosti vracanja. 
in 151. /'lena 

Na podlagi cetrte alinee 135. clena u&tave Socialisticne republike Slovenije Je Skupšcina 5. clen Socialisticne republike Slovenije na seji Republi~kega 
zbora dne 29. decembra 1966 in na seji Organizacijsko­Skupšcina SR Slovenije doloci vsako leto z zako­
nom višino sredstev, ki se od skupno razpoložljivih 
politicnega zbora dne 28. decembra 1966 sprejela 

sredstev dajo za posamezne namene, vendar tako, da bodo v obdobju 1967 do 1970 realizirana razmerja, ZAKON tega zakona. 
dolocena v tocki c) 3. clena 

o uvedbi dodatnega davka od prometa blaga na drob"" In o uporabi sredstev iz tega davka 6. clen 
Ta zakon zacne veljati l. januarja 1967. 

l. clen št. 421-9/66 
Da se Utgotovijo sredl.tva za financiranje na pod­rocju infrastrukture in šolstva ter za reševanje nekate­Ljubljana, dne 29. decembra 1966. rih drugih vrašal'lli, se za cas od 1. januarja 1967 do 
31. decembra 1970 uvede v SR Sloveniji dodatni davek Skupšcina 
SoclalistU!ne republike Slovenije 

od prometa blaga na drobno po stopnji 1,5 1/,. Dodatni davek iz prejšnjega odstavka se obracu­Predsednik: 
nava in placuje od iste osnove kot obcinski prometni Ivan Macek L r. davek od prometa blaga na drobno. 
2. clen !?U. 
Sredstva iz dodatnega davka po prejšnjem clenu Na podlagi cetrte almee 135. clena in 148. clena SR Slovenije pri po­Skupšcina 
se vodijo na posebnem racunu ustave Socialistic:ne republike Slovenije je 
slovni banki, ki jo na podlagi najugodnejše ponudbe Socialisticne republike Slovenije na seji Republiškega dnlnci ~oubliški sekretar za finance. zbora dne 29. decembra 1966 in na seJi Gospodarskega zbora dne 27. decembra 1966 sprejela 
3. clen 
ZAKON 

Sredstva iz prejšnjega cl~na se uporabijo za tele 
namene: o zagotovitvi dopolnilnih kreditnih lil'edstev za 
a) za oblikovanje 2-odstotne obvezne rezerve za dokonfanje elektroenergetskih objektov 
kreditiral'lje materialnil\ in tr!nih rezerv, ki imajo po­seben pomen za stabilizacijo na trgu; l. clen 
b) za poravnanje obveznosti proracuna SR Slove­Da se zagotovijo dopolnilna sredstva za dokonca­nije v letu 1967 po odlocitvah, sprejetih do konca leta nje elektroenergetskih objektov, ki so bili zaceti do 31. 1966 -do zneska 38 milijonov novih dinarjev; decembra 1965, in za modernizacijo pcemogovnikov, katerih proizvodnja je neposredno vezana na termo­
c) za financiranje I. in II. faze prve etape gra­graditi pred 31. decembrom 
ditve klinicnega centra kot ucne baze medicinske fa­centrale, ki so se zacele 1965 (l. clen zakona o zagotovitvi dopolnilnih kredit­kultete v Ljubljani -do zneska 61,8 milijonov novih nih sredstev za dovršitev elektroenergetskih objektov dinanev; Uradni list SFRJ, št. 28-325/66), se razpisuje obvezno 
'/o -posojilo po dolocbah tega zakona. 
c) ostanek sredstev se upor~bl: 

-za projektiranje in udeležbo pri ,ra­2. cloen 
ditvi novih cestnih odsekov . . . . . 69 

Posojilo vplacujejo uporabniki družbenih sred~ -za nadaljevanje graditve že zacetih vi­25 ob vsakem izplacilu za investicijska vlaganja v casu sokošolskih zavodov . od l. januarja 1967 do 31. decembra 1969 v višini 2,5 °'I• -za študiie in raziskave • 6 od zneska izplacila za investicijska vlaganja. 
4. clen s. Ben prejšnjega 
Sredstva za namene iz tocke c) in c) Obveznost vpisa posojila ne velja: clena ~e bodo odobravala na podlagi financnih pro­
-za investicije na podrocju proizvodnje 1n pre­
g-ramov. nosa elektrifoe energije ter na podrocju proizvodnje 
Sredstva za poravnanje obveznosti proracuna Slt in predelave premoga, nafte in plina -z glavnim Jll")­
Slovenije lz tocke b) prejšnjega clena se odobrijo SR 
nosnim omrežjem (plinovodi); Sloveniji za dobo 15 let po 4-odstotnl obrestni meri 

in s tem, da zapade prva anuiteta v letu 1969. -za investicije na podrocju izobraževanja, kffl­ture, znanosti, zdravstva in socialnega varstva; 
s,-edstva za graditev klinicnega centra kot ucne c) 
baze medicinske .fakultete v Ljubljani iz tocke -za investicije, s katerlml se vzdržujejo stali&­prejšnjega clena se do višine 40 O/o odobrijo brez obvez­vanjske hiše, nosti vracanja, preostalih 60 O/o pa kot posojilo, in sicer 
-za investicije, ki se financirajo iz krajevneP za dobo 20 let in z 2-odstotno obrestno mero. Posojilo 
se zacne odplacevati v naslednjem letu P" dograditvi. samoprispevka. 
št. 42 -29. XII. 1966 
Stran 3-17 
4. clen 
21S. 
Sredstva posojila se vplacuJeJo pn :::,p!osru go­
Na podlagi cetrte alinee 135. clena 

spodarski banki v LJubljani, na katero prehajajo tudi in 148. clena 
ustave Socialisticne republike SloveniJe je Skupšcina 

vse posojilne obvez.no::.ti. 
Socialisticne republike Slovenije na seji Republl$kega 

Emisijsko in anuitetno službo posojila opravlJa Splošna gospodarska banka. zbora dne 29. decembra 1966 m na seji Gospodai·ske&a zbora dne 27. decembra 1966 spreJela 
5. clen 

Banka uporabi sredstva tega posoJila za namene, Z A KO N dolocene v l. clenu tega zakona. 
Krediti, ki jih bo banka zagotovila premogovnikom o povrac ilu dela obresti uporabnikom investicijskih kre<!Uov na podrocju turizma 
iz l. clena tega zakona, ne smejo presegati 70 •/• pred­racunske vrednosti programov modernizacije. 
l. clen 

6. clen Da se omogoci poslovnim bankam in drugim ~ov­
Za znesek vpisanega posojila se izdajo obveznice. nim organizacijam uveljavljanje pravice do pov~anih Obliko in besedilo ouveznic predpiše republišlti 
letnih dodatnih obresti iz sredstev federacije za kre­
sekretar za finance na predlog Splošne gospodarsk~ dite na podrocju turizma po 3. tocki prvega odstavka 
banke. 
7. clen 7. clena v zvezi z 9. clenom zakona o nižjih obrestnih 
merah ter o nadomestilu za obresti in o dodatnih Splošna gospodarska banka mora sredstva iz l. 
obrestih za nekatere kredite iz sredstev federacije clena tega zakona vrniti vpisrukom po~ojila najpozne­(Uradni list SFRJ, št. 28-321/66), zagotavlja SR Slove­je v 15 letih, racunano od l. Januarja 1970, in sicer v nija uporabnikom takih kreditov znesek, ki ustreza enakih letnih zneskih, v katerih so vracunane 6 O/o letne 2-odstotnim letnim obrestim od dovoljenega kredita obresti, Iti se obracunavajo od l. januarja naslednjega Za namene iz prejšnjega odstavka se zagotovijo leta, ko je bilo posoJilo vplacano. potrebna sredstva vsako leto v proracunu SR Slove­
/ 
Anuitete, vrnjene vpr.snikom posojila, se vlagajo nije. v sklade, u. katerih je bilo vplacano posojilo. 
2. clen 

8. clen Dolocbe prejšnjega clena veljajo za kredite, dane Splošna gospodarska banka uporabi sredstva, na podlagi kreditnih pogodb, sklenjenih od 21. julija zbrana po tem zakonu, po zakonu o obveznem depo­1966 naprej. niranju dolocenih sredstev podjetij 
za proizvodnjo 3. clen 
in prenos elektricne energije (Uradni list SRS, št 24-141/66) in po zakonu o dopolnilnih sredstvih za fi­Za izvrševanje tega zakona skrbi republiški sekre­nanciranje elektroenergetskih objektov v letih 1966 do tariat za finance. 
1970 (Uradni list SRS, št. 24-140 66), za dokoncanje graditve elektroenergetskih obj"ktov, s katerimi bo za­4. clen gotovljeno povecan je zmogljivosli elektrarn za 520 MW, 
Ta zakon zacne veljati l. januarja 1967. 

graditev prenosnega omrežja in modernizacijo premo­
govnikov iz l. clena tega zakona. 
št. 44-19/66 Splošna gospodarska banka je dolžna porocati pol­letno Skupšcini SR Slovenije m Izvršnemu svetu Skup­Ljubljana, dne 29. decembra 1966. 
šcine SR Slovenije o dotoku in uporabi sredstev, zbra­nih po zakonih iz prejšnjega odstavka Skupšcina Republiški sekrctari'lt za finance sklene s Splošno Socialisticne republike Slovenije gospodarsko banko pogodbo o podrobnejši dolocitvi namena in nacina uporabe sredstev iz prvega odstavka .r'redsednik: tega clena. Ivan Macek L r. 
9. clen 

Uporaba morebitnih presežkov in prihrankov sred­stev iz prvega odstavka prejšnjega clena bo urejena s po&ebnim zakonom. 
216. 

10. clen Na podlagi cetrte alinee 135. clena ln 148. clena 
za posojilo je porok Socialisticna republika Slove­ustave Socialisticne republike Slovenije je Skupšcina 
nija. Socialisticne republike Slovenije na seji Republiškega 
11. clen zbora dne 29. decembra 1966 in na seji Gospodarskega zbora dne 27. decembra 1966 sprejela Ta zakon zacne veljati l. januarja 1967. 
št. 402-92/66 
ZAKON 

Ljubljana. dne 29. decembra 1966. 
o vodnem prispevku za leto 1961 
Skupšcina Socialisticne reuublike Slovenije 

l. clen Predsednik: 
Vodni prispevek za izkorišceno Ivan Macek l. r. vodo placujejo v letu 1967: ali uporabljeno 
29. _XI_I_. 1_966_ URADNI LIS:..:T~SR:.:.S _________ S_t._42_-__ 

:..:.:.. _____________ _ 
Stran 318 
!Jene elektricne energije v lastni termoelektrarni ali 1~ delovne in druge oreanizacije, ki proizvajaJo v rastni hidroelektrarni -po 0.0020 dln. 
pridobljene eleh-tricne 

elektricno energijo, od kWh energije: 2. Delovne in druge organizacije, ki opravljajo in­dustrijsko, rudarsko, komunalno (razen vodovodov), ali 
a) termoelektrarne -po 0,0015 din; obrtno dejavnost, ter civilne pravne osebe ln obcani, ki opravljajo obrtne ali druge podobne dejavnosti b) hidroelektrarne -po 0,0020 din; 
po kolicini m' izkorišcene ali uporabljene vode: 
c) druge delovne organizacije -od kWh pridob-

, 
Za let.no kollCino 
(V OIO m') 

vod• (V 000 m•) Znaša vodni prispevek letno 
nac1 do 

0,30 din/mi 
o 200 60.000 din + 0,15 din/m• od presežka 200-500 

200 500 

105.000 dln + 0,09 dln/m1 od presežka 500-1.000 
500 1.000 

150.000 din+ 0,05 din/m1 od presežka 1 00~2.000 
(' 1.000 2.000 

200.000 din + 0,04 din/m1 od presežka 2.00C}-10.000 
2.000 10.000 

520.000 din + 0,03 din/m1 od presežka nad 10.000 
10.000 ln vec 

ljišc, ki so oprošcena prispevka Iz osebnega dohodka 
Ce delovna ali druga oreanizacija, ki ni našteta v , od kmetijstva in tudi ne od katastrskega dohodka prvem odstavku te tocke, opravlja kot postransko de­
zemljišca, za katera placuJejo odškodnino po dolocbah Javnost katero od dejavnosti iz prvega odstavka, p~a­l. do 3. tocke 87. clena temeljnega zakona o vodah. cuje vodni prispevek po prvem odstavku od vode, iz­
Odmero povecane stopnje prispevka po prvem od­korišcene ali uporabljene, v tej dejavnosti. stavku opravi pristojni obcinski upravni organ za fi­
3. Delovne organizacije, ki opravljajo dejavnost nance po enakem postopku in hkrati z odmero pri­po 0,05 din od m• izko­spevka iz osebnega dohodka od kmetijstva. 
komunalnih vodovodov -

ri!Cene ali uporabljene vode, razen v primerih iz dru­gega odstavka 71. clena temeljnega zakona o vodah 3. clen (Uradni list SFRJ, št. 13-262/65). V letu 1967 so oprošceni placila vodnega prispevka 
4. Delovne in druge organizacije, ki izkorišcajo vo­za Izkorišceno ali uporabljeno vodo: do za pogon mlinov, žag in podobnih vodosilnih na­a) premogovniki; po 0,01 din od m• b) obcani za poeoo vodnih mlinov, žag lD podolr 
prav, placujejo vodni prispevek -nih vodosilnih naprav. 
izkorišce ne vode. 

2. clen '-Sen Za onesnaženo vodo, Id jo delovue organJzacije, 
Obcani, ki placujejo prispevek iz osebnega dohofnta 

~ivilne pravne osebe in obcani pri opravljanju svoje 
od kmetijstva, placujejo v letu 1967 namesto vodnega prispevka za izkorišceno ali uporabljeno vodo za 1 0/c gospodarske dejavnosti izpustijo v vodne tokove ali povecano stopnjo prispevka iz osebnega dohodka od druge zbiralnike, placujejo v letu 1967 oraaou:adJe, 
vodni prispevek po 
kmetijstva. Na ta nacin zbrana sredstva se vplacujejo civilne pravne osebe ln obcani 
}rolicini. m1 izpušcene onesnažene vode in stopnji njene 
v vodni sklad SRS. 

onesnaženosti, izraženo v enotah (populacijskih ekvi­
Povecane stopnje prispevka po prejšnjem odstavku ne placujejo obcani od dela katastrskega dohodka zem-valentih), in 1km': 
Za ,-no enot 
(V 000 J:) 

ZnaCa vodni prispevek letno (V eoo,Ja) aad do o 1 10,00 dinJi': 
1 5 10.000 din + 9,00 din/E od presežka 1-5 
5 10 46.000 din + 4,00 din/E od preaelka 6-10 
10 50 66.000 din + 1,00 din/E od prese1ka 1~ 
ti() 100 106.000 din + 0,50 din/E od preaelka ~MO 
100 300 131.000din + 0,40 din/E od p~ 100--300 
300 in vec 211.000 din + 0,30 diolE od presežka nad 300 
s. clen 

Nacin preracunavanja kolicine onesnažene vode in stopnje njene onesnafen~ti v enote iz prejšnjega od­Vodol prispevek je dohodek vodnega ;3k}ada SR stavka predpiše republiški sekretar za urbanizem. Slovenije; vplacuje se na njecov žiro racun. 
6. clen 21?. 
Vodni prispevek po tem zal;tonu se placuje 1:a cas od l. januarja 1967 do 31. decembra 1967. 
Zavezanci iz l., 3. in 4. tocke l. clena tega zakona, k1 ugotavljajo kolicino pridobljene elektricne energije oziroma kolicino izkorišcene ali uporabljene vode s tehnicno merilno napravo, obracunavajo in placujejo vodni prispevek mesecno za nazaj, najpozneje do 25. v mesecu. 
Drugi zavezanci iz l. clena (zavezanci iz l., 3. in 

4. tocke, ki nimajo merilnih naprav ter zavezanci iz 2 tocke) in zavezanci iz 4. clena tega zakona priglasijo najpozneje do 31. januarja 1968 kolicino pridobljene elektricne energije, kolicino izkorišcene ali uporabljene vode oziroma kolicir.o izpušcene onesnažene vode Za­vodu za vodno gospodarstvo SRS, ki izda odlocbo o od­meri vodnega pril'p<!•·ka. Zoper odlocbo o odmeri vod• nega prispevka je dovoljena pritožba na republiški sekretariat za urbanizem. 
Zavezanci navedeni v drugem odstavku tega clen:; placujejo mesecno akontlicijo do 25. v mesecu za nazaj .\t{esecna akontacija znaša eno dvanajstino zneska, ki ,e dobi tako, da se na kolicine v letu 1966 pridobljene elektricne energije, uporabljene ali izkorišcene vode oziroma izpušcene onesnaZene vode uporabi višina vod­nega prispevka (tarifa) kot je predpisana s tem zako­nom; Zavezancem, ki v letu 1966 niso placevali vod­nega prispevka, doloci višino mesecne akontacije Zavod za vodno gospodarstvo SRS z odlocbo, zoper katero ;e: dovoljena pritožba na repubUški sekretariat za urba­
=em. Pritožba zoper odlocbo o dolocitvi mesecne akon­tacije za vodni prispevek po tretjem stavku prejšnjega odslavka ne zadrži izvršitve odlocbe. 
7. clen 

Dokoncno odmero vodnega prispevka za leto 1966 opraVi in odlocbo o dokoncni odmeri vodnega prispe\•ka (tretji odstavek 4. clena zakona o vodnP.m prispevku za leto 1966 -Uradni list SRS, št. 36-369/65) izda Zavod za vodno gospodarstvo SRS. 
8. clen 
Ta zakon zacne veljati l. januarja 1967. 
št. 420-13/66 
Ljubljana, dne 29. decembra 1966. 
Skupšcina Socialillticne republike Slovenije 
Predsednik: 
Ivan Macek l. r. 

Na podlagi cetrte alinee 135. clena in 151. clena ustave Socialisticne republike Slovenij~ je Skup~cini. Socialisticne republike Slovenije na seJi rlepubliškega zbora dne 29. decembra 1966 in na seji Organizacijsko­politicnega zbora dne 28. decembra 1966 sprejela 
; 
ZAK O N 
o prispevku za uporabo mestnega zemljišca 
l. clen 

Obcinska skupšcina lahko predpiše prispevek. za uporabo mestnega zemljišca (v nadaljnjem besedilu: prispevek) v skladu z dolocbami temeljnega zakona 
o prispevku za uporabo mestnega zemljišca (Uradni list SFRJ, št. 10-151'65) in z dolocbami tega zakona. 
2. clen 

Poleg primerov, dolocenih v 3. clenu temeljnega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišca, prispevka tudi ni mogoce predpisati: · 
-za zazidana in nezazidana stavbna zemljišca, ki se uporabljajo za telesno-kulturne, socialne, zdravstve­ne in kulturno-prosvetne namene; 
'­

-za zemljišca, na katerih so komunalni objekti in naprave, j~vne ceste in železniške tirne naprave; 
-za nezazidan.t stavbna zemlj1šca, ki jih delovna organizacija ne uporablja pri izvrševanju svoje dejav­nosti, oziroma ne oddaja v najem. 
3. clen 

Prispevek od zazjdanega stavbnega zemljišca se doloci od kvadratnega metra uporabne tlorisne površine stanovanjskih in poslovnih prostorov. 
Prispevek od nezazidanega stavbnega zemlji.Šca se doloci od kvadratnega metra nezazidanega zemljišca, ki Je po sprejetem zazidalnem nacrtu namenjeno za grad­njo. oziroma za katero je pristojen urbanisticni organ izdal lokacijsko dovoljenje. 
4. clen 

Obcinska skupšci na lahko predpiše, da obcinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve, odmerja prispevek za celotno stanovanjsko hišo v družbeni lastni-ni in da organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami obracu n ava prispevek s po­sameznimi nosilci stanovanjske pravice oziroma upo­rabniki poslovnih prostorov v taki hiši; v lakih prime­rih se placuje prispevek hkrati s stanarino oziroma 
najemnino. 
Ce prispevni zavezanec ob prvi zahtevi odkloni placilo prispevka, mu mora upravni organ izdati po­samicno odlocbo, 2.-oper katero ima pravico do pri­tožbe. 
Vprašanje povracila stroškov v zvezi z obracuna ­vanjem in pobiranjem prispevka se uredi sporazumno med obcino in organizacijo . 
• 
St. '2 -29. XII. t966 

Stran 300 
3.clen 
6.&m 

Urejanje stavbnega zemljišca mora biti v skladu Prispevek se sme uporabljati samo z:a graditev in z urbanisticnim nacrtom. Izvrševati se mora po etapah, rekonstrukeijo komunalnih objektov in naprav kolek­ki jih doloca urbanisticni nacrt. 
Ce obcinska skupšcina še n i sprejela urbanisticne­

tivne potrošnje, in sicer: 
1. za mestne ceste, trge, hodnike, peš poti, dovozne ga nacrta, lahko doloci etape graditve na podleai zazi­poti, javne parkirne prostore in podobno; dalnih nacrtov s posebnim predpisom. 
2. za zelene površine po zakonu o urejanju in 

vzdrževanju zelenih površin v naseljih (Uradni list II. UREJANJE STAVBNEGA ZEMLJISCA SRS, št. 11-105/65); 
3. za omrežje Javne razsvetljave. 4. clen Ce v stroškovni ceni za kanalizacijo niso vsebova­
Urejanje stavbnega zemljišca obsega pripravo ni tudi stroški za zgraditev kanalizacijskega omrežja stavbnega zemljišca in opremljanje stavbnega zemlji­

za odplako atmosferskih in odpadnih voda (razširjena ca. reprodukcija), lahko obcinska skupšcina uvrsti tako Priprava stavbnega zemljišca po tem zakonu ob­kanalizacijsko omrežje med komunalne objekte in na­sega: prave iz prejšnjega odstavka. a) asanacijska dela (poravnavanje, nasipavanja in osušitev zemljišca, zavarova,je drsecega terena, od­
6. clen stranitev rastlinja In odlagališc ter druga podobna 
-

asanacijska dela): Obcinske skupšcme, ki so že sprejele svoje odloke b) odstranite\' in nadomestitev obstojecih objektov. 
o prispevku za uporabo mestnega zemljišca na podlagi naprav in opreme ter na~adov na zemJjf;cu; 
temeljnega zakona o prispevku za uporabo mestnega c) i2."Cielavo zazidalnega nacrta. z-emljišca , morajo uskladiti sprejete odloke z dolocba­Za opremljanje stavbnega ,.cmljišcu se šteje gradi­mi tega zakona \' treh mesecih JX)tem, ko zacne veljati tev primarnih m sekundarnih komunalnih objektov ta zakon. in naprav, ki so namenjene za kolektivno in individu­
7. clen alno potrošnjo. 
Ta zakon zacne veljati l. januarja 1967. 5. clen 
št. 420-12/66 Za urejanje stavbnega zemljišca v mestih In v na­seljih mestnega znacaja ter za urejanje vecjih zazi­Ljubljana, dne 29. decembra 1966. dalnih kompleksov zunaj mest in naselij mestnega znacaja skrbi obcina. 
Skupieina 

Obcinska skupšcina lahko poveri urejanje stavb­&oeialisticne republike Sloveni.je nega zemljišca iz prejšnjega odstavka delovni ' organi­
-
Predsednik: zaciji :;:a urejanje stavbnega zemljišca. Obcina oziroma organizacija za urejanje stavbne­Ivan Macek l. r. pogodbo prepusti investitorju, 
ga zemljišca lahko s da sam ur{di zemljišce. 
Za ureditev stavbnega zemljišca v krajih, ki niso zajeti v prvem odstavku tega clena, skrbi investitor. 

218. m. FINANCIRANJE UREJANJA STAVBNEGA Na podlagi cetrte alinee 135. clena in 151. clena ZEMLJISCA ustave Socialisticne republike Slovenije je Skupšcina Socialisticne republike Slovenije na seji Republiškega 6. clen 
zbora dne 29. decembra 1966 in na seji Organizacijsko­
Obcina financira v skladu s predvideno etapo ure­politicnega zbora dne 28. decembra 1966 sprejela ditve stavbnega zemljišca na ureditvenem obmocju 
naselja graditev komunalnih objektov in naprav pri­
ZAKON 
marnega in sekundarnega pomena, ki so namenjene za 

o urejanju in oddajanja stavbnega zemlJtica skupno potrošnjo ter izdelavo zazidalnega nacrta, 
7. clen 
I. SPLOŠNE DOLOCBE 
sklacu s 
KoA!olfl6ffle organizacije tinancirajo v predvideno etapo ureditve stavbnega 2.emljišca na ute• 
l. clen 

ditvenem obmocju naselja graditev komunalnih objek­Za stavbno zemljišce po tem zakonu se šteje zem­tov in naprav primarnega in sekundarnE:ga pomena, ki ljišce, ki je po urbanisticnem nacrtu namenjeno za so namenjene za individualno potrošnjo. graditev, in zemljišce, za katero je pristojni urbani­sticni organ izdal lokacijsko dovoljenje. 8. clen 
Ce «adi investitor objekt na stavbnem zemljiicu 
2. clen 
v ureditvenem obmocju naselja in v skladu s pred­

Pri urejanju stavbnega zemljišca in pri financira­videno etapo urejanja stavbnega zemljišca, nosi samo 
(drugi odstavek 

nju tega urejanja sodelujejo obcina, komunalne orga­stroške priprave stavbnega zemljišca " nizacije in Investitorji po dolocbah tega z'akona. 4. clena tega zakona). 
St. 42 -29. XII. 1966 
Stran ;21 
Ce gradi investitor objekt na stavbnem zemljišcu 
5. višino varšcine; 

v ureditvenem obmocju naselja, vendar na lokaciji, ki 6. rok za predložitev ponudb za dodelitev stavbne­ni za.Jeta s predvideno etapo urejanja stavbnega zemlJi­
ga zemljišca, ki mora traJati naJmanj 15 dni od objave 

šca, ali ce gradi oojekt na stavbnem zemljišcu zunaj razpisa. ureditvenega obmocja naselja, nosi tudi dejanske stro­ške za opremljanje zemljišca (tretji odstavek 4. clena 13. clen tega zakona). 
Urejeno stavbno zemlJišce se oaaa v uporabo naJ­Investitor, ki obnovi ali prezida obstojeci objekt, ..igodnejšemu ponudniku. ki je že prikljucen na komunalne naprave, placa samo 
Stavbno zemljišce se odda z odlocbo; 

dejanske stroske za pripravo in opremljanje stavbne­odlocba se 
vroci vsem udelezencem javnega natecaja. 

ga zemljišca, ce terja obnova ali prezidava zgraditev novih komunalnih naprav ali njihovo povecanje. Z odlocbo se dolocijo zazidalni podatki, rok za zacetek in dokoncanje graditve ter izklicana odškod­nina za pravico uporabe urejenega stavbnega zemlji­
IV. ODDAJA V UPORABO STAVBNEGA ZEMLJišCA V DRUZBENI LASTNINI, NA KATEREM IMA šca. 
PRAVICO UPORABE OBCINA O pritožbi: zoper odlocbo odloca republiški sekre­tariat za urbanizem. 
9. clen 14. clen 

Urejeno stavbno zemljiš ce v družbeni lastnini, na katerem ima pravico uporabe obcma, se oddaja v upo­Ce se oddaja v uporabo stavbno zemljišce v dru2­
rabo druzbenun m civilnim pravnim osebam ter ob­be01 lastnini, ki je samo deloma ureJeno, se primerno canom samo za graditev takih objektov, kot so predvi­uporabljajo dolocbe 9. do 13. clena tega zakona. V ta­deru v urbanisticnem nacrtu. kem primeru se v razpisu javnega natecaja poleg po­
datka iz 3. tocke 12. clena -tega zakona tudi navede, ka­tera manjkajoca dela mora najboljši ponudnik opraVlb 
10. clen 

na svoJe stroške in v kakšnem roku mora to storiti. Oddaja se opravi z javnim natecajem. 
Brez javnega natecaja se s pogodbo odda urejeno 15. clen stavbno zemljišce, ki je potrebno za zgraditev vodo­vodnih in kanalizacijskih objektov, cestnih in železni­Ce se odda urejeno stavbno zemljišce v upora­ških objektov in naprav, elektroenergetskih naprav, bo brez javnega natecaja , se s pogodbo doloc1jo podatki poštno-telegrafsko-telefonskih naprav, vojaških objek­1z tretjega odstavka 13. clena tega zakona. tov in objektov za potrebe socialne, zdravstvene in pro&vetnc družbene dejavnosti ter za ureditev parkov 16. clen In zelenih površin. 
Izjemoma se lahko razpiše javni natecaj tudi za Brez javnega natecaja se odda stavbno zemljišce oddajo neurejenega stavbnega zemljišca v vecjem pre­tudi prejšnjemu lastniku nacionaliziranega zemljišca v delu, predvidenem za graditev stanovanj za trg. Ta­primerih in pod pogoji iz 40. clena zakona o naciona­
_kega natecaja se lahko udeležijo samo družbeno-pravne 
lizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišc (Urad­osebe. ni list FLRJ, šl 52-890/58). 
17. clen 

Po odlocitvi obcinske skupšcine se lahko odda brez javnega natecaja v uporabo urejeno stavbno zemlji­Sredstva, ki jih dobi obcina oziroma organizacija za šce tudi :z;a zgraditev objektov družbenih dejavnosti, ki urejanje stavbnega zemljišca na podlagi dolocb tega niso obsežene v drugem odstavku tega clena in v dru­poglavJa, se smejo uporabljati samo za ureJanJe stavb­gih primerih, ki jih s svojim predpisom doloci obcin­nih zemljišc. ska skupšcina. 
11. clen 
V. KONCNI DOLOCBJ 
Natecaj razpiše in urejeno stavbno zemljišce odda 
18. clen 

obcinska skupšcina ali po njenem pooblastilu organi­zacija za urejanje stavbnega zemljišca; ce takšne or­
Z dnem, ko zacne veljati ta zakon, preneha veljati ganizacije ni, pa za komunalne zadeve pristojni obcin­

zakon o urejanju mestnega zemljišca (Uradni list LRS, ski upravni organ. Razpis se objavi v uradnem glasilu št. 8-65/63). 
obcine. 
19. clen 

12. clen Ta zakon zacne veljati l. januarja 1967. 
Razpis javnega natecaja obsega: 

l. zazidalne podatke za stavbno zemljišce; št. 420-11/66 
2. rok za zacetek in dokoncanje graditve; Ljubljana, dne 29. decembra 1966. 
3. izklicno ceno, ki obsega odškodnino za pravico Skupšcina uporabe urejenega stavbnega zemljišca 
in dejanske SocialiliUcne repnblike Slovenije 
stroške za ureditev tega zemljišca; Predsednik: 
4. rok za placilo odškodnine za stavbno .zemljišce iz prejšnje tocke; lw.n Mac5ek l. r. 
1 29. XII. 1966 
St. 42 ­

URADNI LIS1 SRS 
Stra~ 322 
Hude nesrece po prejšnjem odstavku so naravne 

219. katastrofe (potresi, povodnJi, zemelJski in snežni pla­In 150. clena zovi, neurja in podobno) 1n dru~e hude ne:,rece, pn 
Na podlaii cetrte alinee 135. clena 
katerih je ogroženo življenje in zdravje velikega ite­

ustave Sodahslicne republike SlovemJe Je Skupšcina vila ljudi 31i premoženje v vehken, obsc"u (epidemije, 
Socialisticne republike Slovenije na seji Hepubliškega 

zbora in na seji Socialno-zdravstvenega zbora dne 29. veliki požari v naseljih, v velikih gospodar~k1h objek­decembra 1966 sprejela tih in v gozdovih, hude nesrece v rudnikih in na dru­gih delovišcih , hude prometne ne~rece, mocnc t:k,plo­ZAKON :,:ije gorljivih in eksplozivnih snovi, u.-.trupittv ozrac­ja in zemljišca in podobno). 
o upotabi amortizacijskih sredstev dfolovnih orpnlzacij 
dolocenih podrocij 
4. clen 

1. clen Organizacija varstva pred. hudimi nesrecami de­
" .,,, luje v mtrnem in vojnem casu. V vojnem casu sodeluje Delovne organizacije s podrocja zdravstva ter tiste tudi pri odpravlJanJu posledic ziacnib in drugih na­delovne organizacije s podrol;a socialnega varstva, padov. 
znanosti m kulture ter vzgoje in izobrazevanja, ki 

redno in trajno ustvarjajo dohodek na nacin gospodar­5. c!en skega poslovanja, uporablJajo amortizacijska sredstva po predpisih, ki veljajo za uporabo amortizacijskih Ukrepe za preprecevanje hudih nesrec in za od­pi~ljanje njihovih posledic izvaJa10 ob-:ani, delovne 
sredstev gospodarskih organizacij. m druge organizacije ter druzbeno-politicne skupnosti na podlagi tega 7.akona in v skladu s posebnimi pred­
2. l':len 

pisi, ki dolocajo preventivne in druge ukrepe za posa­Ta zakon zacne veljati l. januarja 1967. mezne vrste hudih nesrec. Delovne in druge organizaciJe ter družbeno-politic­
St. 30-30'66 ne skupnosti si morajo ob hudih nesrecah med seboj 
Ljubljana, dne 29. decembra 1966. pomagati. 
Skul)Šcina 

II. OBVEZNOSTI OBCANOV, DELOVNIH IN DRUGIH Socialisticne republike Slovenije ORGANIZACIJ TER DRUZBENO-POLITICNIH Predsednik: SKUPNOSTI GLEDE VARSTVA PRED HUDIMI NESRECAMI 
Ivan Macek l. r. 
6. clen 

Obcani so dolžni sprejeti obveznosti in opravljati 
220. naloge v organih v ekipah in v drugih enotah za var­Na podlagi cetrte alinee 135. clena in 151. clena stvo pred hudimi nesrecami, ki jih ustanovi njihova ustave Socialisticne republike Slovenije je Skupšcina delovna ali druga organizacija 021roma družbeno-po­Socialisticne republike Slovenije na sejr Republiškega liticna skupnost. 
zbora dne 29. decembra 1966 in na seji Organizacijsko­

politicnega zbora dne 28. decembra 1966 sprejela 7. clen 
ZAKON Kdor opazi, da grozi neposredna nevarnost hude nesrece ali da se je taka nesreca zgodila, mora takoj 
o varstvu pred naravnimi in dr~i hudimi nesrecami 

obvestiti najbližjo postajo milice ali štab za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrecami (v na­
I. SPLOSNE DOLOCBE daljnjem besedilu: štab). Pri tem mu mora pomagati vsak, ki razpolaga s prevoznim sredstvom ali s sred­
1. clen stvom za zveze. 
8. clen 

Da se zavarujejo življenje in zdravje ljudi ter 
' 

premoženje pred naravnimi in drugimi hudimi nesreca­Lastniki in uporabniki premoženja morajo storiti mi (v nadaljnjem besedilu : hude nesrece), se odrejajo potrebne ukrepe za zavarovanje premoženja pred hudo ukrepi in organizira varstvo po dolocbah tega zakona, nesreco, v casu hude nesrece pa skrbeti za reševanje. 
ce 01 1. drugimi predpisi drugace doloceno. 
9. clen 

2. clen Obcani se morajo ob hudih nesrecah ravnati po Varstvo pred hudimi nesrecami je zadeva sploš­navodilih pristojnega štaba družbeno-politicne skup­nosti, izdanih za zavarovanje in reševanje njihovega 
nega pomena za republiko. življenja in premoženja. 
3. clen 
10. clen 

Orl!'anizacija varstva pred hudimi nesrecami pre­Ce je zaradi velikega obsega hude nesrece potreb­nrei:u.ie i-n odpravlia nevarnosti, zaradi katerih bi lah­ko pri~l".l do hudih nesrec. ter organizira in vodi akcije no, lahko odredi predsednik obcinske skupšcine. v me­za reševanje in pomoc ob hudih nesrecah. stu, razdeljenem na vec obcin, pa predsednik m.estne­
št. 42 -29. xrr. 1966 URADNI LIST SRS Stran 323 
ga sveta, da morajo pri delih za zavarovanje in rese­vanje sodelovati obcani z dolocenega obmocja z oseb­nim delom, z opremo in z vozili, delovne in druge oreanizacije pa s svojimi reševalnimi ekipami, z opre­mo, z gradivom in z drugimi potrebnimi sredstvi. 
Ce predsednik obcine ni odredu ukrepov po prejš­njem odstavku ali ce je treba odrediti obvezno sodelo­vanJe obcanov, delovnih in drueih oreanizacij z ob­mocja vec obcin, odredi potrebne ukrepe predsednik Izvršnega sveta Skupšcine SR Slovenije. 
11. clen 

Obvezno sodelovanje po prejšnjem clenu ne velja za obcane, ki so mlaj~i od 16 let, za nosecnice in ma­tere z otroki, m!ajšina od 7 let, ter za obcane, ki za­radi bolezni ah iz drugih opravicenih razlogov ne morejo sodelovati pri reševalnih oziroma zavarovalnih 
delih. 
12. clen 

Lastniki in uporabniki tehnicnih naprav in sred­stev (motornih vozil, vpreg, orodJa, strojev, cistern, 
gradbenega materiala itd.), ki so potrebna pri zavaro­vanju in reševanju, morajo dati po nalogu štaba pri­stojne družbeno-politicne skupnosti te naprave in sred­stva z ustreznim osebjem na razpolago za potrebe var­stva pred hudo nesreco. 
13. clen 

Lastniki in uporabniki nepremicnin morajo do­pustiti. da se na njihovih nepremicninah izvršijo ukre­pi, ki jih odredi priatojni štab za zavarovanje in reše­vanje (npr. delno ali popolno porušenje stavb, sekanje dreves, odlaganje materiala in podobno). 
14. clen 

Lastniki in up6rabniki javnih zgradb (šol, hotelov, zadružnih in drugih domov), stanovanjskih in drugih prostorov, primernih za nastanitev, morajo sprejeti na zacasno nastanitev prebivalce z ogroženega oziroma prizadetega obmocja, ce tako odredi pristojni štab. 
15. clen 

Opremo in tehnicna sredstva, ki so nujno potreb­na za reševanje ob hudih nesrecah In so skupnega po­mena za družbeno-politicne skupnosti, so dolžne pri­skrbeti družbeno-politicne skupnosti. 
Delovne m druge organizacije si morajo priskrbeti opremo in tehnicna sredstva, ki so jim nujno potrebna za reševanje ob hudih nesrecah. 
lil. ORGANIZACIJA IN IZVAJANJE VARSTVA PRED HUDIMI NESRECAMI 
1, Obcine 

Obcine skrbijo :za organizacijo in izvajanje varstva pred hudimi nesrecami na svojem obmocju .. 
Za varstvo pred hudimi nesrecami se v obcinah ustanovijo obcinski štabi. 
• 
17. clen 
Obcinsln štab zlasti: 

l. proucuje vprašanja varstva pred hudimi ne­srecami ter predlaga obcinski skupšcini ustrezne ukrepe; 
2. 
usklajuje delo organov, organizacij in služb, ki izvajajo ukrepe za varslvo pred hudim nesrecami; 

3. 
neporedno in po pristojnih organih opravlja nadzorstvo nad izvrševanjem ukrepov za varstvo pred hudimi nesrecami; 


4. izdela obcinski nacrt za varstvo pred hudimi nesrecami; 
5. 
skrbi za izvajanje preventivnih ukrepov, ki naJ bi preprecili ali ublažili hude nesrece ln posledice hu­dih nesrec; 

6. 
organizira in neposredno vodi akcije za reše­vanje in pomoc ob hudih nesrecah; 

7. 
skrbi za pouk in usposabljanJe služb za varstvo pred hudimi nesrecami in organizira prakticne vaje; 

8. 
poro~a republiškemu štabu o hudih nesrecah in izvedenih ukrepih; 

9. 
obvešca preb1valstvo o obsegu nesrece in o re­sevalnih delih ter daje tisku, radiu, televiziji in dru­gim s,edstvom javnega obvešcanja uradna obvestila o nesreci. 


18. clen 

Nacrt za varstvo pred hudimi nesrecami sprejme obcinska skupšcina. 
Nacrt mora brli prilagojen potrebam varstva pred posameznimi vrstami hudih nesrec, ki ogrožajo obmoc­je obcine. Ce se spremenijo okoli§cine, je treba nacrt takoj dopolniti in prilagoditi novim pogojem. 
19. clen 

Obcinska skupšcina iahko doloci na predlog obcin­skega štaba, da se varstvo pred hudimi nesrecam1 or­ganizira tudi po krajevnih skupnostih; pri tem doloci. katere skupnosti organizirajo takšno varstvo in kakšne naloge morajo opravljati. 
Glede varstva pred hudimi nesrecami na obmocju krajevnih skupnostih se primerno uporabljajo dolocbe tega zakona o obcinskem štabu in o službah ter o ob­cinskem na9rtu za varstvo pred hudimi nesrecami . 
20. clen 

V mestih, ki so razdeljena na obcine, opravljata zadeve iz 16. do 19. clena tega zakona mestni svet in mestni štab. 
Obcinske skupšcine na obmocju mesta lahko po­oblastijo mestni štab, da oprav\Ja naJoge varstva pred hudimi nesrecami tudi za tisti del obmocja obcine, ki je zunaj mestnega obmocja. 
2. Republika 
21. clen 

Varstvo pred hudimi nesrecami v SR Sloven!jt usmerja in vodi Izvršni svet Skupšcine SR Slovenije. 
št. 42 -29. XII. 1966 · 

Stran »-' 
štaba ter njihovi namestniki ~ Za 'neposredno opravljanje zadev varstva pred VodJa in clani 
1menujejo izmed funkcionarJev. strokovnjakov m pred­
ustanovi Izvršni svet Skupšcine 

hudimi nesrecaJlll stavnikov organov, organizac1J m sluzb, k1 glede na SR Slovenije repubhški štab. svojo dejavnost ali strokovnost lahko uspešno sodelu­jejo pri varstvu pred hudimi nebrecami. 
22. clen Obcinski štab imenuJe obcinska skupšcina, mestni 
štab mestni svet, republiški štab lzvršm svet Skupšcine 

Republiški štab zlasti: SR Slovenije, štab v delovni ali drugi organizac1J1 p~ 
l. proucuje vprašanja varstva pred hudimi nesre­najvišji samoupravni organ orgaruzaci1e. cami in predlaga ustrezne ukrepe; 
2. skrbi za znanstveno raziskovalno delo na pod­25. clen varstva pred hudimi nesrecami; 
rocju . 
3. usklajuje delo organov, organizacij in služb, kl štat:r'je za svoje delo odgovoren organu, ki ga je izvajajo ukrepe za varstvo pred hudimi nesrecami; imenoval. 
Vodja štaba je za delo štaba osebno odgovoren 

4. spremlja delo obcinskih in mestnih štabov m organu, ki ga je imenoval. jim daje navodila; 26. c:en 
5. usklajuje delo obcinskih štabov, ce zadene huda nesreca vec obcin; ce gre za hudo nesreco v zelo veli­Ce je potrebno. mora ob hudih nesrE'cah vsak štab kem obsegu, pa tudi sam organizira in vodi akcije za z ustreznimi pomagati tudi zunaj svojega obmocja 
reševanje in pomoc; službami za varstvo pred hudimi nesrecami. 
6. sodeluje s štabi za varstvo pred hudimi nesre­Stroške v zvezi z delom c:,taba nosi tista organi­carru iz drugih republik in skrbi za pomoc pri odprav­zacija in družben<rpolibcna skupn01,t, k1 ga je ustano­lJanju posledic hudih nesrec zunaj republike; vila oziroma v katere korist štab deluje. 
7. izdela republiški nacrt za „arstvo pred hudimi 5. Službe za vars,vo 

nesrecami. 
Republiski štab ima pravico sestaviti posebne enote 27. clen za odpravljanje nevarnosti ali posledic hude nesrece, ki ogroža življenje ljudi ali premoženje v velikem Za opl'avljanje neposrednih del pri resevanju in 
ob hudih nesrecah organlzi~ajo obsegu. pri dajanju pomoci 
Nacrt· vai;stva pred hudimi nesrecami sprejme štabi v skladu z nacrtom varstva službe za varstvo Izvršni svet Skupšcine SR Slovenije. pred hudimi nesrecami. Službe za varstvo pred hudimi nesrecami so zlasti: 
3. Delovne In druge organizacije -služba za obvešcanje, alarmiranje in zveze. 
23. clen -tehnicno-reševalna služba, 
zdravstvena služba, Delovne in druge organizac1Je neposredno skrbijo -

za . varstvo pred hudimi nesrecami ljudi in premoženja ;-služba za identifikacijo in oskrbo trupel, 
v organizaciji, zunaJ organizacije pa sodelujejo pri -socialna služba, resevahju ob hudih nesrecah ter izvajajo ustrezne pri­
prave in ukrepe v skladu z nacrtom družbeno-politicne -požarno-varnostna službn., skupnosti za varstvo pred hudimi nesrecami. služba za javno varnost. 
Štl'lbe In enote za varstvo pred hudimi nesrecami -služba za evakuacijo in nastanitev prebivalstva, 
morajo ustanoviti tiste delovne in druge organizacije. -ki jih doloci obcinska skupšcina na predlog obcinskega služba za preskrbo, 
-štaba. 
N<tloga štaba v delovni ali drugi organizaciji je -transportna služba. zlasti skrb za izvajanje preventivnih ukrepov ter or­Glede na krajevne razmere In potrebe se lahko 
ob hudih 

ganiziranje in neposredno vodenje pomoci organizirajo in aktivirajo v skladu z nacrtom varstva nesrPfah. ki zadenejo organizacijo. pred hudimi nesrecami tudi druge službe za varstvo Glede varstva pred hudimi nesrecami v delovnih (radiološka, kemijska, veterinarska m podobno). 
in dnuph organizacijah se primemo uporabljajo do­

štabu in o službah 28. clen 
locbe tega :,akona o obcinskem IZ7. clen) ter o obcinskem nacrtu za varstvo pred Službe za varstvo pred hudimi nesrecami delajo 
hudimi ,,,.~rPfami, Up('>števajoc poscbnosb organizacije. '1::,l'rt rlelovne ali druge organi7,acije za varstvo v ekipah in v drugih enotah. orPct hudimi nesrecami. sprejme najvišji samoupravni Ce ni s posebnimi predpisi drugace doloceno, III>" 
organ organizacije. delujejo v ekipah In v drugih enotah služb za varstvo 
pred hudimi nesrecami predvsem obcani, ki so glede na svojo strokovnost, službo. funkcijo oziroma poklic 
4. Skupne dolocbe o štabih po nacrtu za varstvo razporejeni v posamezne ekipe oziroma enote; drugi obcani pa morajo sodelovati, ce 
24. clen se odredi obvezno sodelovanje obcanov pri zavaroval­nih in reševalnih delih. 
Štab 7'1 varstvo pred tiaravnimi in drugimi hudimi Clane ekip in drugih enot služb za varstvo pred nesrecami ~estavljajo vodja in clani štaba. Vodja in 
<'lani štaba morajo imeti svoje namestnike. hudimi nesrecami iz prejšnjega odstavka fmenuje z 
odlocbo predsednik obcinske skupšcine oziroma vodja delovne ali druge organizacije. 
29. clen 

Družbeno-politicne skupnosti ter delovne in druge organizacije, k1 so ustanovile ekipe in druge enote za varstvo pred hudimi nesrecami, morajo skrbeti za iaji­hovo usposobljenost in pripravljenost za hitre posege ob hudih nesrecah. 
30. clen 

Službe za varstvo pred hudimi nesrecami sodelu­jejo pri zavarovanju, reševanju, dajanJu pomoci in pri drugem neposrednem delu ob hudih nesrecah in si po­magajo med seboj ter po potrebi opravljajo naloge tudi zunaj svojega obmocja. 
V nacrtu za varstvo pred hudimi nesrecam! se odredi vodstvo posameznih ekip in skupno vodstvo nad vsemi ekipami posameznih služb za varstvo pred hudimi nesrecami. 
IV; DOLOCBE O POVRACILIH IN O KAZNIH 
31. clen 

Za sodelovanje pri akcijah reševanja in pomoci ob hudih nesrecah (10. clen) imajo delovne in druge orga­nizacije ter obcani pravico do povracila dejanskih stro­škov in škode, ce ne dobivajo povracila iz drugih virov 
(zavarovanje). 
Ce ni z zakonom drugace doloceno, mora placati povracilo iz prejšnjega odstavka tista družbeno-poli­ticna skupnost, na katere obmocju se je zgodila ne­
sreca. 
Ce se je reševanje izvajalo v korist delovne ali druge organizacije, nosi stroške takšna organizacija 
sama. 
32. clen 

Lastniki tehnicnih naprav in sredstev ter lastniki nepremicnin imajo pravico do oškodnine po splošnih nal!elih odškodninskega prava za dejansko !'.kodo, ki jim je bila povzrocena pri uporabi njihovih tehnicnih naprav, sredstev in nepremicnin iz 12., 13. in 14. clena 
tega zakona. Odškodnina iz prejšnjega odstavka gre v breme dntžbeno-politicne sku~nosti oziroma delovne ali druge organizacije iz drugega oziroma tretjega odstavka 
prejšnjega clena. 
33. clen 
Za prekršek se kaznuj'e z denarno kaznijo do 500 

dwlarjev: 
l. kdor ne sprejme dolžnosti in ne opravlja do­l~ih nalog v organih, v ekipah in v drugih enotah za varstvo pred hudimi nesrecami , katere ustanovi delovna ali druga organizacija ali pristojna pružbeno­politicna skupnost (6. in 28. clen); 
2. kdor opazi, da grozi neposredna nevarnost hude nesrece ali da se je taka nesreca re zgodila, pa t.ega ne javi pristojnemu organu, ali kdor ne da na ra.z­pola~o prevoznega sredstva ali sredstva za zvezo 
(7. clen). 
3. lastnik ali uporabnik premoženja, ce ne st.ori potrebnih ukrepov za zavarovanje in reševanje svojega premoženja (8. clen); 
4. kdor se ne ravna po navpdilih pristojnega štaba (9 clen); 
5. kdor se brez opravicenega razloga ne odrove odredbi o obveznem sodelovanju pri zavarovalnih in reševalnih delih pred hudo nesreco ali ne da na raz­polago opreme, materiala, vozil in drugih potrebnih sredstev (10. clen); 
6. lastnik ali uporabnik, ki ne da na ~azpol~o . tehnicnih naprav ali sredstev (12. clen); 
7. lastnik ali uporabnik nepremicnine, ki na svoji nepremicnini prepreci ali ovira izvrševanje ukrepov iz 13. clena tega zakona; 
8. lastnik ali uporabnik javnih zgradb, stanovanj­skih ali drugih prostorov, primernih za nastanitev, ki brez opravicenega razloga ne sprejme oziroma ne da zatocišca prebivalcem z ogroženega oziroma prizadetega obmocja (14. clen) . 
Ce stori prekršek iz -S., 4., 5., 6., 7. in 8. tocke prejšnjega odstavka pravna oseba, se kaznuje z denar­no kaznijo do 10.000 dinarjev, njena odgovorna oseba pa se kaznuje po prejšnjem odstavku. 
V. PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE 
34. clen 

Obcinske skupšcine, mestni svet mesta Ljubljana m samoupravni organi delovnih in drugih organizacij, morajo uskladiti obstojeco organizacijo za varstvo pred hudimi nesrecami s tem zakonom v treh mesecih oel dneva, ko zacne veljati ta zakon. 
35. clen 

Republiški sekretar za narodno obrambo izda ua­tancnejše predpise o organizaciji in delu štabov in služb za varstvo pred hudimi nesrecami ter o sestav­ljanju nacrtov in o izvajanju ukrepov za varstvo pred hudimi nesrecami. -
Predpise o delu služb za varstvo pred· hudimi ne­srecami izda republiški sekretar za narodno obrambo v soglasju z republiškim upravnim organom, ki je pri­stojen za zadeve posamezne službe. 
36. clen 
Ta zakon zacne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. 
St. 22-6/66 
Ljubljana, dne 29. decelnbra 1966. 
Skupšcina Socialisticne republike Slovenije 
Predsednik: Ivan Macek l. r. 
šU,2 -2'1. XII. 1966 

Stran 326 
221. / 6. clen 
Nova obcina prevzame delavce združenih obcin in 

Na podlagi cetrtega odstavka 135. clena in 151. cle­na ustave Socialisticne republike Slovenije je Skup­mestne~a sveta. 
Delavci, ki ne bodo razporejeni na delovna mesta 

šcina Socralisticne republike Slovenije na seji Repu­
v okviru sistemizacije upravnih organov nove obcine, bli~kega zbora dne 29. decembra 1966 in na seji Orga­obdržijo še naprej pravice iz delovnega razmerja ui 
nizaci.1i;ko-politicnega zbora dne 13. decembra 1966 
cas in pod pogoji iz drugega odstavka 34. clena zakona sprejela 
o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji (Uradni Hst SRS, št. 20, 65). 
ZAKON 

o združitvi marlborakih obcin 7. clen 
Ta zakon zacne veljati naslednji dan po obJavi v 
l. clen 

> Uradnem listu SRS•. Obcine Maribor-Center, Maribor-Tabor in Mari­
St. 015-5/66 

• bor-Tei.no se združiJo v novo obcino Maribor. Obcine iz prejšnjega odstavka prenehajo, nova Ljubljana, dne 29. decembra 196/i. obcina pa zacne z delom 1. januarja 1967. 
Skupi,cina 
S tem dnem preneha z delom tudi Mestni svet 
Socialisticne republike Slon•ni.it" 

mesta Maribor in njegovi organi. Fred3ednik: 
2. clen Ivan Macek l. r. 
Do novih splošnih volitev v obcinsko skupšcino izvrsuje pravice in dolžnosti obcinske skupšcme nove obcme Maribor zacasna skupšcina, ki jo sestavljajo odborniki obcin, ki se združijo po tem zakonu. 
ahnee 135. clena in 150. clena 

Prvo sejo zacasne obcinske skupšcine sklice pred­Na podlagi cetrte ustave Socialisticne republike Slovenije je Sku~cina 
sednik dosedanjega Mestne~a sveta mesta Maribor 
Socialishcne republike Slovenije na seji Republiškegn 
najpozneje do 15. januarja 1967. 
zbora in na seji Socialno-zdravstvenega zbora dne 29. decembra 1966 sprejela 
3. clen 

Zacasna ·obci nska skupšcina doloci z odlokom svo­ZAKON je organe (svete, komisije, upravne organe) ter izvoli o pomoci družin~kim clanom, katPrih hranilec je v nato clane oziroma funkcionarje teh organov. obvemi voJaiki sini.bi 
Zacasna obcinska skupšcina doloci sistemizacijo delovnih mest v upravnih organih nove obcine. l. clen 
Družinskl clani, katerih hranilec služi vojaški rok 

4. clen ali je v kakšni drugi obvezni voja ki službi v Jugo­slovanski ljudski armadi (v nadaljnjem besedilu: dru­
Zacasna obcinska skupšcina doloci s svojim odlo­po dolocbah 
žinski clani), imajo pravico do pomoci 

kom tudi: temeljnega zakona o pomoN družinskim clanom, ka­
l. koliko odbornikov bosta imela za naprej obcin­terih hranihic je v obvezni vojaški služb~ (Uradni list ski zbor in zbor delovnih skupnosti nove obcine, SFRJ, št. 13-255/65 -v nadaljnjem besedilu: temelj­
2. koliko odbornikov se voli v vsaki skupini zbora ni zakon) in po dolocbah tega zakona. delovnih skupnosti, 
3. volilne enote za volitve obcinskih odbornikov, 2. clen 4 volilne enote, v katerih bo prenehal odborni­šteje se, da je branilec preživljal družinskega kom v nrvi mand:itni dobi mandat'po dveh letih. clana: 
l. ki je do odhoda v obvezno vojaško službo živel 

5. clen z njim v skupnem gospodinjstvu, ce o~nova prll'l)evka od osebnega dohodka , iz kmetijske dejavnosti (kata­Vsa sredstva ter vse pravice in obveznosti zdru­strski dohodek) njegove družine ne presega zneska 300 ženih obcin ter Mestnega sveta mesta Maribor preidejo dinarjev letno na družinskega clana ali re drogi na novo obcino Maribor. redni dohodki ne znašajo vec kot 200 dinarjev me­Zacasna obcinska skupšcina nove obcine sprejme secno na ~užinskega clana in ce je družinski c!Jln zakljucne racune o izvršitvi obcinskih proracunov in popolnoma nezmožen za pridob·vanje; zak!Jucni racun o izvršitvi financnega nacrta mest­2. ki do njegovega odhoda v obvezno voja~ko služ­nega sveta. bo ni živel v njegovem gospodinjstvu, ce mu je naj­Zakljucne racune o Izvršitvi financnih nacrtov manj šest mesecev pred odhodom v obvezno vojaško obcinskih skladov in skladov mestnega sveta sprejme­slufbo redno dajal materialna sredstva za preživljanje jo organi skladov po dolocbah ustanovitvenih aktov v poprecnem znesku najmanj 50 dinarjev mesecno, ce teh skladov. drugi dohodki tega družinskega clana ne presegajo vi­Zacasna obcinska skupšcina nove obcine odloci o šine dohodka iz prej~nje tocke in ce je popolnoma ne­nadaljnjem obstoju teh skladov. zmožen za pridobivanje. 
I f 

St. 42 -29. xn. 1966 URADNI LIST SRS Stran l;?7 
3. clen 

Pri priznavanju pravice do pomoci m pri doloca­nju zneska denarne pomoci se upoštevajo dohodki vseh družinskih clanov, ki so upraviceni do pomoci (2. clen wmeljnega zakona), in sicer osebni dohodki iz kmetij­ske dejavnosti za preteklo leto, drugi redni dohodki pa v višini na dan vložitve zahteve za priznanje po­
moci. 
Ce imajo hranilec in njegovi družinski clan i kata­strski dohodek in druge dohodke, se znesek letnega katastrskega dohodka deli s številom 3. vsi drugi do­hodki pa se v višini, ki pride mesecno na družinskega clana delijo s i;tevilom 2. Družinski clani imajo pra­vico do pomoci. ce vsota obeh z deljenjem dobljenih izidov (kolicnikov) ne presega 100. 
4. clen 

Drugi redni dohodki po tem zakonu so: dohodki iz delovnega razmerja. dohodki iz samostojne dejavnosti, pokoJnina. ~talna drzavna pomoc ter dohodek od pre• moženja in stavb m sicer ne glede na •to, ali so ti do­hodki zavezani prispevku oziroma davku ali ne. 
Ne štejejo se med druge redne dohodke: invalid­nina, dodatek za postrežbo in pomoc, ortopedski do­datek, ki se izplacuje po predpisih o vojaškth vojnih invalidih, prejemki iz naslova odlikovanja in »Parti­zanskega spominskega znaka 1941«, otroški dodatek in socialna pomoc. 
5. clen 

Obliki pomoci po tem zakonu sta denarna pomoc m zdravstveno varstvo. 
6. clen 

Denarna pomoc za družinske clane, katerih hra­nilec je bil pred nastopom obvezne vojaške službe v delovnem razmerju, znaša: 
l. 250 dinarjev mesecno za enega družinskega cla­na in po 50 dmarjev mesecno za vsakega nadaljnjega družinskega clana, ce gospodinjstvo nima ne osebnih dohodkov iz kmetijske dejavnosti ne drugih dohodkov; 
2. 
200 dinarjev mesecno za enega družinskega cla­na in po 30 dinarjev mesecno za vsakega nadaljnjega družinskega clana, ce osebni dohodek iz kmetijske dejavnosti ne znaša vec 1cot 150 dinarjev letno ali ce drugi dohodki ne znašajo vec kot 100 dinarjev me­secno na družins!tega clana; 

3. 
120 dinarjev mesecno za enega družinskega cla­na in po 20 dinarjev mesecno za vsakega nadaljnjega družinskega clana, ce osebni dohodek iz kmetijske de­javnosti znaša od 150 do 300 dinarjev letno ali ce dru­gi dohodki znašajo od 100 do 200 dinarjev mesecno na 


družinskega clana. 
7. clen 

Družinskim clanom, katerih hranilec v casu do enega meseca pred nastopom obvezne vojaške službe. ni bil v delovnem razmerju, se doloca denarna pomoc po dolocbah prejšnjega clena tako, da se znesek pomo­ci zmanjša za enega družinskega clana za 20 dinarjev, za vsakega nadaljnjega družinskega clana pa za 10 dinarjev mesecno, Skupno znižanje ne sme wašati vec­kot 60 dinarjev. 
8. clen 

Ce dobiva denarno pomoc vec družinskih clanov, gre vsakemu enak del denarne pomoci. 
• 
9. clen 

Družinskim clanom, ki imajo pravico do pomoci, se zagotavlja zdravstveno varstvo na„enak nacin in v enakem obsegu kot uživalcem stalnih priznavalnin ozi­roma šocialnih _podpor in njihovim družinskim cla­nom po prvem odstavku 2. clena zakona o uvedbi zdravstvenega zavarovanja za dolocene skupine oseb (Uradni list LRS, št. 5-34/63). 
10. -clen 

Financna sredstva za uživanje pravic po tem za­konu zagotovi obcina. 
11. clen 

Vsak druzinski clan, ki prejema pomoc, je dolžan takoj prijaviti pristojnemu obcinskemu organu okoli­šcine, 2:arad! katerih preneha pravica do denarne po­moci aH pa se spremeni njena višina, 
12. clen 

Denarna pomoc, dolocena po dosedanjih predpisih, se prevede uradoma na denarno pomoc po tem zakonu v enem mesecu od dneva, ko zacne veljati ta zakon. 
Ce gre komu po prevedbi manjša pomoc od pomo­ci, ki mu je bila priznana do sedaj. se mu bo izplace­vala dosedanja nezmanjšana pomoc. 
Akontacije, izplacane do 31. decembra 1966, se štejejo za pomoc po tem zakonu. 
13. clen 

Obcinske skupšcine lahko predpišejo tudi druge oblike pomoci, prav tako pa lahko pretlpišejo denarno pomoc tudi v višjih ineskih, kot jih doloca ta zakon. 
14. clen 

Obcinske skupšcine lahko prenesejo odlocanje o pomoci po tem zakonu na centre za socialno delo. 
15. clen 
Ta zakon zacne veljati l. januarja 1967. 
št. 55-2/66 
Ljubljana, dne 29 decembra 1966. 
Skupšcina Socialisticne republike Slovenije 
Predsednik: Ivan Macek l. r. 
223. 

Na podlagi cetrte almee 135, clena in 149, clena ustave Socialisticne republike Slovenije je Skupšcina Socialisticne republike Slovenije na szji Republiškega zbora dne 29, decembra 1966 in na seji Prosvetno-kul­turnega zbora dne 27. decembra 1966 sprejela 
ZAKON 

o predstavnikih družbene skupnosti v svetih nekaterih 
zavodov s podrocja kulture, katerih ustanovitelj Je SR Slovenija 
l. clen 

Socialisticna republika Slovenija imenuje kot usta­novitelj po dva predstavnika družbene skupnosti v svete naslednjih zavodov s podrocja kulture: 
• 

Stran '.>28 
Narodnega muzeja v Ljubljani, Etnografskega muzeja v Ljubljani, Pri'rodoslovnega muzeja v Ljubljani, Slovenskega_ šolskega muzeja v Ljubljani, Muzeja ljudske revolucije v Ljubljani, 
:.! • T~hniškega muzeja Slovenije v Ljubljani, Narodne galerije v Ljubljani, Moderne galerije v Ljubljani, 
Glasbeno-narodopisnega inštituta v Ljubljani, Arboreta Volcji potok pri Radomljah. 
2. clen 
Predstavnike družbene skupnosti v svete zavodov 1.z· prejšnjega clena imenuje Izvršni svet Skupšcine SR Slovenije; hkrati z imenovanjem doloci organe in or­ganizacije, ki delegirajo predstavnike družbene skup· nosti v svete teh zavodov ter po koliko predstavnikov 
delegirajo. · 
3. clen 
Ta zakon zacne veljati naslednji dan po objavi v 
• Uradnem listu SRS«. 
št. 022-150/66 Ljubljana, dne 29. decembra 1966. 
Skupšcina Socialisticne republike Slovenije 
: ' Predsednik: Ivan ~ek l. r. 
-
224. 
Na podlagi cetrte alinee 135. clena in 150. clena ustave Socialisticne republike Slovenije je Skupšcina Socialisticne. republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Socialno-zdravstvenega zbora dne 29. decembra 1966 sprejela 
ZAKON 
o najvišji meji, do katere se sme dolociti stopnja osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev 
l. clen 
Stopnja osnovnega prispevka za zdravstveno za­varovanje delavcev, ki jo dolocijo skupšcine komunal­nih skupnosti socialnega zavarovanja delavcev po dru­gem odstavku 77. clena temeljnega zakona o organi­zaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list . SFRJ, št. 24.-440/65. št. 57-946/65 in št. 29-369/66), sme znašati od· l . januarja 1967 najvec 5 •to od osnove: od kat~e se obracunava prispevek za zdravstveno za. varovanje. 
2. clen 
Ta zakon zacne veljati 1. januarja 196'1. 
št. -190-6(66 
Ljubljana, dne 29. decembra 1966. 
Skupicina Socialisticne republike Slovenije 
Predsednik: 
lnnMMekl.r. 
22;. 

Na podlagi 151. clena ustave Socialisticne republike Slovenije in v zvezi z 52. clenom zakona o financiranju družbeno-politicnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradm list SRS, št. 36-196/64) je Skupšcina Socialisticne repu­blike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 29. de­cembra 1966 in na seji Organizacijsko-politicnega zbo­ra dne 28. decembra 1966 sprejela 
ODLOK 
o zacasnem financiranju republis"klb potreb v prvem trimesecju 1967 

l . Potrebe republiških organov in drugih uporab­nikov proracunskih sredstev se v prvem trimesecju 1967 do sprejetja proracuna SR Slovenije financiraJc na podlagi prnracuna za leto 1966. 
2. Izdatki se smejo izvrševati v tem casu najvec do višine 25 °/o izdatkov proracuna SR Slovenije za leto 1966 in po njegovih splošnih dolocbah . 
3. Izdatki po tem odloku so sestavni del prora­cuna SR Slovenije za leto 1967 in se morajo pokazati v njegovem zakljucnem racunu za leto 1967. 
4. Ta odlok zacne veljati l. januarja 1967. 
St. 402-94/66 
Ljubljana, dne 29. decembra 1966. 
Skupšcina Socialisticne republike Slovenije 
Predsednik: Ivan Macek l r. 
226. 

Na podlagi 151. clena ustave Socialisticne repu· blike Slovenije in v zvezi s 7. clenom zakona o nadalj­nji etapni izgradnji klinicnega oentra v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 22-125/66) je Skupšcina Socialistic­ne republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 
29. decembra 1966 in na seji Organizacij~politlcnega zbora dne 28. decembra 1966 sprejela 
ODLOK 

o financnem programu za sofinanci.Mnje prve in drule far.e prve etape graditve klinicnega centra v Ljubljani 
I 

S tem odlokom se ureja sofinanciranje SR Sloveni­je za prvo in drugo fazo prve etape graditve k}inicne­aa oeotra v Ljubljani 
II 

Od skupne vrednosti investicijskih del po zakonu 
o ~alj11ji etapni izgradnji klinicnega centra v L,jub­ljani (Uradni list SRS, št. 22-125/66) v znesku 191,600.000 novih dinarjev pride na prvo in drugo fazo prve etape investicijskih del 177,110.000 novih dinarjev. 
Do 31. decembra 1965 je bilo že vplacano 26.300.000 novih dinarjev, tako da je treba zagotoviti še 150,810.00o D09ih dinarjev. 
St,_"2 -29. XII. 1966 URADNI LIST SRS 
Slran Y.l9 

--'------------------­
III 

prve etape v letih 1967 do 1970 pa diagnosticno tei-a­pevtski objekt. 
V skladu z obveznostmi, dolocenimi v zakonu o na­daljnji etapni izgradnji klinicnega centra v Ljubljani, Podrobna razdelitev financnih sredstev in del z bo SR Slovenija zagotovila 61,760.000 novih dmarjev, roki za njihovo izvršitev je razvidna iz »Financne&a obcine in investitor pa 89,050.000 novih dinarjev. in terminskega plana graditve klinicnega centra v 
Llubljani«, ki je sestavni del tega odloka. 
Ta sredstva bodo 2.brana v posameznih letih, in sicer: Novlh dinarjev 
VI v letu 1967 24,000.000 
Financiranje tretje faze prve etape graditve klinic• 
v letu 1968 42,000.000 

nega centra v Ljubljani bo urejeno s posebnim odlokom v letu 1969 
50,960.000 o financnem programu. Predlog odloka predloži Skup­v letu 1970 33,850.000 šcini SR Slovenije Izvršni svet najkasneje do 31. de­cembra 1967. 
IV 

VII Sredstva, ki jih zagotovi SR Slovenija, se bodo 
Za izvajanje tega finan cnega programa neposredno izplacala v posamellliih letih takole: ~bita republiški sekretariat za zdravstvo in socialno 

varstvo ter republiški sekretariat za finance. Novih dinarjev 
Izvršni svet Skupšcine SR Slovenije predloži vsa­v letu 1967 9,000.000 
ko leto in ob koncu investicijskih del Skupšcini SR v letu 1968 . • 16,800.000 Slovenije porocilo o izvrševanju tega financnega pro­grama. 
v letu 1969 18,960.000 v letu 1970 17,000.000 
VIII 
Ta odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v Sredstva iz prejšnjega odstavka, ki jih zagotovi 

, Uradnerii listu SRS«. 
SR Slovenija iz sredstev 1,5-odstotnega dodatnega davka od prometa blaga na drobno se dajo investitorju št. 402-75/66 in sicer do višine 60 9/o kot posojilo, 40 O/o pa brez ob­Ljubljana, dne 29. decembra 1966. 
veznosti vracanja. 
v Sli.upicbaa Socialisticne republike Slovenije 
Investicijska dela se bodo izvajala tako, da bo v prvi fazi prve etape graditve klinicnega centra v letih Predsednik: 1966 do 1970 zgrajen posteljni objekt, v drugi fazi Ivan Ha.cek l. 1', 
FINANCNI IN TERMINSKI PLAN GRADITVE KLINICNEGA CENTRA V LJUBLJANI 
(I. in II. faze prve etape) v milijonµt N din 
lf Nlfl Sklad 

Objekt Sklad IZ 1967 1968 1968 1970 19'11 SI<~ l n Predclela in saklJ. dela za I. in II. fazo 
-preddela in zakljucna dela • . . 13,74 3,26 1,18 1,06 1,10 1,19 0,70 0,39 22_,62 
L faza I. etape -Posteljni objekt: 
-gradbena dela 4,38 10,70 9,48 24,56 -obrtniška dela . . . 1,14 2,02 7,89 5,09 16,14 ' -mšt. in dvigala . i 4,80 6,00 7,00 8,00 25,80 
Skupaj . . . . . . . . 4,38 16,64 17,50 14,89 13,09 66.50 
ll. faza L etape DTS -objekt 
-gradbena dela . . . . ; . . . 2,68 9,19 4,55 16,42 
-obrtniška dela . . 0,63 4,87 3,5Q 9,00 
-mšt. in dvigala . . . . . . 0.92 10,00 7,01 17,93 Skupaj . . . . . . . . . . 2,68 10,74 10,42 10,51 43,35 
Oprema: 
-posteljni obj. I. faza . . . . . . • 3,73 3,18 7,39 14,30 
\ 

-DTS objekt -II . .faza 5,00 4,07 9,07 
Skupaj . . . . . . . . . . 3,73 8,18 11,46 23,37 
St.42 -29.Xll.1966 
Stran 33() 
ll!M 
11ft 1"' 1M 1ffl 19'11 S'kupaJ 

SIWod Sklad IZ 
Obl elc t 
I II 
Toplovodno omrežje za L in n. fuo 
0,91 2,02 2,02 2,30 7,25 
-Dokum. gradb. priklj. . . . . . . . . 
13,74 3,26 5,56 21,29 35,09 45,70 38,06 0,39 163,U9 
Skupaj . . . . . 
35,09 45,70 38,06 0,39 163,09 
13,74 3,26 5,56 21,29 

Graditev . . . . . . . . . . 0,44 2,01 3,39 4,44 3,74 14,02 10-odstotna varšcina . . . . . 
6,00 23,30 38,48 50,14 41,80 U,39 177,11 
13,74 3,26 

Potrebna sredstva . 35,09 45,70 38,06 14,41 177,11 
13,74 3,26 5,56 21,29 
Uporaba sredstev za,graditev . . . . . 
22 • 

22?. Na podlagi tretje alinee 152. clena in prvega oci­Na podlagi 149. clena ustave Socialisticne republike stavka 185. clena usta\'e Socialisticne 1epublike Slovt,• Slovenije je Skupšcina Socialisticne republike Slovenije nije je Republiški zbor !:ikupšcine S.R Slovenije na na seji Republiškega zbora dne 7. decembra 1966 in predlog, ki ga Je dal predsednik Izvršn~ga sveta na seji Prosvetno-kulturnega zbora dne 27. decembra Skupšcine SR Slovenif e, na seji dne 29. decembra 196b 1966 sprejela sprejel 
SKLEP 

ODLOK o razrešitvi podpredsednika lzvrinega sveta Skupšcin~ SR Slovenije 
o nacinu razpolaganja s sredstvi SR Slovenije za arradnjo osnovnih šol 

se razreši dolžnosti pod pred 
Beno Z u pa n c i c sednika in clana Izvršnega sveta Skupšcine SR Slove­
nije. 

Sredstva, ki so bila po 4. clenu zakona o proracunu St. 111-51/66 SR Slovenije (republiškem proracunu)/ za leto 1965 
Ljubljana, dne 29. decembra 1968. (Uradni list SRS, št. 29-29811965) in po 3. clenu zakona 
o proracunu SR Slovenije (republiškem proracunu) za Skupšcina leto 1966 (Uradni list SRS, št. 36-363/1965) namenjena likv>iellsticne republike Slovenije za sodelovanje SR Slovenije pri financiranju gradnje 
Predsednik: 

osnovnih šol, se vodijo na posebnem racunu Socialistic­ne republike Slovenije pri Splošni gospodarski banki Ivan Macek l. r. v Ljubljani. Na ta racun se placujejo tudi anuitete od kreditov, ki se odobravaio i:r. teh sredstev. 229. 
Na podlagi 28. in 31. clena zakona o volitvah po­
11 slancev Skupšcine SR Slovenije (Uradni hst SRS, št. Sredstva na posebnem racunu SR Slovenije, ki se 11/63) je bil na seji Republiškega zbora Skupšcine SR bodo nabrala z odplacili anuitet, uporablja Splošna Slovenije dne 29. decembra 1966 sprejet gospodarska banka v Ljubljani za udeležbo pri kredi­
tiranju graditve osnovnih šol po smernicah, ki jih v SKLEP 
skladu 'Z družbenim planom razvoja SR Slovenije v o imenovanju republiške volilne komisije za volitve letih 1966 do 1970 doloci Izvršni svet Skupšcine SR Slo­poslancev v Skupšcino Socialisticne republike SloveniJe venije. Kredite iz teh sredstev odobrava Splošna gospodar­V republiško volilno komisijo se imenujejo: ska banka po obrestni meri 2 O/o z odplacilno dobo za predsednika: najve~ 15 let. Matej D o 1 n i c a r , sodnik Vrhovnega sodišca SR Slovenije, III za namestnika: Henrik Kuž n i k , sodnik Vrhovnega sodišca SR 
Ta odtok velja osmi dan po objavi v •Uradnem 
Slovenije, listu SRS•. 
za tajnika: 

dr. Kostja K on v a I i n k a, pomocnik sekretarja 
.-št. 402-91166 za zakonodajo v Izvršnem svetu Skupšcine SR Slove­Liubljana, dne 27. decembra 1966. nije, 
za namestnika: Skupšcina Marjan Pri j a t e l j , pomocnik republiškega se­lilocialisticne republike Slovenije kretarja za pravosodje In obco upravo, 
za clana: Predsednik: Jože B er ton c e 1 j , šef dokumentacije Skupšcine 
Ivan Macek l. r. SR Slovenije, 
št. 42 -29. XII. 1966 URADNI LIST SRS Stran ;;1 
za namestnika: 

Jože Kavcic, politicni delavec v CK ZK Slo­venije, 
za clana : 

Stana B r e z a r , strokovni sodelavec Ustavnes;a sodišca SR Slovenije, 
za namestnika: J elka Pecar , strokovni uslužbenec obcinske skupšcine Ljubljana-Moste-Polje, 
za clana: 

dr. France P e tri c, pomocnik tajnika Sku~ SR Slovenije, 
za namestnika: Pet.er D u I a r, cl rektor zavoda „Maaistrat«. Ljub­ljana, 
za clana: 

Ivan R ep in c , predsednik Okro.žnega sodišca Kranj, 
za namestnika: dr. Ernest Pe tric, docent Visoke šole z:a politic­ne vede, Ljubljana, 
za clana: 

dr. Majda S t rob 1, izredni profesor pravne fa­kultete, Ljubljana, 
za namestnika: dr. Aleksander Rad o v a n, docent pravne fa­kultete, Ljubljana. 
št. 111-32/66 
Ljubljana, dne 29. decembra 1966. 
Skupšcina Socialisticne republike Slovenije 
Predsednik: Ivan MM:ek L r. 
230. 
SKLEP 
o izvolitvi sodnika Okrožnega sodišca v Kopru 

Na podlagi 16. alinee 135. clena in 4. alinee 152. clena ustave Soci alisticne republike Slovenije ter v zvezi z 12. in 13. clenom zakona o sodišcih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/66) je bil na seji Republiškega zbora Skupšcine SR Slo'venije dne 29. de­
cembra 1966 
Izvoljen 

Silvo G r e g o r i c za sodnika Okro!ne&a sodiica v Kopru. 
St. 111-46/66 
Ljubljana, dne 29. decembra 1966. 
Skupšcina Socialisticne republike Slovenije Predsednik: Ivan Macek l. r. 
2;1. SKLEP 
o izvolitvi sodnikov Okrožnega sodišca Ljubljana 

Na podlagi 16. alinee 135. clena in 4. alinee 152. clena ustave Socialisticne republike Slovenije ter v zvezi z 12. clenom 2.-akona o sodišcih splošne pristojno­sti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) so bili na seji Repu­bliškega zbora Skupšcine SR Slovenije dne 29. decem­bra 1966 
izvoljeni 

za sodnike okrožnega sodišca v Ljubljani: 
Vladimir D o 1 e n c , dosedaj namestnik obcinske­1a javnega tožilca v Ljubljani; 
Andrej J a r c , dosedaj sodnik obcinskega sodišca II v Ljubljani; 
Mirjam K o v a c i c, dosedaj sodnik obcinskega so­dišca II v r;jubljani; 
Albert M i s 1 e j , dosedaj sodnik obcinskega sodi­šca I v Ljubljani; 
Janez šli bar, dosedaj sodnik okrožnega sodišca v Kranju; 
Anton 2 a ga r, dosedaj sodnik obcinskega sodi­šca I v Ljubljani 
št. 111-35/66 
~jubljana, dne 29. decembra 1966. 
Skupšcina Socialisticne republike Slovenije 
Predsednik: Ivan Macek l. r. 
232. 
PRIPOROCILO 
• zacasno financiranje s&rokovnep šolstva v SR Sloveniji v letu 1967 

Skupšcina SR Slovenije je na seji Republiškega zbora dne 29. decembra 1966 in na seji Gospodarskega zbora dne 27. decembra 1966 obravnavala financiranje šolstva. Pri tem je ugotovila, da v prvi polovici leta 1967 financiranje vzgoje in izobraževanje v SR Slo­veniji še ne bo urejeno v skladu s splošnim zakonom 
o financnih sredstvih za vzgojo in izobraževanje (Urad­ni list SFRJ, št. 21-229/66). Da bi lahko v prehodnem obdobju vzgojni in izobraževalni zavodi redno oprav­ljali svoje delo, Skupšcina SR Slovenije na podlagi 136. clena ustave SR Slovenije 
/ 
priporoca: 
I 

Gospodarske organizacije in druge delovne orga­nizacije, ki poslujejo kot gospodarske organizacije (V 
-... 
nadaljnjem bese<iilu: delovne organi2:acije), naj v letu 1967 v celoti izpolnjujejo svoje obveznosti na podrocju strokovnega izobraževanja in v ta namen prispevajo tudi potrebna sredstva za financiranje s_trokovnega šol­
St. 42 -29. XIL 1966 

stran 332 
III .. 

siva. Glede na ugotovljene potrebe strokovnega šolstva, bo obveznost izpolnila t.ista delovna organizacija, ki bo 
Obcinske skupšcine naj skrbijo, da bodo v letu 
za strokovno šolstvo namenila v letu 1967 do uveljavi­

tve zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja naj­1967 zagotovljena zadostna sredstva za delo strokovnih 
šol, ki se financirajo iz medobcinskih skladov 1n naj 
manj 1 1/o od svojih bruto osebnih dohodkov. 

po potrebi prispevajo sredstva iz svojih proracunov, ce Tiste gospodarske organizacije, ki financirajo stro­
ne bi zadostovala sredstva, ki jih prispevajo delovne kovne šole same ali v okviru panoge, bodo porabile ta organizacije v skladu s I. razdelkom tega priporocila. 
Stt'lisWa v prvi vrsti za vzdrževanje teh strokovnih §ol, medobcinskim šolskim skladom pa bi 2.~casno od­št. 402-34/66 vajale samo razliko do 1 ľ. 
Ljubljana , dne 29. decembra 1966. 
II 
Skupšcina 

Nacin zbiranja prispevka gospodarskih organizacij SociaUstlcne republike Slovenije za financiranje strokovnega šolstva naj ostane orga­niziran tako kot v letu 1966, kolikor gospodarske orga­Predsednik: nu:aclje ne fmancirajo teh šol same ali v okviru pa­Ivan Macek l. r. noee. 
Splošni akti republiških samoupravnih organizacij 
/ 
III 
2;,. 

Na podlagi 16. in 17. clena zakona o zdravstvenem Povracila za primere iz prejšnje tocke znašajo: zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 36-377/65) je l. 16 9/o od znižanega katastrskeg3 dohodka, ce so sprejela skupšcina Republiške skupnosti socialnega za­ga odpisale zaradi elementarnih nesrec pristojne ob­varovanja kmetov SR Slovenije na 2. zasedanju dne cinske skup:}cine, in sicer od znižane osnove katastr­
26. decembra 1966 skega dohodka nad 0,5 8/o; SKLEP 2. toliko, kolikor doloci skupšcina Republiške skup­nosti socialnega zavarovanja kmetov na obrazloženi 
o dolocitvi nevarnosti, pogojev in povracil v obveznem predlog komunalne skupnosti socialnega zavarovanja pozavarovanju osnovnega zdravstvenega za.varo\anja kmetov. da so na5top11i vecji stroški zaradi epidemije· kmetov 
3. 170 novih dinarjev letno za vsakega otroka nad poprecjem 75: 
I 

4. 280 novih dinarjev za vsak porod žene, zavaro­Nevarnosti v obveznem pozavarovanju osnovnega vane po zakonu o zdravstvenem zavarovanJu kmetov 
zdravstvenega zavarovanja kmetov so: nad poprecjem 14: 
l. znižanje katastrskega dohodka zaradi elementar­5. 50 novih dinarjev letno za vsako nad 65 let nih nesrec; staro oseoo nad poprecjem 16,75. 
2. zvišanje stroškov zdravstvenega varstva zaradi epidemij; IV 
3. nadpoprecno število otrok do 15. leta starosti, 

Premijo za pozavarovane nevSl'Ilosti Iz I. tocke ki imajo zagotovljeno polno zdravstveno varstvo; tega sklepa doloci skupšcina Republiške skupnosti so­
4. nadpoprecno število porodov; 
cialnega zavarovanja kmetov s posebnim sklepom. 

5. nadpoprecno število oseb starih nad 65. let. Premije se obracunavajo in placujejo mesecno. 
n 
v 

Šteje se, da je nastopil primer, ki daje pravico do povracila iz republiškega sklada za pozavarovanje Povracila se placujejo: 
osnovnega zdravstvenega zavarovanja kmetov: -za nevarnost pod tocko I/1 ob predložitvi za. 
l. ce se je znižal katastrski dohodek zaradi ele­ht.eve za povracilo in dokumentacije o znižanju katastr­skega dohodka; 
=tarnih nesrec za vec kot 0,5 O/o; 

2. ce ugotovi skupšcina Republiške skupnosti so­-za nevarnost pod tocko I/2 ob koncu poslov­cialnega zavarovanja kmetov, da so nastali vecji iz­nega leta po predložitvi zahteve za povracilo in do­datki za zdravstveno zavarovanje kmetov zaradi kumentacije, da je nastopila epiderruja; epidemije; 1 
-za nevarnosti pod tockami I/3 I/4 In I/5 se 
3. ce pride na 100 zavarovanih nosilcev zavarova­dajejo mesecno akontacije v višini 1/u 'letnih povracil. nja vec kot 75 otrok do 15. leta starosti; dokoncno pa se obracunavajo ob zakljucku poslov­
4. ce pride letno na 1000 zavarovanih oseb vec nega leta. kot 14 porodov; 
Morebitni presdek: ali primanjkljaj " skladu za 
5. ce pride letno na 100 zavarovanih oseb vec kot pozavarovanje osnovnega zdravstvenega zavarovanja 16,75 oseb starih nad 65 let. kmetov se prenese v prihodnje poslovno leto. 
VI I 
Ta sklep zacne veljati naslednji dan po objavi v .. uradnem listu SRS«, uporablja pa se od l. janu­arja 1966. 
St. 190-633/66-4/3 
Ljubljana, dne 26. decembra 1966. 
Skupšcina Republiške skupnosti socialnega zav.1.rovanja kmetov SR Slovenije 
Predsednik: Janez Zam»a l r­
234. 

Na podlagi 16. clena zakona o zdravstvenem za­varovanJu kmetov (Uradni list SRS, št. 36-377/65) je sprejela skupšcina Republiške skupnosti socialnega za­varovanja kmetov na 2. zasedanju dne 26. decembra 1966 

SKLEP 
o doioenvl ,,išine premije za republiški sklad 

za pozavarovanJe osnovnega 7<lravstvenega za.varovanja kmetov, 
Sredstva republiškega sklada za pozavarovanje osnovnega zdravstvenega zavarovanja kmetov se obli­kujejo iz premij, ki jih placujejo komunalne 1kupnoeti socialnega zavarovanje kmetov iz svojih dohodkov. 
II 
Premija iz prejšnje tocke ~ doloci v viiifli 0,5 •!• od katastrskega dohodka. 
1ft 
Ta sklep zacne veljati naslednji chm po obj&Y! v --uradnem listu SRS«, uporablja pa se od l. janu­arja 1967. 
St. 190-633/66-4/3 
Ljubljana, dne 26. decembra 1968. 
SkapšcinA Republllke akupnosii ~ zavarovanja lmldOv SR Slovenije 
Predsednik: 
laaez Z{wnpa l. r.