Uporaba zdravilnih rastlin med noseśnostjo
Uporaba zdravilnih rastlin med noseśnostjo
Use of medicinal herbs during pregnancy
Lucija Lipiśnik Rozman
Povzetek: Noseśnice v ćelji po prepreśevanju in zdravljenju zdravstvenih tećav med noseśnostjo pogosto posećejo po zdravilnih rastlinah. O uśinkovitosti in varnosti uporabe zdravilnih rastlin med noseśnostjo obstajajo omejene informacije. Ni varno domnevati, da so zdravilne rastline, ki so naravne in dosegljive brez recepta, hkrati tudi vselej varne. Kadar so na voljo le piśle informacije o uporabi med noseśnostjo, se je zdravilnim rastlinam priporośljivo izogniti, razen śe so sicer skope informacije podkrepljene z dokazi, da obstajajo signifikantne koristi za zdravljenje. V prispevku je prikazan pregled najpogosteje uporabljenih zdravilnih rastlin med noseśnostjo.
Kljuśne besede: noseśnost, plod, zdravilne rastline, varnost, uśinkovitost
Abstract: Pregnant women during their pregnancy often use medicinal herbs for prevention and healing of different health problems. It is not reasonable to believe, that medicinal herbs which are natural and attainable without prescription, are always safe to use. When there is only scant information available regarding their use during pregnancy, it is recommendable to avoid medicinal herbs, unless better information is available and its significant benefit for health proven. In the paper the list of most used medicinal herbs during pregnancy is presented.
Key words: pregnancy, embryo, herbal medications, safety, efficiency
1 Uvod
Zaradi vse veśje osveřśenosti o koristnosti śim manjřega izpostavljanja zdravilnim uśinkovinam med noseśnostjo (tragiśne posledice jemanja talidomida v řestdesetih letih so mośno dvignile zanimanje in preuśevanje řkodljivega delovanja zdravilnih uśinkovin na plod) je upadla uporaba zdravil na recept, presenetljivo pa se je poveśala uporaba zdravilnih rastlin in ostalih pripravkov dosegljivih brez recepta.
Poveśano zanimanje za uporabo zdravilnih rastlin je mogośe delno pripisati zmotnemu prepriśanju, da so naravni produkti, ne glede na okoliřśine, varni. Śeprav je veśina zdravilnih rastlin varnih pod dolośenimi pogoji, so nekatera pri visokih dozah toksiśna ali povzrośajo stranske uśinke. Veliko je primerov pořkodb ali celo smrti, ki so bili posledica zlorabe, kontaminacije in / ali poneverbe zdravilnih rastlin. Pogosto uporabo zdravilnih rastlin gre pripisati tudi prepriśanju uporabnikov, da so zdravilne rastline zaradi dosegljivosti brez vednosti zdravnika hkrati brez morebitnih nevarnosti za noseśnico.
V zvezi z moćnimi řkodljivimi reproduktivnimi, imunolořkimi ali nevrolořkimi uśinki ter kancerogenezo, ki bi lahko bili povezani z visokimi dozami ali predolgotrajno uporabo teh produktov, je bilo narejenih zelo malo raziskav.
Problem varnosti in nekontrolirane uporabe zdravilnih rastlin je ře poveśan z aktualno zakonodajo, saj Svet Evrope razvrřśa zdravilne rastline v enak pravni poloćaj kot so hrana oziroma prehranska
dopolnila. Slovenska odredba pa prav tako razvrřśa zdravilne rastline, ki so po vseh znanih podatkih varne v enak pravni poloćaj kot hrana. Na tak naśin so zdravilne rastline izvzete iz testiranj o varnosti in uśinkovitosti, tako kliniśnih kot predkliniśnih, ki so sicer obvezna za vsa sintetizirana zdravila. Pojem śistosti, doziranja, uśinkovitosti in stranskih uśinkov zdravilnih rastlin je s tem nedoreśen in nezanesljiv.
Fiziolořko stanje noseśnic se med noseśnostjo mośno spremeni, zato se je pri izbiri zdravilnih pripravkov zanje potrebno prilagoditi. Fiziolořke spremembe povzrośajo farmakokinetiśne spremembe. Farmakokinetiśno se spremeni absorbcija, porazdelitev in izlośanje zdravilnih pripravkov. Fiziolořke in farmakokinetiśne spremembe lahko vplivajo na doziranje, uśinkovitost in varnost zdravilnih rastlin.
Velika zadrega se pojavi, kadar ćelimo ugotoviti delovanje zdravilne rastline na noseśnico in na razvijajośi se plod. Veśina uśinkovin (sintetizirana zdravila), ki so na trćiřśu prisotne će dalj śasa, ima opravljene epidemiolořke raziskave. Medtem so o novejřih uśinkovinah, ki ře niso dolgo na trćiřśu (zdravilne rastline, katerih uporaba se je mośno razřirila řele po tragiśni uporabi talidomida med noseśnostjo v řestdesetih letih) na razpolago le redki podatki o uporabi med noseśnostjo. V mnogih primerih so edine informacije v povezavi s procesom reprodukcije pridobljene iz ćivalskih řtudij, ki v veśini primerov vkljuśujejo tako visoke doze, da lahko predstavljajo nevarnost za śloveka in na ta naśin ne odraćajo dejanske slike (razlika med vrstami). Dosedanja uporaba zdravil med noseśnostjo je pokazala, da naj bo izpostavljanje matere zdravilom, ki so slabo
Lucija Lipiśnik Rozman, mag. farm., Gregorśiśeva ulica 21/A, Maribor
farm vestn 2008; 59 307
Pregledni znanstveni ślanki - Review Scientific Articles
strokovno preucena, cim manjše. Vecina ucinkovin naj bi bila med nosecnostjo odmerjena cim bolj skopo oziroma se naj ne bi uporabila.
nformacije, s katerimi bi ocenili tveganje uporabe zdravilnih rastlin med nosecnostjo, so v literaturi omejene. Primera literature, ki obravnavata uporabo zdravilnih rastlin med nosecnostjo sta Botanical Safety Handbook in The Complete German Commission E Monographs (1, 2)
Botanical Safety Handbook v svoji vsebini našteva dvesto zdravilnih rastlin izmed šestoštiriinštiridesetih, ki se med nosecnostjo naj ne b uporabljale (1). Vendar ta seznam vkljucuje le malo podatkov kako so reproduktivno toksicnost zdravilnih rastlin ovrednotili
Zdravilni rastlini, ki sta uvršceni na ta seznam (razred 2b) in sta v nadaljevanju clanka našteti kot najpogosteje uporabljeni zdraviln rastlini med nosecnostjo sta beli vratic in ingver (posušena korenina)
Zdravilne rastline, okarakterizirane kot rastline, ki so lahko varno zaužite, ce jih uporabljamo pravilno (razred 1) in so v nadaljevanju clanka naštete kot najpogosteje uporabljene zdravilne rastline med nosecnostjo so ginko biloba, ehinaceja, ingver (sveža korenina) in baldrijan
Izmed zdravilnih rastlin, najpogosteje uporabljenih med nosecnostjo sta šentjanževka in ginseng okarakterizirana s trditvijo, da je omejena uporaba zaradi drugih omejitev, ne zaradi nosecnosti (razred 2d)
The Complete German Commission E Monographs vsebuje seznam zdravilnih rastlin, ki so med nosecnostjo kontraindicirane, ce obstajajo bibliografski podatki, da je bilo zdravilno rastline uspešno uporabljeno kot abortiv ali ce obstajajo eksperimentalni podatki, ki dokazujejo genotoksicno tveganje (2). Zdravilna rastlina, ki je uvršcena na seznam in je omenjena v nadaljevanju clanka kot najpogosteje uporabljena zdravilna rastlina med nosecnostjo je ehinaceja (parenteralna uporaba)
2 Najpogosteje uporabljena zdravilna rastlina med noseśnostjo
V nadaljevanju clanka so navedene zdravilne rastline, po katerih nosecnice za zdravljenje z nosecnostjo povezanih težav najpogosteje posegajo (3, 4)
Šentjanževka (Hypericum perforatum), družina Krnicevke -Hypericaceae je aromaticna trajnica. Drogo predstavljajo socvetja, isti in stebla.
Skozi zgodovino se je uporabljala za zdravljenje prebavnih motenj glist, zdravljenje ran, vrocine in pikov kac. Danes se šentjanževka najpogosteje uporablja za zdravljenje blage do zmerne depresije (5) Med nosecnostjo doživi depresivno epizodo približno 10 % žensk (5) Tako se pojavi klinicna dilema pri odlocitvi ali izpostaviti plod potencialnim toksinom droge ali zmanjšati tveganje zarad nezdravljenih psihicnih motenj matere kot je depresija. Zdravilne ucinkovine, ki jih šentjanževka vsebuje so: hipericin, flavonoid (kvercetin, kvercetrin, amentoflavon, hiperin), hiperforin, adiperforin in
etericna olja. Manjše število raziskav na brejih živalih kaže, da šentjanževka ne prizadene kognitivnih sposobnosti, ne povzroca vedenjskih motenj in ne prizadene rasti in telesnega dozorevanja mladicev (5)
Druge študije opravljene na živalih pa porocajo o manjši porodni teži mladicev v primerih materinega zauživanja šentjanževke med brejostjo (5). Pri študijah na živalih so opazili rahlo uterotonicno delovanje, vendar po zauživanju šentjanževke pri ljudeh ali živalih abortivnega delovanja niso opazili (3)
Obstajajo tudi sporni, navzkrižni dokazi o teratogenosti hipericina kljub nemutagenemu delovanju celotne rastline (5)
Zaradi pomanjkanja podatkov o strupenosti in zaradi zmožnosti povzrocanja preobcutljivostne reakcije na svetli, obcutljivi koži (hipericin lahko povzroci fotodermatitis) se med nosecnostjo uporaba šentjanževke odsvetuje.
Ginko (Ginkgo biloba), družina Ginkovke - Gingkoaceae
Drogo predstavljajo posušeni listi. Zdravilne ucinkovine, ki jih list ginka vsebuje so flavonoidi (rutin, izoramnetin, kvercetin, kemferol proantocianidi), terpenoidi (ginkolidi A, B, C, M, J in bilobalid) in organske kisline. Le - te izboljšajo možgansko in periferno krvno cirkulacijo, zmanjšujejo prepustnost kapilar, reducirajo agregacijo trombocitov in vežejo proste radikale.
Med nosecnostjo predstavlja glavno nevarnost, povezano z uporabo ginkovih listov, sposobnost preprecevanja strjevanja krvi, kar je dokumentirano v živalskih in v in-vitro študijah, saj se lahko podaljša cas krvavljenja med porodom (6)
V izpisku o toksicnosti zdravilnih rastlin so porocali da obstaja šibek dokaz, da je ekstrakt ginka emenagog in da lahko povzroca hormonske spremembe (6)
Omejene študije, opravljene na laboratorijskih živalih, niso dokazale teratogenosti (3)
Glede na neraziskano podrocje te zdravilne rastline se uporaba med nosecnostjo odsvetuje (3)
Ehinaceja, ameriški slamnik (Echinacea purpurea), družina Nebinovke - Asteraceae
Drogo predstavljajo korenine in nadzemni deli rastline. Znanih je vec pripravkov iz ehinaceje, vendar se zaradi razlicnega postopka izdelave med seboj razlikujejo. Bistvenega pomena je, katero topilo se uporabi pri izdelavi pripravka.
Zdravilne ucinkovine, ki se nahajajo v drogi so: derivati kofeinske kisline (ehinokozidi, cinarin, cihoricna kislina), polisaharidi glikoproteini, alkamidi
Ehinaceja ima antivirusne, antibakterijske, antimikoticne munostimulativne, protivnetne lastnosti. Obstaja dober znanstven dokaz, pridobljen v prospektivni kohortni študiji, da oralno zauživanje ehinaceje med prvim tromesecjem nosecnosti ne poveca tveganja za pojav vecjih malformacij (7)
308 farm vestn 2008; 59
Uporaba zdravilnih rastlin med noseśnostjo
Nadaljnji teoreticni dokazi, ki temeljijo na mnenju strokovnjakov botanicne medicine so pokazali, da je oralna uporaba ehinaceje v priporocenih dozah varna pri uporabi med nosecnostjo (7)
Na voljo je veljavna študija katere rezultati so pokazali, da do presežka pojava malformacij ali izgube otroka pri nosecnicah, ki so uporabljale ehinacejo, ni prišlo (3).
Uporaba ehinaceje med nosecnostjo ne povzroca teratogenosti
Pravi ženšen, ginseng (Panax ginseng), družina Bršljanovke -Araliaceae
Drogo predstavljajo posušene korenine, ki se narežejo za pripravo cajev, praškov in drugih pripravkov.
Ginseng se uporablja kot tonik za poživitev in utrjevanje v obdobju utrujenosti in izcrpanosti, pri pojemanju moci in koncentracije za delo
Ginseng se je tradicionalno uporabljal med nosecnostjo (8)
Zelo mocni dokazi, pridobljeni v kohortni študiji, so dokazali, da Panax ginseng, uporabljen med nosecnostjo, ne povzroca stranskih ucinkov (9).
O trditvi, da panax ginseng povzroca estrogene in androgene ucinke obstajajo sporni dokazi (9).
In vitro so dokazali teratogeno delovanje kadar je organizem izpostavljen ginsenozidom (9). Študije na živalih in preliminarne študije na ljudeh so pokazale potencialno varnost uporabe ginsenga pri nosecnicah, ceprav varnost uporabe pri ljudeh ni bila jasno dokazana (8)
Porocilo o smrti novorojencka in o razvoju moških lastnosti pri razvijajoci se novorojeni deklici poroca o posledicah zauživanja ginsenga matere med nosecnostjo (8)
Varnost ginsenga med nosecnostjo v cloveških študijah ni bila potrjena, zato uporaba ginsenga med nosecnostjo ni priporocljiva.
Ingver (Zingiber officinale), družina Ingverjevke - Zingiberaceae je trajnica, katere drogo predstavljajo korenike, ki vsebujejo etericno olje ketone (gingerol). Ingver deluje kot antioksidant, antimikrobna ucinkovina, antimikotik in antihipertenziv. Nedosledni ali s kvaliteto omejeni dokazi, narejeni na pacientih, porocajo, da je oralno zaužit ingver varen in najbrž ucinkovit pri zdravljenju nosecniške slabosti in bruhanja (10).
Dva kontrolirana preizkusa, ki sta preucevala uprašeno ingverjevo koreniko, sta pokazala signifikantno redukcijo slabosti in bruhanja pri ženskah, ki so se zdravile z ingverjem (11)
Rezultati študije o preucevanju žensk, ki so zauživale ingver v nosecnosti, so pokazali, da ni bilo opaziti povecane pojavnosti malformacij, opazili pa so blago zmanjšanje slabosti in bruhanja (11)
Študija, opravljena na podganah, je pokazala povezavo med izpostavitvijo matere ingverju pred porodom in povecano izgubo plodov, kot tudi povecano plodovo težo in dozorevanje kosti (3).
V študiji, v kateri so nosecnice zdravili z ingverjem zaradi hiperemeze je vec pacientk, v primerjavi s placebo skupino, cutilo olajšanje simptomov (3).
Druga řtudija porośa o boljřem pośutju noseśnic zdravljenih z ingverjem, z manj slabosti in manj epizodami bruhanja kakor pri kontrolni skupini ćensk. Ingver naj ne bi povzrośal stranskih uśinkov pri materah ali njihovih dojenśkih, śeprav je dodano opozorilo, da je potrebno veś raziskav za potrditev teh ugotovitev (3).
Drugi viri opominjajo, da lahko ingver povzrośi aktivnost maternice in da lahko ta aktivnost kot inhibitor tromboksan sintetaze teoretiśno deluje na vezavo na testosteronske receptorje (3).
Śeprav so podatki preveś pomanjkljivi, da bi ingverjeve pripravke priporośili vsesplořno, lahko glede na opravljene řtudije zakljuśimo, da je ingver droga za zdravljenje slabosti in bruhanja v noseśnosti, ki predstavlja malo tveganja in je uśinkovita. Zato bi lahko bil primerna alternativa za zdravljenje pacientov, ki ne odreagirajo na glavno terapijo (12).
Beli vratiś (Tanacetum parthenium), drućina Nebinovke - Asteraceae je trajnica, katere najpomembnejřa sestavina je partenolid (seskviterpenski lakton). Le-ta lajřa vnetja in sprořśa krśe.
Řtudij, ki bi se nanařale na izpostavljanje drogi med noseśnostjo, bodisi na laboratorijskih ćivalih, bodisi na ljudeh ni, zato je beli vratiś kontraindiciran na osnovi trditev kot tudi ob dejstvu, da ima lastnosti abortiva in da lahko povzrośi hemoragijo pri novorejenśkih (3).
V in vivo in in vitro testu na podganjem modelu so brejim podganam dozirali beli vratiś, jih na 20 dan brejosti ćrtvovali in zbrali njihove plodove, placente in jajśnike. Plodove so stehtali in pregledali zaradi morebitnih malformacij. Plodovi so bili manjři kot v kontrolni skupini (13). Opaziti je bil upad materine teće (13). Beli vratiś se je izkazal toksiśen, ko so ga 10, 5 dan brejosti aplicirali v serum brejih podgan za obdobje řestindvajsetih ur (13).
Baldrijan (Valeriana officinalis), drućina Řpajkovke - Valerianaceae je trajnica, katere drogo predstavljajo posuřene korenike. Vsebuje eteriśno olje z monoterpeni in seskviterpeni (valerenska kislina). Baldrijan se uporablja za stanja nemira in motenj spanja, ki temeljijo na ćivśnih motnjah (2).
Tradicionalno je baldrijan kontraindiciran med noseśnostjo, vendar řtudij, ki bi potrdile to opozorilo ni (14).
Informacije o varnosti baldrijana med noseśnostjo so pomankljive (4).
Řtiri řtudije porośajo, da se tveganje za plod z uporabo baldrijana med noseśnostjo ne poveśa (4).
Razvojni toksiśni - presejalni test je prouśeval toksiśnost baldrijana pri brejih podganah. Znakov toksiśnosti na samicah ni bilo opaziti. Rezultati testa so pokazali, da baldrijan ne povzrośa stranskih uśinkov zoper plodnost ali za razvoj plodu (14).
Zaradi pomanjkljivih podatkov o varni uporabi baldrijanovih pripravkov med noseśnostjo uporaba ni priporośljiva.
3 Sklep
Noseśnice pogosto posećejo po zdravilnih rastlinah zaradi zdravstvenih tećav, ki se pojavijo med noseśnostjo. Problem, povezan z uporabo zdravilnih rastlin, predstavlja mnenje, da so zdravilne rastline varnejře in uśinkovitejře kot sintetiśna zdravila, ker so naravne in se dobijo brez recepta. Ta problem je posebej pereś, ker
farm vestn 2008; 59 309
Pregledni znanstveni ślanki - Review Scientific Articles
ne obstajajo natanśne in dobro vodene raziskave, ki bi okarakterizirale varnost in uśinkovitost rabe zdravilnih rastlin med noseśnostjo.
Ker tradicionalna in splořna uporaba ne izkazujeta dovolj jasne slike o tveganjih pri uporabi zdravilnih rastlin med noseśnostjo, je ośitno na tem podrośju potrebnih bistveno veś raziskav. Dokler ne bodo izvrřene nadaljnje visoko kvalitetne raziskave, ki bi potrdile varnost in uśinkovitost uporabe zdravilnih rastlin, uporabe le - teh med noseśnostjo na splořno ne moremo priporośiti.
4.Literatura
1.    McGuffin M, Hobbs D, Upron R & Goldberg A (eds) American Herbal Products Association's Botanical Safety Handbook. Boca Raton: CRC Press, 1997: 183 – 184.
2.    Blumenthal M, ed. The Complete German Commission E Monographs: Therapeutic Guide to Herbal Medicines. Boston MA: Integrative Medicine Communications, 1998
3.    Conover EA. Herbal agents and over – the – counter medications in pregnancy. Best Practice & Research Clinical Endocrinology and Metabolism 2003; 17: 237 – 251.
4.    www.interscience.wiley.com, Holst L, Nordeng H, Haavik S. Use of herbal drugs during early pregnancy in relation to maternal characteristics and pregnancy outcome. Pharmacoepidemiology and drug safety 2007
5.    Dugoua J, Mills E, Perri D, Koren G. Safety and Efficacy of St. John's Wort (Hypericum) during pregnancy and lactation. Can J Clin Pharmacol 2006; 13 (3): 268 – 276.
6.    Dugoa J, Mills E, Perri D, Koren G. Safety and Efficacy of Gingo (Ginkgo biloba) during pregnancy and lactation. Can J Clin Pharmacol 2006; 13 (3): 277 – 284.
7.    Perri D, Dugoua J, Mills E, Koren G. Safety and Efficacy of Echinacea (Echinacea Angustifolia, E. Purpurea and E. Pallida) during pregnancy and lactation. Can J Clin Pharmacol 2006; 13 (3): 262 – 267.
8.     http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/druginfo/natural/patient-gin-seng
9.    Seely D, Dugoua JJ, Perri D, Mills E, Koren G. Safety and Efficacy of Panax Ginseng during pregnancy and lactation. Can J Clin Pharmacol 2008; 15 (1): 87 – 94.
10.  Chandra K, Einarson A, Koren G. Taking ginger for nausea and vomiting during pregnancy. Can Fam Physician 2002; 48: 1441 – 1442.
11.  http://otispregnancy.org/otis_fact_sheets.asp
12.  Boone SA, Shields KM. Treating Pregnancy –Related Nausea and Vomiting with Ginger. The Annals of Pharmacotherapy 2005; 39: 1710 – 1713.
13.  Yao M, Ritchie HE, Brown – Woodman PD. A reproductive screening test of feverfew: is a full reproductive study warranted? Reprod Toxicol 2006: 22 (4): 688 – 93.
14.  Yao M, Ritchie HE, Brown – Woodman PD. A developmental toxicity – screening test of valerian. J Ethnopharmacol. 2007; 113 (2): 204 – 209.
310 farm vestn 2008; 59