Murska Sobota, 3. avgusta 2000, leto Lil, št. 31, odgovorni urednik Janez Votek, cena 220 sit (IZ)BRANO, str.8 INTERVJU, str. 10 LOKALNA SCENA, str. 5 Zdravo sevanje v Selu na Goričkem Vino lahko tudi iz modreca naredi bedaka Otroško igrišče ali pogovori v Ljutomeru? MAJDA HORVAT Barvni kartonček za štos Poletja ni brez razglednic. Kaj vam prvo pride na misel, ko jo prejmete? Da so šli ali daje šel. Potem pa se to golo dejstvo v glavi začne gibati, kakor testo s kocko kvasa. V prvi vrsti so misli namenjene lastnim občutjem ob tem in potem njim ali njemu, seveda »spletno« z vami. A prednost je na strani pošiljatelja. Vi ste z razglednico v roki sami, a pod sočnimi, vročimi, morskimi, lepimi, prisrčnimi, poletnimi in še kakšnimi pozdravi je običajno načečkanih kup imen. Pisanja razglednic na dopustuje torej skupinsko početje, skupinsko vznemirjanje, draženje želja, žalosti, skomin, zavisti, otožnosti, melanholije ...prejemnika. Pisanje razglednic je početje za štos, za zabavo. Zato vam trafikarji ponujajo odštekane poslikane kartončke s porjavelimi ritkami, smejočimi otročički v lončkih, s podobami govorečih opic, oslov... V njih je sporočilo, skrito ali razkrito, na vas pa je, da ga najdete - in sebe v njem. Pisanje razglednic je torej sporočanje naslovniku v prispodobah, simbolih in pogostokrat nečesa, kar bi v resnejših okoliščinah človeku težko vrgli vfaco. Zafrkljiva razglednica, oddana na pošto v turističnem kraju, kjer se vse zabava, žurira in nori, je odvezana zamer. Saj gre za štos. Razglednica je s televizijo, ki prinaša živo podobo krajev in ljudi, izgubila svojo prvinskost - predstavljanje kraja in pokrajine; orumenelost, ki izbija ob robovih kartončka, pa izdaja, da gre za preživelo stvar. Pisanje razglednic je tako opravilo iz navade. Po vsem tem, kar sem natvezila v zgornjih vrsticah, pa si vendar z užitkom vzamem v roke razglednice tega poletja ter sijih razpostavim po policah in poličkah okoli sebe. Ob pogledu nanje mi je lepo, ker vem, da jih imam - prijatelje in znance, ki me imajo v beležnici. Foto: KATJA GERENČER Le kaj naj bi bilo v teh počitniških, sončnih, vročih ... dneh prijetnejšega, vsekakor pa najbolj osvežujočega in koristnega za mlade kot kopanje v bazenih, na morju ali kje drugje v čisti vodi? Letos je bilo že toliko kopalnih dni, kot se to zgodi le malokdaj, zato si lahko prodajalci kart veselo manejo roke, še bolj pa lastniki bazenov. Tako se zna zgoditi, da bodo do prihodnje kopalne sezone spet postorili kaj v prid željnih kopalcev. (JG) Do 1. avgusta odkupili več kot 106 tisoč ton pšenice Največ po letu 1998 ž etev se je v Sloveniji končala, končal pa se je v glavnem že tudi odkup letošnjega pridelka. Vanj se letos prvič ni vključila država, največji so del krušnih žit pa so že med žetvijo odkupi- la slovenska mlinska podjetja. Po podatkih Zadružne zveze Slovenije so slovenski pridelovalci do L avgusta na prevzemna mesta pripeljali več kot 106 tisoč ton pšenice, kar je drugi največji odkup v zgodovini. Več pšenice so odkupili le leta 1998, ko so v skladišča spravili 133 tisoč ton pridelka. otekal že 30. folklorni resuvai poa nazivom resem m pies družna naroae. rsa V Beltincih je leos P' g|ovenske fO|klore se je predstavilo deset folklornih skupin iz Slovenije, zaključni prireditvi _ Gornjega Senika in folklorna skupina Vagonar iz Slovaške. Obiskovalci porabska folklorna s up jn etn0 ve£era ogledali tudi predstavitev starih običajev in kulina- pa so si lahko poleg tam rivalu na notranjih straneh Vestnika. J. Ga., foto: K. GERENČER V lanski jeseni so slovenski pridelovalci s pšenico zasejali nekaj manj kot 37 tisoč hektarjev, kar je več kot v preteklih letih. Ob normalni letini bi s teh površin lahko odkupili okoli 156 tisoč ton pšenice, vendar je pridelek letos zmanjšala suša, mno- gi pridelovalci, predvsem živinorejci, pa so del pridelka pustili doma in ga bodo namenili za krmo. ' Če je bil letos povprečni hektarski pridelek pšenice manjši, pa je izredno dobra kakovost letošnje pšenice. Po podatkih In-spekta, ki je opravljal analize, pšenica še nikoli ni vsebovala toliko beljakovin kot letos, nadpovprečna sta bila padno število in hektolitrska teža, primesi so bile nizke, pšenica pa je vsebovala celo manj vlage, kot je bilo dovoljeno. VESTNIK ZA ZVESTOBO Vsak teden bomo objavili ime naročnika, ki nam je zvest najmanj 10 let. Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK! DOBITNICA VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN Ana VIDETIČ Vanča vas 25 9251 TIŠINA Varstroj Dobiček za sklad lastnih delnic a skupščini družbe Varstroj iz Lendave, sklicani za devetindvajseti avgust, bodo delničarji med drugim odločali o predlogu uprave, da se dobiček iz lanskega poslovnega leta, v višini 25 milijonov tolarjev, nameni za vir sredstev za večanje sklada lastnih delnic. Lastniška struktura podjetja se v zadnjem času ni bistveno menjala, tako da so zaposleni z 51-odstotnim lastništvom še vedno večinski lastniki, Slovenska razvojna družba in državna sklada imajo 35 odstotkov in sklad lastnih delnic 8,7 odstotkov premoženja družbe. Ostalo pripada drobnim delničarjem. MHi NAROČNIK'---------------- 2 AKTUALNO OKOLI NAS '3. avgust 2000, MK Madžarski Romi v Strasbourgu Nikoli več na madžarska tla etindvajsetega julija je prispelo v Strasbourg 46 madžarskih državljanov romskega porekla, da bi na strasbourškem Sodišču za človekove pravice vložilo tožbo zoper madžarsko vlado ter zaprosilo v Franciji za politični azil. Kako je prišlo do tega in kako lahko prosijo državljani države za politični azil, ki že približno deset let ni na seznamu držav, iz katerih Francija sprejema politične azilante? Nevihta poškodovala hiše Zgodba se je začela pred več kot letom v vasici Zamoly v županiji Fejer. Močna nevihta je tako poškodovala hiše šestim romskim družinam, ki so živele na pristavi blizu vasi, da so jih morali izseliti. Začasno rešitev je pomenil vaški kulturni dom, kjer so imeli vsaj streho nad glavo. Med tem časom je dal župan vasi napol porušene hiše poravnati z zemljo. Po nekajmesečnem bivanju v kulturnem domu so se začeli pojavljati problemi. Družine niso redno plačevale elektrike, vode in dugih skupnih stroškov, vaščani so se naveličali« »nereda« v sredini vasi ... Toda družine, katerih odrasli člani so bili večinoma brezposelni, niso bile sposobne, da bi same rešile stanovanjske probleme. Vas pa je hotela nazaj svoj kulturni dom. Iz kulturnega doma v kulturni dom Državna romska samouprava je družine preselila v lastni kulturni dom v Budimpešti. Hkrati je začela v Zamolyu postavljati lesene hišice, da bi družinam zagotovila začasno bivališče. Toda vračajoče Rome so v lastni vasi doletele neštete neprijetnosti, celo napadi, fizični in verbalni. Po dozdaj nerazčiščenem umoru nekega moškega v njihovem zaselku niso mogli več ostati v Za-molyu, čeprav so medtem zečeli graditi lastne hiše. Pri tem jim je Državna romska samouprava pomagala tudi finančno. Selitev v drugo vas Družinam s številnimi otroki ni preostalo nič drugega, kot da so iskale zavetišče pri svojih znancih in sorodnikih v vasi Csor. Toda tudi tukajšnje neromsko okolje je bilo do njih precej sovražno, župan vasi niti ni skrival svoje rasistične nestrpnosti, češ odkar so se ti Romi preselili v njihovo vas, je več kraj na nji- VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jarše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novi-narji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J, Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št : 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960,33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.800,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 S(T - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. . Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. vah,. v vrtovih, sadovnjakih ... Najbolje pa bo, če se poberejo od tukaj, njim so zadosti« »lastni« Romi. Še boljše bi pa bilo, če bi se tudi njihovi (priližno 10 družin) odselili, je dejal. Varuh človekovih pravic pri madžarskem parlamentu je sicer odredil preiskavo zoper župana te vasi, toda razpoloženje je bilo tako napeto, da so se omenjene romske družine rajši ponovno napotile v Budimpešto, kjer so nekaj časa prebivale v kletnih prostorih neke vile. Odisejada se končuje v Strasbourgu? V svoje napol postavljene hiše se niso upali vseliti, tudi v Budimpešti niso imeli več obstanka. V prepričanju, da nimajo česa zgubiti, so najeli avtobus in se odpeljali v Strasbourg. Šestim družinam iz Zamqlya se je pridružilo še šest iz Gsora. Vseh skupaj jih je 46, med njimi je 27 otrok. Ali bodo dobili v Franciji azil in ali jim bo sodišče za človekove pravice dosodilo 130 milijonov forintov, kolikor zahtevajo od madžarske države, se zaenkrat ne ve. Strokovnjaki sicer pravijo, da je to malo verjetno, kajti na Madžarskem niso izkoristili nobenega foruma pravne zaščite. Večina Romov pa je priseglo, da nikoli več ne bo stopila na madžarska tla. Njihova poteza veliko škodi ugledu Madžarske, sploh če vemo, da je dobila država pri oceni za stop v Evropsko unijo največ kritik prav zaradi položaja romske manjšine (na Madžarskem živi 600 tisoč Romov) ter zaradi nestrpnosti do nje. MARIJANA SUKIČI Latinščina - lingua europeana! Klasična jezika kulture, ki jo imenujemo »evropska«, to je latinščina in starogrščina, izginjata iz srednjih šol. Proces absorbcije starih jezikov z novimi, predvsem angleščino, je očitno nezadržen tako v EU, še bolj pa v državah, ki bi rade postale njene članice. To na nek način pomeni zanikanje lastne kulturne podsta-ti. In posledično tudi zanikanje samega sebe kot Evropejca. Danes je moderno za ta in ■ podobne procese v Evropi kriviti tako imenovano »globalizacijo«. Globalizacija je postala primeren argument centralnih oblasti za koncentracijo kapitala in tudi dela v urbanih središčih; globalizacija je razlog za odmiranje tradicionalnih obrti, potem zapiranje lokalnih pošt, bank, policijskih postaj ... in mogoče bo v kratkem tudi Cerkev krivila globalizacijo za pomanjkanje duhovniških poklicev ter za zapiranje cerkva tudi v manj odročnejših krajih. Ko se je Bogu zazdelo, da Babilonci z gradnjo stolpa do nebes nekoliko pretiravajo, jih je obsodil in od takrat imamo na svetu potrebo po jezikovnih tečajih in učenju tujih jezikov. V starem, še bolj pa v srednjem veku seje skupni jezik latinščina HAklilmvd v neštetokrat izni- Predvolilna ZR Jugoslavija Je Koštunica res Miloševičev »klon«? Na dan, ko je slovenski predsednik Milan Kučan razpisal volitve za Državni zbor R Slovenije, je jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič razglasil 24. september za volilni dan v ZRJ o zimskem in pomladnem spanju, ki ga je motilo le nekaj srbskih mitingov, kakršen je bil 14. aprila na Trgu republike v Beogradu, je jugoslovanska politika dobesedno eksplodirala. Ker se je od lanskih napadov Nata jugoslovanski voditelj Slobodan Miloševič znašel na prvem mestu haaške obtožnice, praktično ne more nikamor, niti v prijateljsko Grčijo, ki je članica Nata in EU, nemara tudi ne v Črno goro, ki je prek Mila Dukanoviča obljubila glavni haaški tožilki Carli del Ponte, da se tudi ne bi obotavljala ob aretaciji Miloševiča. »Če ne morem jaz na dopust, zakaj bi blagodatosti morja in sonca uživali moji sodelavci in opozicijski politiki,« sij? rekel Miloševič in v zanj značilnem slogu sprožil dogajanja na jugoslovanskem političnem prizorišču, ki so marsikomu doma in na tujem vzela sapo. Najprej so se že konec junija v zveznem parlamentu šli slepe miši z nesojenim zakonom o boju proti terorizmu, po katerem je lahko terorist tudi povsem miroljuben državljan ali tujec, če oblast meni, da se mu v njegovi glavi kotijo »teroristične misli«. Potem pa je 6. julija jugoslovanska federacija počila po dolgem in počez s svojevrstnim ustavnim pučem, s katerim je Miloševič, ki je po poreklu Črnogorec (mimogrede: njegov brat Bori-voje, ki je jugoslovanski veleposlanik v Moskvi, je nacionalno opredeljen kot Črnogorec), svoje nekdanje sobrate izločil iz enakopravnega položaja v federaciji s Srbi oziroma Srbijo. » Take ustavne spremembe so omogočile sprejem štirih volilnih zakonov, po katerih so Miloševič in njegovi prejšnji četrtek razpisali predsedniške, zvezne Ijenih prevodih Svetega pisma iz hebrejščine in delno iz stare grščine. Preden so Giordana Brun-na skurili na grmadi, je svojo teorijo »mnogih svetov« razlagal po univerzah po celi Evropi, od Salamance do Pariza, od Krakowa do Londona - v latinskem jeziku, seveda. Latinščina je bila jezik Cerkve ter potemtakem tudi filozofije in skratka znanosti v starem svetu. V latinščino seje prevajalo grške, hebrejske in arabske pisce, v latinščini se je sporazumeval svet. Resje, da imamo v tako imenovani »moderni dobi« precejšnje težave pri argumentiranju koristnosti učenja latinščine v srednjih šolah. Še posebej težko počnemo to ljudje, ki smo se o pomembnosti klasične šolske izobrazbe lahko prepričali samo na osnovi prebiranja prevodov piscev »klasične« literature. Argumenti proti latinščini pa so vidni vsenaokrog nas; medmrežje, poslovni svet, skratka hitrost živetja in preživetja, nas silijo vstran od latinščine ter, kar je najpomembneje, latinščina ni lahek jezik, kot je to recimo angleščina. Argumenti za latinščino zvenijo smešno; namreč, da se je s pomočjo starih jezikov lažje naučiti modernih jezikov, da bomo notem lahko v origina parlamentarne in še lokalne volitve v Srbiji. A volitve v Miloševičev! režiji niso take, kot jih poznajo v demokratičnih družbah; nemara se razlikujejo tudi od tistih, ki jih izvajajo v diktatorskih državah. V ZR Jugoslaviji je registriranih okoli 7,5 milijona volivcev, po zakonu o volitvah predsednika lu brali (nekatere) dele Biblije, Gvida in podobno. Res škoda, da latinščina ne soustvarja tudi sodobne evropske kulture, temveč celo izginja iz kulture sploh. Na ta način počasi iz modernih miselnih procesov v Evropi izginjajo tudi vse vrednote, ki so nastale na osnovi stare Grčije. Mogoče pa še ni vse izgubljeno. V sodobnem Babilonu, to je v Evropski zvezi, ima kar 11 evropskih jezikov priznan status »uradnega« jezika. Štiri ali pet uradnih jezikov v nekdanji Jugoslaviji ni predstavljalo posebnega problema, saj je bilo zelo malo tistih, ki so pravico do govorjenja v skupščini, recimo v slovenskem jeziku, občasno tudi uveljavljali. V EU je seveda drugače, saj gre za zvezo demokratičnih držav, kjer je nacionalna zavest zelo poudarjana. Tako od približno 15.000 zaposlenih pri Evropski komisiji skoraj polovica skrbi za zagotavljanje medsebojnega sporazumevanja. In četudi se povečini uporablja angleščina, nekoliko manj francoščina in še manj nemščina, pa je težko verjeti, da bi se ostalih osem držav odpovedalo pravici do svojega jezika v nastopanju na ravni ustanov EU. In kai se bo zgodilo, ko pride pa zadošča, če se glasovanja udeleži peščica volivcev, zmaga pa seveda tisti kandidat, ki mu udeleženci volitev naklonijo na-dpolovično večino glasov. Zato tudi bojkot Miloševičevih volitev, ki so ga napovedale vladne stranke Črne gore in najmočnejša srbska opozicijska stranka SPO Vuka Draškoviča, nimajo nobenega smisla, edina rešitev za opozicijo je množična udeležba na volitvah, o katerih sicer nihče, ki misli s svojo glavo, ne verjame, da bodo v čemerkoli podobne demokratičnim. Toda, kaj bi sploh lahko bila druga alternativa Miloševičevim volitvam? ta zraven še poljščina in turšči-na, jezika po prebivalstvu najštevilnejših kandidatk za članstvo? Ali, če sem bolj realen, pri prvih šestih kandidatkah, kateri od jezikov - razen poljščine - še ima možnosti, da postane eden od »uradnih« jezikov EU? Kam vodi perspektiva takšne množice prevodov vseh bistvenih dokumentov EU v več kot dvajset jezikov? Bliže ljudstvu?! Mogoče, vendar tudi več stroškov, ki bi se jim dalo izogniti, če bi se uspeli dogovoriti o »skupnem« jeziku. Da, uganili ste; latinščina bi lahko (ponovno!) predstavljala rešitev za eno večjih nadlog Evrope in modernega sveta, to je: za nezmožnost standardizacije sporazumevanja med narodi. Argumenti, daje to v Evropi možno, so stari komaj nekaj sto let, primer države Izrael in »oživljanja« hebrejščine pa je star manj kot sto let. Finančno bi to razbremenilo nacionalne in evropski proračun dokajšnjega (nepotrebnega) bremena, razrešen bi bil problem okrog prepiranja Angležev in Francozov, kateri jezik je pomembnejši v svetu, še posebej pa v Evropski komisiji. Dodaten razlog, da bi bil lahko ta »projekt« uspešen, lahko najdemo tudi v tradicio- Srbski opozicijski politiki, razen Vuka Draškoviča, so dojeli, da lahko Miloševiču kljubujejo z volilnim tekmovanjem. Morda so izbrali celo pravšnjega predsedniškega kandidata, vodjo Demokratske stranke dr. Vojislava Koštunico, ki v primerjavi z drugimi opozicijskimi prvaki razloge za sodobno srbsko nesrečo ne vidi samo pri Miloševiču, temveč v mednarodni skupnosti, zlasti v ZDA. V primerjavi z drugimi politiki je dr. Koštunica tudi eden najbolj umirjenih in preudarnih politikov, dobri poznavalci razmer pa so prepričani, daje Koštunica nekakšen klon Slobodana Miloševiča. »Koštunica noče pogledati niti v oči Bernardu Kouch-nerju, še manj pa, da bi se srečal z ameriško sekretarko Madeleine Albrightovo, kajti ne pripada nobenemu opozicijskemu klanu, ni igralec, nima sorodnikov na položajih, ampak skrbi za Kosovo, Vojvodino in ohranitev ZR Jugoslavije,« pravi najostrejši kritik režima Aleksander Tijanič, ki pa je prepričan, da se na volitvah ne bosta spopadla Miloševič in Koštunica, temveč sodobni Srbi z »včerajšnjimi« Srbi, pri čemer Koštunica, ki naj bi predstavljal čiste roke Srbije, nima kaj iskati. Kaj pa, če bodo tudi Srbi dočakali Godota? Vse bo znano po 24. septembru. PETER POTOČNIK FOTO:REUTERS ■ nalnem zavezniku latinščine, to je katoliški cerkvi. A se mar tudi v Vatikanu, kot v Bruslju, povečini sporazumevajo v angleščini in francoščini? Ali pa prevladuje latinščina?! Resnica je seveda banalna in logična; v Vatikanu namreč prevladuje italijanščina. Pogajanj o proglasitvi slovenščine za enega od »uradnih« jezikov razširjene EU verjetno ne bo nikoli. Bojim se, bomo v Sloveniji, ob vstopanju v Evropo »enakopravnih« narodov, začeli bolehati za izgubo zgodovinskega spomina in v za nas tipičnem »cankarjanskem« slogu ponižne skromnosti ter manjvrednostnega kompleksa, se bomo svojemu jeziku (pre)hitro odpovedali, ne da znali za to izgubo pri EU tudi kaj iztržiti. Zakaj ne bi mogli Slovenci enkrat prerasti svoje »cankarjanstvo« ter v pogajanjih o pristopu prišli pred EU z tako originalnim in zgodovinsko podprtim predlogom, kot je uvajanje latinščine kot obveznega jezika v EU?! Tako bi v velikem slogu pokazali, da smo del evropske kulture že več kot tisočletje. Seveda bi ta predlog aktualizirali šele potem, ko nam ne bi uspelo »izpogajati« slovenščine kot uradnega jezika. ANDREJ HORVATI VESTNIK , 3. avgust 2000 AKTUALNO DOMA Programsko-volilni občni zbor Društva upokojencev MS Pridobiti nove ulične poverjenike Skoraj polovica članov sedanjega upravnega odbora nova ruštvo upokojencev Murska Sobota je imelo pred nedavnim redni letni programsko-volilni občni zbor. Društvo združuje 1871 članov. V zadnjem obdobju seje članstvo povečalo za 180 upokojencev. Dosedanji program je bil v glavnem izpeljan. Veliko je bilo storjenega za pomoč onemoglim. Predvsem pa bo potrebno pridobiti več uličnih poverjenikov, ki bodo pomembne kontaktne osebe med pomoči potrebnimi in društveno komisijo za socialne zadeve. Društvo je pripravilo več kulturnih prireditev. Med drugim akademijo v počastitev dneva upora proti okupatorju, skupne nastope soboškega društvenega zbora in Mešanega pevskega Reunion Podobni v različnosti odoš je te dni prizorišče druženja mladih iz Evrope in nekaterih držav Bližnjega vzhoda. Sodeluje 70 študentov, srečanje pa je popolnoma nepolitično in nereligiozno. Organizirala ga je študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Strpnost do drugačnosti Udeleženci so člani United World College Short Coursa (tako imenovanih kratkih teč-ajevi, kijih organizira Združena svetovna Univerza), ki se vsako leto znova sestajajo v drugi drža- Pamflet zbora Avgusta Pavla iz Porabja. Organizirali so prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku za Slovence živeče v Budimpešti, komemoracijo pred dnevom spomina na mrtve in druge. Likovna skupina je pripravila 3 razstave doma in dve v zamejstvu. Dejavna je bila tudi literarna skupina. Organizirana so bila poljudna predavanja... Dejavni so bili kolesarji, balinarji, šahisti, strelci, ribiči in kegljači. Sodelovali so na državnih, meddruštvenih in drugih tekmovanjih. Planinci so organizirali pohode na Pohorje in Tromejnik ... Poskrbljeno je bilo za izlete v bližnje in oddaljenejše kraje ter za letovanja v hotelu Delfin v Izoli. Organizirana pa so bila tudi družabna srečanja. S podobnimi dejavnostmi se bo društvo ubadalo tudi v prihodnje. Delo bo koordiniral novi upravni odbor. Doslej je štel 13, zdaj 9 članov. Novi člani so štirje. Predsednik je ostal Jože Vild, podpredsednik je Milan Banič, tajnica Estera Pleša, predsednik komisije za kulturo in izobraževanje je Anton Flegar, Marija Horvat vodi komisijo za socialne zadeve, komisija za šport in rekreacijo je bila zaupana Eriki Kerti, za izletništvo in letovanja bo skrbel Štefan Maček, člana upravnega odbora pa sta še Vida Zver in Janez Pugelj. Nadzornemu odboru predseduje Mileva Veren, člana pa sta še Šarika Horvat in Marjan Pahor. Izvolili so tudi častno razsodišče. Vodi ga Ivan Vidic, člana pa sta Helena Šenčur in Lojze Veberič. F. Š. ■ ■ »V življenju je veliko lepih stvari in dogodkov, ki vplivajo na boljše in vrednejše življenje vseh, ki znamo spoštovati in ceniti človeške vrednote, kot so prijateljstvo, spoznavanje in skupno življenje. Prav Polanski dnevi so take vrste dogodek, ki močno vpliva na prej našteto ter daje nov elan in novo moč v duhovnem, kulturnem in športnem življenju ...«je zapisal polanski župan Štefan Prša. »Kljub težavam in težavicam je pred vami program Polanskih dnevov ... Pridite, ne bom vam žal,« pa je med drugim navedel predsednik TD in morebitni prihodnji polanski župan Damjan Jaklin. Polanski dnevi torej bodo, četudi ne več tudi na župnijskem zemljišču. Pred seboj imam grafično v redu oblikovan program, ki po-Kje pa je gujček? nuja »obilo novitet, začenši z novo lokacijo in povečanim prireditvenim prostorom ...« Listam to knjižico, da bi si »zamerkal« dan, ko bi zagotovo šel na polanski dan (vseh osem dni pač ne morem biti pijan j, toda nekoliko sem razočaran - nikjer ni napovedi o Miško-vih Puckih (saj veste, kakšne vragolije so uganjali!) in kar me je še najbolj razžalostilo: nikjer nič ne piše, da bi imeli tudi (poletne) »koline na indašnji način.« Na prejšnjih prireditvah so imeli oboje. Tako letos ne bodo obredno klali gujčeka in zaradi tega sem žalosten. Pa nikar ne mislite, da v Veliki Polani ne bi imeli gujčekov, ki so godni za zakol! Najbrž sem staromoden, nostalgičen, potreben čimprejšnje predčasne upokojitve... potem pa čimprej v upokojensko društvo. Da, z upokojenci računajo tudi na Polanskih dnevih, saj bo ravno danes teden njihovo podšotorsko srečanje. Lani so jim postregli tudi bujto repo, letos pa je najbrž ne bo, saj na programu ni klanja gujčeka. Kaj pa zdaj? Naj le od daleč opazujem, kaj se bo dogajalo? To bi bilo izdajalstvo. Že sem si zaokrožil program štrkovega športnega tedna, kamor so vabljeni tudi tisti, ki znajo ravnati s fračami. Upam, da ne .bomo streljali štrkov, ampak »štrkice«, kar pa po moji interpretaciji ni druga beseda za štorkljo, ampak za nekaj drugega, ki tudi ima dve nogi. NACI ■ Volitve na frekvencah 94,6 MHz vi. Predstavnica slovenskih organizatorjev Maša Šiftar je povedala, da so udeležencem skušali omogočiti tudi spoznavanje pokrajine ob Muri, medtem ko je glavni namen takšnih srečanj medsebojno druženje mladih. Njihovo vodilo je strpnost do drugačnosti in pripravljenost za socialno humanitarne aktivnosti. Vtisi Bostian iz Holandije je povedal, da mu je najbolj všeč zelena barva Slovenije, vzdušje med udeleženci pa je vedno boljše, saj se je na začetku pogovarjal le s tistimi, ki jih je poznal s prejšnjih tečajev, sedaj pa si želi z vsemi ostati v stiku. Druženje mu je najpomembnejši »spomenik«, ki ga bo odnesel domov. Tudi Tobiasu iz Anglije je najpomembnejše učenje preko druženja z mladimi različnih narodnosti, posebej všeč pa so mu naši muzeji in soboški park. V. ŠKAFAR, foto: KG I Borčevsko srečanje na Vaneči M* PnH nocinm Ne oozabimo preteklosti je bilo pri spominskem domu na Vaneci srečanje pomur-l 2 k ™ ki aa ie organiziralo območno združenje borcev. Udeležilo se ga je okrog 200 borcev sKin norcev, k h j ude|ežili so se ga tudi člani prekmurske čete in brigade domicilnega 'n^Ork Jnoti v Murski Soboti in Lendavi. Zbrane je nagovoril predsednik združenja Stane odbora, ki ima jk a je bi| poslanec Geza Džuban (na posnetku), ki je govoril o aktual- di^v Sloveniji in tudi strankarskih razprtijah pred jesenskimi volitvami. Na srečanju sta Ja tudi podpredsednik Državnega zbora Andrej Gerenčer in župan puconske občine Ludvik Nova lekarna v Rogašovcih a torek je v prostorih roga-šovskega zdravstvenega doma začela obratovati nova lekarna, ki bo delovala kot podružnica cankovske lekarne. Sredstva za preureditev prostorov in nabavo opreme je izključno prispevala Občina Rogašovci, ki je s projektom lekarne začela že pred štirimi leti, prostore pa je nato za uporabo v najem prevzela mag. farm Brigita Pavlinjek, ki s svojo matično lekarno obratuje že na Cankovi. Celotna investicija, lekarna ima tudi dovozno stezo za invalide, je občino stala okrog 4,5 milijona tolarjev. Lekarna, ki je bila, kot pravijo pri občinski upravi, zaradi precejšnega števila starejših občanov zelo potrebna, bo odprta le ob delavnikih, in sicer: v ponedeljek, četrtek in petek od 8.30 do 12.30, v torek od 7.00 do 12.30 in v sredo od 14.00 do 18.00. Ob nakupu in izdaji zdravil vam bo prijazno svetovala Tadeja KJemar-Tobias, mag. farm., ki bo zaposlena v novi lekarni. C.K. ■ Za Bajukovo stranko 11,3 odstotka redsednik R Slovenije Milan Kučan je po posvetovanju s prvaki slovenskih strank, predsednikom državnega zbora in predsednikom vlade odločil, da bodo državnozborske volitve 15. oktobra. Odločitvi o zgodnjem datumu volitev (prejšnje so bile 10. novembra) so botrovala med drugim tudi dogajanja v vladi in koaliciji po sprejetju dopolnila k 80. členu ustave, saj po Kučanovem mnenju vlada potrebuje stabilno večinsko podporo v parlamentu. Predsednik Kučan je še dodal, da datum volitev omogoča, da do vlade s takšno podporo in do politične stabilnosti v državi pridemo čim prej, hkrati pa je državnemu zboru omogočeno, da izpelje svoj načrt prilagajanja naše zakonodaje evropskemu pravnemu redu. V ponedeljek pa je Radio Murski val v jutranjem programu znova opravil svoje mesečne volitve. V studiu so tokrat sprejeli 300 glasov, poslušalci pa so namenili svoje klice tudi novi stranki premiera Andreja Bajuka, čeprav je le -ta novico o ustanovitvi stranke Nova Slovenija (NSI) - Krščanska ljudska stranka objavil šele v popoldanskem času. Pri tem je premier povedal, daje«Nova Slovenija sodobna, odprta politična stranka, ki želi pomembno prispevati k zvišanju slovenske politične kulture«. Bajukova stranka, v kateri naj bi bil tudi zunanji minister Lojze Peterle, je od 300 klicev prejela 34 glasov ali 11,3 odstotka. Medtem je na vrhu lestvice volitev na Murskem valu’ še vedno stranka SDS. Poslušalci so ji namenili 158 glasov ali 52,7 odstotka. Sledi ji stranka nekdanjega premiera Janeza Drnovška. Za LDS je glasovalo 75 poslušalcev ali 25 odstotkov. Poslušalci so izrazili podporo tudi stranki ZLSD, zanjo so na Murskem valu prejeli 27 klicev ali 9 odstotkov. Za stranko Zelenih in za DeSUS tokrat ni glasoval nihče, združeni stranki SKD+SLS Slovenska ljudska stranka so namenili 3 glasove ali 1 odstotek, Jelinčečeva SNS je dobila en glas ali 0,3 odstotka, z enakim rezultatom (1 glas oziroma 0,3 odstotka) pa so se volitve na Murskem valu končale za stranko Demokratov. Dodatne 0,3 odstotka ali 1 glas od 300 klicev je prispeval poslušalec, kije dejal, da ne bo glasoval za nikogar in da tako ostaja neodločen. IB, DF ■ Občinski križi in težave elja enotno mnenje, da sistem financiranja lokalnih skupnosti ni primeren. Analiza financiranja občin od oblikovanja lokalne samouprave do danes je jasno pokazala, da s tem področjem še vedno ne moremo biti povsem zadovoljni. Sistem financiranja lokalnih skupnosti namreč ne zagotavlja uresničevanja načela finančne avtonomije lokalnih skupnosti na podlagi Evropske listine lokalne samouprave in ciljev približevanja praksi razvitih držav Evropske unije. Za zdaj ni zaznati povečevanja prihodkov iz gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Tako smo po razmerju med bruto družbenim proizvodom in deležem proračunskega denarja, ki ga država namenja občinam, na repu lestvice med kandidatkami za vstop v Evropsko unijo. Očitno bi bilo potrebno sistem financiranja prilagoditi prenosu določenih pristojnosti z države na občino in pri tem vzpostaviti razlike med občinami glede na bruto družbeni proizvod, ki ga ustvarijo same. Z ustreznimi odločitvami pa bi morali preprečiti tudi nadaljnje drobljenje finančnih sredstev obstoječih občin. Denar, ki ga država iz proračuna namenja občinam, namreč ni »postavljen« na eno mesto, ampak ga je malo tu in malo tam. Prvi denarni vir je 30 odstotkov dohodnine. Sledijo ji drugi prihodki občin za zagotovljeno porabo. Tretji vir znotraj zagotovljene porabe je finančna izravnava. Brez nje so doslej »preživele« le redke občine; med njimi ni nobene od 26 pomurskih. Preostali viri občinskih proračunov ne štejejo v zagotovljeno porabo, štejejo pa pri izračunu, kolikšen prihodek na prebivalca dosega posamezna občina v primerjavi z republiškim povprečjem. MILAN JERŠEi 4 LOKALNA SCENA 3. avgust 2000, IBM Razmere v občinski blagajni oročilo o realizaciji polletnih prihodkov in odhodkov proračuna mestne občine Murska Sobota pravi, da je bila realizacija prihodkov dosežena z 38,5 odstotka in je nižja zaradi neizkoriščenih kreditov iz naslova zadolžitev, neplačanih obveznosti države iz naslova investicij ter manjše uresničitve nedavčnih in kapitalskih prihodkov. so še slišali soboški svetniki na zadnji seji pred poletnimi počitnicami. Z enakim odstotkom (38,5) je bila dosežena tudi polletna realizacija odhodkov, ki je nižja na račun nerealiziranih investicij. Proračun so svetniki sprejeli marca, njegova višina pa je skoraj tri milijarde 272 milijonov tolarjev. Svetniki so razpravljali tudi o razdelitvi sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in jih dodelili grafični delavnici Animus za dokončanje poslovnega objekta in opremo grafične delavnice. Tehničnemu biroju za nakup poslovnih prostorov in Lidiji Pustai Šafarič, dr. med., za nakup opreme za zdravstveno dejavnost. Subvencija realne obrestne mere kreditov v višini 5 odstotnih točk bo letošnji proračun bremenila za 367 tisoč tolarjev, prihodnjih pet let pa skupno 3 milijone tolarjev. Na občinski seji so sprejeli tudi sklep o razgrnitvi odloka od dopolnitvi odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev. Sprememba se nanaša na območje med Tomšičevo, Trstenjakovo in Ta-lanyevo ulico ter med Tomšičevim naseljem, natančneje na površino nasproti gostišča Javor, kjer je trenutno travnik. Stari prostorski ureditvenih pogoji tam predvidevajo gradnjo trgovskega lokala, ki pa ga lastnik, v tem primeru Veletrgovina Potrošnik, ne želi graditi. Zemljišče naj bi zato namenili za individualne stanovanjske gradnje in predvideh možnost parkiranja, glede na to, da parkirišče tam že obstaja. Odlok bo razgrnjen v prostorih mestne četrti v Murski Soboti, po tridesetih dneh razgrnitve pa je predvidena javna obravnava. DEJAN FUJS ■ OS v Turnišču o zaključnem računu, suši idr. »Puckova komisija« še kar zadovoljna Škoda znaša blizu 312 milijonov tolarjev ako prihodki kot odhodki proračuna Občine Turnišče v minulem letu so se gibali v okviru planiranih sredstev oziroma proračunskih postavk. Takšna je kratka ocena nadzornega odbora, ki mu predseduje Ciril Pucko (državni poslanec). Občina Rogašovci Potem ko so zahtevali in dobili dodatna pojasnila za nekatere posfavks javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ z vr-‘ tcem, so sprejeli ugotovitev, da so odhodki nižji kot prihodki, kar je tudi posledica racionalnega obnašanja v zavodu. Prav pa bi bilo, če bi šolsko telovadnico usposobili tako, da bi lahko v njej potekale tudi dejavnosti posameznih društev. Edini konkreten sklep, ki ga je sprejel nadzorni svet, pa se sicer nanaša na krajevne skupnosti, ki naj zaradi boljše preglednosti vodijo postavke (enake po vsebini in namenu) pod enakimi zaporednimi številkami ter z enakimi naved- bami nazivov. Ob obravnavi zaključnega računa za leto 1999 je imel konkretno pripombo le svetnik Štefan Matjašec, češ da je bilo namenjenih premalo sredstev za subvencioniranje obresti podjetnikom. Dejstvo pa je, da ni bilo dovolj prosilcev, ker posojilni pogoji kljub vsemu niso dovolj ugodni. Podjetnik pa mora med drugim priložiti k vlogi tudi potrdilo, da ima poravnane vse dajatve (obveznosti). Ob koncu razprave so zaključni račun soglasno sprejeli, tako kot že prej tudi poročilo nadzornega odbora. Suša: naravna katastrofa Sodeč po besedah podžupana turniške občine Franca Režonje, kije podal informacijo o škodi zaradi suše, je občina Turnišče med najbolj prizadetimi v Sloveniji. Kmetijski posevki in kulture so oz. bodo prizadeti v povprečju od 50 do 60 odstotkov. Ocenjena škoda pa znaša blizu 312 milijonov tolarjev. Rekli bi lahko, da gre za naravno katastrofo. Vsekakor pričakujejo čimprejšnjo pomoč države. Ob tem so se nekateri spraševali, ali niso krive za tako veliko sušo tudi melioracije, ki sojih izvedli pred petnajstimi leti. Po vsej verjetnosti bi kazalo proučiti, ali melioracijski jarki ponekod res niso pregloboki. Komasacija (zložba zemljišč), kije sledila melioracijam, pa je vsekakor prinesla napredek za kmetijstvo, je vztrajal pri svoji oceni Režonja, pri tem pa ni bil osamljen. , JOŽE GRAJ ■ Stekla je tudi beseda o primeru »Legenda« (gostinski lokal) oz. pismu v zvezi z zabavnimi prireditvami v šotoru, ki sta ga podpisala turniški župnik in kaplan, prejeli pa so ga tudi župan, svetniki idr. Svetnik Jože Bence je predlagal, da bi zavzeli določeno stališče do tega pisma, ker da vsebina ne ustreza resničnemu dogajanju, a na predlog župana Jožefa Koceta tega niso storili, čeprav je župnik tudi po njegovem mnenju reagiral na nepravi način. To je župnik kasneje tudi sam priznal (da je pismo napisal v besu) in še na nek način opravičil. Medtem pa so se strasti pomirile. O suši in preobloženi mizi etnajsto redno sejo rogašovskih svetnikov so zaznamovale razprave o točkah, ki za javnost niso privlačne. Tako so zelo podrobno obravnavali poročilo o izvrševanju proračuna za prvo polletje, ki so ga nekateri svetniki hoteli premakniti na naslednjo sejo, vendar ni bilo odkritega nič pretresljivega, razen izdatkov glede občinskega praznika. Na tokratni seji pa so se seznanili tudi s škodo, ki je nastala v tem delu Goričkega po katastrofalni suši v letošnjem poletju. Občinska komisija je podala poročilo o oceni škode zaradi suše v letu 2000. Popis je izvajala s pomočjo strokovnjakov izjavne kmetijske svetovalne službe. Največji izpad so ocenili na naslednjih kulturah: trave do 70 % (33,7 mio SIT škode), koruza v zrnu do 50 % (32,5 mio SIT škode), koruza za silažo do 50 % (18,2 mio SIT škode), vrtnine do 50 % (13,2 mio SIT škode), pšenica do 30 % (9,2 mio SIT škode) itd. Tako znaša skupna škoda (vključno z ostalimi kulturami) okrog 150 mio SIT. Vprašanje pa je, ah bo državna komisija za sanacije priznala odstotke izpada, kijih je ocenila občinska komisija. S strani države pričakujejo med drugim naslednje ukrepe: odpis davkov na KD za kmete, odpis plačila prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje kmetov, interventni odkup živine in prašičev po primerni ceni, neposredno plačilo za ublažitev posledic škode zaradi suše prizadetim kmetom idr. Tudi občina sama bo iz proračunskih rezerv namenila nekaj sredstev za sanacijo škode. Ob poročilu o izvrševanju proračuna v letu 2000 pa so se oči svetnikov najbolj zagledale v številke izdatkov ob praznovanju prvega občinskega praznika. Županu so očitali, da si občina, ki gradi šolo, ne bi smela privoščiti velikih izdatkov za kakršnakoli praznovanja. Miza ne bi smela biti preobložena, oz. bi se morali držati vsote za načrtovane praznovanje, ne pa je štirikratno preseči. Kot pravi župan, je šlo za prvj občinski praznik in so povabili nekoliko več gostov, ki jih je bilo potrebno primemo pogostiti. Sami stroški pa niso nastali zaradi pogostitve, ampak zaradi kulturno-zabavnih prireditev, kjer so organizacije, ki sojih pri-prayljale, k občinskemu proračunu (ob tej priložnosti) pristavile zase čim večji lonec. Stroški so nastali tudi zaradi nakupa inventarja, ki pa ga bodo lahko uporabljali za vsa naslednja praznovanja. Sprejet (okleščen) odlok o ustanovitvi zavoda Art Center Izposoja koles kot kulturno ustvarjanje? V občinski malhi bo manj denarja a zadnji seji Občine Moravske Toplice je bilo zanimivo že pri sprejemanju zapisnika prejšnje seje. Svetnik Andrej Benkovič je namreč pogrešal povzetek županove razprave oz. njegov izrečeni stavek, da se zborov občanov ne bo več udeleževal. Župan Franc Cipot, podprlo pa ga je tudi nekaj svetnikov, je poudaril, da je povedal, »da se ne želi več udeleževati takšnih zborov občanov, kot je bil v Bogojini, ko ni v ospredju vsebina, ampak nekaj drugega«. Sicer pa se mu zdi, da bi moral zapisnik vsebovati tisto, kar je res pomembno, predvsem pa sklepe. Svetniki so se nato lotili pregleda realizacije proračuna v prvi polovici letošnjega leta. Podatki kažejo, da so od načrtovanih osemsto dveh milijonov tolarjev zbrali 312 milijonov in porabili dobrih 264 milijonov. Vsekakor tudi letos ne bo šlo brez rebalansa. Že zdaj pa je župan Cipot prepričan, da se bo v občinski malhi zbralo manj denarja, kot so načrtovali. Veliko je odvisno od razpisa državnih sredstev, nejasen je položaj pri turističnih taksah, saj ustavno sodišče še vedno ni Iz občine Cankova Zapleti z gradnjo vodovoda Ob obširnem programu cestnih del v ospredju težave z lastniki zemljišč, ki ne dopuščajo prehoda čez njihove travnike Z adnje čase je zelo aktualno vprašanje urejanja številnih cestnih odsekov. Nedavno so cestni delavci opravili obsežna dela na cesti Gornji Črnci-Krašči-Ropoča. Najprej so cesto utrdili, obnovili propuste in jo nato še preplastili. Prav tako je pripravljena razpisna dokumentacija za preostala cestna odseka, in sicer Ko-rovci-Gerlinci in Krašči-nasip. V tem času je izdelana projektna dokumentacija tudi za vaške ceste. Ko bodo dobili ustrezna soglasja, bodo dali vloge za priglasitev del. Zaenkrat so težave zaradi zemljiškoknjižnih izpiskov, ker so postopki dolgotrajni in trajajo tudi do dva meseca. Brez njih pa omenjeni^ del ne morejo opraviti. Zato računajo, da bodo projekt za gradnjo vaških cest lahko izvedli septembra ali oktobra letos. S programom javnih del, zlasti glede komunalnih del in vzdrževanja cest, bodo v priho- kilometrov cest v cankovski občini. Občina pa se je dogovorila o nakupu zemljišča v Skako-vcih, kjer nameravajo postaviti spominsko obeležje slikarju Ludviku Vrečiču. V ta namen so v občinskem proračunu zagotovili dva milijona tolarjev. V Skako-' vcih si prizadevajo, da bi obenem uredili tudi ulično razsvetljavo in kanalizacijo. Sicer pa se v cankovski občini pridružujejo nameri o gradnji skupnega projekta oskrbe z vodo na Goričkem. Omenjena študija naj bi stala 16 milijonov tolarjev. Žal pa se je že zdaj zapletlo v zvezi z gradnjo vodovodnega omrežja. Zaenkrat je namreč nemogoče nadaljevati z deli na lastniki ne dovolijo služnostnih pravic in dostopa drugim osebam. V ta namen bodo morali pridobiti kar 89 soglasij lastnikov zemljišč, čez katera naj bi speljali vodovodne cevi. Marsikdaj pa ne morejo najti niti pravega lastnika zemljišča. To je poglavitni razlog, da se zadeve ne premaknejo z mrtve točke. Dokler nekateri ne bodo dovolili dostopa čez njihovo zemljišče, ni pričakovati napredka. Vprašati seje treba, ali so taki posamezniki sploh za razvoj širšega okolja. Zato naj bi se čimprej sestala koordinacija vaških predsednikov, ki bodo z odločno akcijo skušali največje nasprotnike posegov na njihova zemljišča prepričati o tem, da je potrebno pred očmi treba predvsem širši družbeni interes. obravnavalo pritožbe občin, če spadajo te takse znotraj ali izven primarne porabe. V primeru občine Moravske Toplice gre za 35 milijonov plusa ali minusa. Sicer pa v tem trenutku »visi v zraku« skupno okrog 200 milijonov tolarjev. Glede na to bo potrebno prilagoditi tudi načrt naložb v naslednjih letih. Naslednja na vrsti je bila filo-vska gramoznica. Svetniki so sprejeli odlok o njenem ureditvenem načrtu. Gramoznica naj bi bila spet namenjena izkopu gramoza, delno pa tudi rekreaciji in ribolovu. Najdlje pa je razprava spet trajala pri problematiki Art centra. Na dnevnem redu sta bili namreč točki o sprejemu Odloka in pogodbe o ustanovitvi zavoda Art Center v Središču. Čeprav sta bili na koncu obe sprejeti, so župan in svetniki najprej ostro nasprotovali razširjenemu seznamu dejavnosti, ki sta ga predstavljala Zdravko Pravdič in Goran Miloševič iz Društva prekmurske pobude Onej. Začetnemu »umetniškemu ustvarjanju in poustvarjanju« so se zdaj pridružile tudi takšne dejavnosti, kot so izposoja avtomobilov in koles ter proizvodnja različnih izdelkov, kanje župana razjezilo do te mere, da je ostro zabičal: »Prepovedano je, da bi se zavod ukvarjal s proizvodno dejavnostjo! Če boste še vztrajali pri tem, bom to točko zbrisal z dnevnega reda!« Tako se je kar precej dejavnosti zbrisalo s predloženega seznama, poleg »umetniškega ustvarjanja« pa so ostale še: livarna, filmska in video dejavnost, fotografska dejavnost, izobraževanje odraslih, proizvodnja keramičnih izdelkov v manjšem obsegu (v Središču razmišljajo o lončarskem muzeju in mali lončarski delavnici, ki ne bi bila konkurenca filo-vski) in založništvo. TOMO KOLEŠ ■ Rodoški ultimat Bodo v sredo zaprli ceste?! e do torka, 8. avgusta, ne bodo uredili uničenega odseka ceste Hodoš-Krplivnik, ki so jo brez vednosti hodoške občine zaprli kmalu po nedavni otvoritvi nove asfaltne povezave, bodo v sredo, 9. avgusta, ob 7. uri zjutraj protestno zaprli vse dovozne ceste do gradbišča mednarodne železniške proge. Tak je ultimat s podpi- som župana Občine Hodoš Ludvika Orbana, naslovljen na Slovenske železnice in izvajalce na njihovem območju, ki del niso opravili dovolj kakovostno, z njim pa so seznanili tudi poslance državnega zbora in nadzorne organe, kajti dosedanji sestanki in opozorila očit- no niso dovolj zalegli. M. JERŠEi Polaganje plinovodavJLSoboti e dlje časa opažamo, kako je mesto Murska Sobota dobesedno razrito zaradi del pri gradnji plinovoda. Doslej so delavci, ki jih je najel koncesionar Mestni plinovod Koper, položili več kot 27 kilometrov cevi. Skupno je predvidenih 69 kilometrov. Ko bodo pridobili gradbeno dovoljenje, se bodo iz mestnega središča preselili v južni del Murske Sobote. Če ne bo večjih ovir, naj bi z deli končali že letošnjo jesen. Sicer pa naj bi bila vsa primestna in druga naselja v Mestni občini Murska Sobota priključena na omrežje VESTNIK , 3. avgust 2000 LOKALNA SCENA 5 Reševanje cestno-železniškega prometa Otroško igrišče ali pogovori v Ljutomeru? Za železnico evropski denar Ljutomeru se že dalj časa dviguje prah okrog cestno-železniškega prometa, kjer naj bi z modernizacijo železniške proge Ormož-Murska Sobota pričakovali velike spremembe. Največ polemik na dosedanjih občinskih svetih je bilo glede slabe informiranosti. Zato je ljutomerski župan Jožef Špindler sredi prejšnjega tedna sklical okroglo mizo, katere naj bi se udeležil tudi minister za promet in zveze Anton Bergauer, čeprav je bil marsikdo mnenja, da je za sestanek že prepozno, saj je bil sporazum že podpisan. In da je bil sestanek z gospodi iz Ljubljane še bolj zanemarljiv, govori dejstvo, da se ga minister ni udeležil. Državni sekretar z istega ministrstva dr. Hanžel gaje sicer opravičil, vendar pa je dokaj medlo zvenelo pojasnilo ljutomerskega župana, ki naj bi se z ministrom za ta sestanek dogovarjal že dva meseca. Namen srečanja je bil predvsem v predstavitvi projekta, ki po besedah vodje projekta inž. Zaletela vključuje tri faze, ki naj bi jih končali do leta 2003. Med drugim naj bi modernizirali žerovin-ski klanec in ljutomersko postajo, o čemer je tudi največ govora. Govorniki so poudarjali, da gre.pri financiranju projekta za evropski denar, in sicer nepovratna sredstva iz programa Pha-re, ki bi jih izgubili, če ne bo vseh soglasij. Ob tem seje oglasil ljutomerski svetnik Gošnjak, ki je menil, da nam Evropa ne podarja denarja kar tako, od tega si obeta koristi. Po njegovem mnenju že vse kaže na to, da bo Slovenija postala tranzitna država; bolj kot kar koli drugega pa ga je zanimalo, kako bodo v Ljutomeru, ki ga železnica obkroža z vseh strani, rešili vprašanje zdravega življenja. Občane, ki so postavljali kar precej vprašanj, je med drugim zanimalo, zakaj niso upravičeni do protihrupne ograje (za 14 % naj bi se povečal tovorni promet) - argumenti proti temu so bili, da po zakonu ni potrebno in da bo s tem projektom hrup celo omiljen (kar bi omogočali npr. zvarjeni tiri). Okrogla miza je tako minila v znamenju triurnega takšnega in drugačnega izmenjavanja mnenj in stališč, precej (včasih tudi burno) pa so se oglašali stanovalci ob železniški progi z opisovanjem težav, ki jih povzroča bivanje ob železnici. Vrhunec zanimivega, čeprav ne preveč plodnega zasedanja pa je dosegel oster besedni dialog Mlinarski dnevi Bistrica Občinska seja Ljutomer Čeprav so obljubljali ministra Bergauerja, se le-ta okrogle mize ni udeležil (od leve proti desni: ljutomerski župan, dr. Hanžel, državni sekretar, ljutomerski tajnik, dr. Zgonc, namestnik direktorja Slovenskih železnic, in inž. Zaletel, vodja projekta). med Gošnjakom in županom, s tem da je slednji bil tisti, ki mu je »zavrela kri«. Gošnjak je »izzval« župana zgolj z opisom dogajanja na predhodnih občinskih sejah, kjer naj bi jim bile zamolčane pomembne stvari glede projekta. Svoje besede je podkrepil s citiranjem občinskega statuta, nakar ga je župan grobo prekinil z besedami:»... ali je to vaša predvolilna kampanja?« Za nekaj trenutkov seje zdelo, daje župan izgubil kontrolo nad sabo, Mlačev, igre ... Na valove Mure so zaenkrat postavili začasni mlin - Vrečo je najdalje vrgel Razkrižan Oto K o so pred leti Bistričani razmišljali, s kakšno prireditvijo naj bf tudi oni vsaj enkrat letno pritegnili čimveč obiskovalcev in se z _______njo uveljavili v širšem prostoru, je zares padla dobra ideja, naj bodo to mlinarski dnevi. Starejši ljudje vedo namreč povedati, da je bilo svojčas ravno na Bistricah, na Muri, verjetno največ plavajočih mlinov. In tam se je dogajalo tudi marsikaj zanimivega, kar ne bi smelo iti v pozabo. Ob tem pa kaže ohranjati še druge kmečke običaje. Ob vsem tem imajo Bistričani tudi nekoliko sreče, kajti Štefan Vučko z Gornje Bitrice si je, potem ko so prodali njihov zadnji murski plavajoči mlin, pri domačiji uredil oljarno, tako da še vedno nadaljuje mlinarsko dejavnost; Anton Kolenko s Srednje Bistrice pa nadaljuje očetovo tradicijo v posodobljenem mlinu na električni pogon (na Gor. Bistrici). Kot predsednik Turističnega društva Bistrica pa je zadnja leta prevzel tudi glavno skrb za organizacijo prireditve Mlinarski dnevi, pri kateri pa sodelujejo vsa društva v bistriški krajevni skupnosti. Najbrž bi bili krivični, če ne bi omenili tudi posebnih zaslug posameznikov in posameznic, kot sta Slava Donko, Roman Vučko (voditelja prireditve) in še številni drugi. Seznam bi bil predolg, če bi jih hoteli vse našteti. In kaj je ponujala letošnja prireditev Mlinarski dnevi Bistrica 2000? Prvi dan, to je v soboto, so si obiskovalci lahko ogledali mlačev z mlatilnico in s cepmi, tanjem z vijačami), trajarjem in z gomelskim rešetom ter tekmovanje v metanju 15- in 25-kilo-gramskih vreč. Osrednji prireditveni dan pa je bila nedelja, ko so pripravili mlinarske delavnice, mlinarske igre (15-kilo-gramsko vrečo je najdlje vrgel Oto Smokolkovič z Razkrižja, in sicer 7,45 metra), mlinarske jedi, ples in piknik. Pravzaprav seje nedeljski program začel s ponovitvijo. nove maše Marka Veršiča s Ptuja, saj so organizatorji računali, da bodo na ta način pritegnili kar največ obiskovalcev. Bilo jih je res kar precej, vendar o množičnosti ne bi mogli govoriti. Morda seje komu postavilo tudi vprašanje, ali je prav na nek način izrabljati cerkveni obred v komercialni namen. Medtem ko najavljene skupine iz Veržeja ni bilo, da bi sodelovala v mlinarskih igrah, so s svojim kar se je dodobra izkazalo še pozneje, ko seje vsebina njegovega srditega govora sprevrgla še na osebni nivo, kar je bilo (vsaj glede na okoliščine) skrajno nedopustno in skoraj že otročje. Kakorkoli že, občani so se s projektom nekoliko bolje seznanili, vendar pa bomo o železnici nedvomno še veliko slišali. DARJA TIBAOT FOTO: K. GERENČER ■ prihodom prijetno presenetili člani Turističnega in narodopisnega društva Razkrižje - pripeljali so se na okrašeni prikolici in praznično oblečeni, spremljal pa jih je tudi župan Stanko Ivanušič. Njihova folklorna skupina je izvedla tudi krajši nastop. Seveda je bil med prisotnimi tudi domači župan Anton Tomar, kije prav tako pozdravil obiskovalce prireditve. Ves čas pa je bilo zelo živahno tudi ob mlinarskih stojnicah, kjer so Bistričani ponujali razno razne domače dobrote, kot so krapci in druge »pogače«, gibice, langaš, kruh z zaseko in salom ... Pa tudi v mlin na valovih reke Mure je lahko vsakdo stopil. Zaenkrat so ga postavili na valove samo za to priložnost, v bližnji prihodnosti pa se zna zgoditi, da bo tam plaval in deloval tudi pravi murski mlin. BESEDILO.IN FOTO: JOŽE GRAJI Mlinarji so menda lahko lovili ribe tudi s krzakom (z mrežo na palici). Tokrat so namesto rib lovili Prlekija je najslabše razvita v Sloveniji Subregija Prlekija v nastajanju -Svetniki ZA izkop gramoza v Babincih a tokratni ljutomerski občinski seji je Goran Šoster predstavil programska izhodišča za ustanovitev subregije Prlekija, v kateri naj bi se povezovali z Ormožem oz. širše z Gornjo Radgono. Za tovrstno povezovanje je treba izdelati razvojni program, ki pa bo moral biti karseda učinkovit. Šoster namreč v dosedanji raziskavi ugotavlja, da je Prlekija najslabše razvita mikroregija v Sloveniji. Pri sprejemanju sklepa o podpisu pisma o nameri za ustanovitev subregije Prlekija svetniki niso pokazali skoraj nobenega dvoma, saj je v Ljutomeru ta ideja prisotna že kar nekaj časa. Dolga razprava je potekala na tematiko ponovnega odprtja in razširitve babinske gramoznice, kjer so tokrat pristojne občinske službe podale povzetek študije o vplivih na okolje, kjer pa razprave sploh ni bilo. Svetnike so bolj zanimali finančni izkazi, iz katerih je razvidno, da bi občina na račun odprtja gramoznice dobila nekaj čez 90 milijonov SIT. V gradivu pa je najbolj moteče (veličastno) navajanje podjetja Se-grap glede financiranja gradnje oz. rekonstrukcije nekaterih cest. Gre namreč za ceste, ki so jih s prevozi težkih tovornjakov sami uničili ali pa so jih potrebovali za dovoz do gramoznice na Krapju, kar je ugotavljala tudi svetnica Odarjeva, ki je menila, daje tovrstno vlaganje Segrapa samoumevno. Predlagala je, da naj podjetje pokrije vsaj polovico investicije za gradnjo obvoza čez Soboško ulico, saj se bo obvoznica gradila samo zaradi prevažanja tovornjakov. Svetnika Štrakl in Gošnjak sta bila prepričana, da je pri odprtju gramoznice vendarle najpomembnejša ljudska volja oz. soglasje vaščanov. Kljub opozorilom svetnika Mlinariča, kije poudarjal, da bo vtem prostoru ne glede na sanacijo dolgoročno narejena nepopravljiva škoda, so zadevo v prvem branju sprejeli (proti je bil le eden svetnik), kar pomeni, da se začnejo izvajati postopki za odprtje gramoznice, vendar pa bo zdaj še enomesečna javna razprava. Govori pa se tudi o zboru občanov, in ker datum še ni znan, ali to pomeni, da bo sklican prepozno? Delavcem je vse težje Ne manjka šikaniranja D. TIBAOT ■ Območna organizacija ZSSS za Pomurje pomaga delavcem pri iskanju pravice a območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov za Pomurje ugotavljajo, da so delavci za dobro opravljeno delo še vedno premalo plačani. Delodajalci ne plačujejo nadurnega dela, v nekaterih podjetjih se presežnih delavcev poskušajo rešiti tako, da jih šikanirajo. Težave so z izplačilom regresa, plačilni dan pa se tako ali tako vztrajno pomika iz sredine proti koncu meseca. Sindikalisti ugotavljajo, daje slabše kakor pred letom 1990 poskrbljeno za varnost pri delu, tudi zdravniški pregledi so prej izjema kot pravilo. Posamezni primeri dokazujejo, da je delavcem vse težje. Tako je denimo v gostinstvu ena največjih težav zaposlovanje na črno. Podobno kot delavci v trgovini imajo tudi zaposleni v gostinstvu probleme s presežnimi urami. V Pomurju zadnje leto izstopajo težave v lesni industriji. Marsikje delavci že nekaj časa niso dobili plač. Za nezavidljiv položaj pa nikakor niso krivi delavci. Očitno smo v tej panogi priča krizi vodenja. Pri območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov za Pomurje vsako leto poišče pravno pomoč več sto delavcev. Nekateri pridejo le po nasvet, drugim sindikat pomaga pri iskanju pravice na sodišču. Spodbudno je, da se precej sporov konča v korist delavcev. M.JERŠEi (Ne)izredna občinska seja v Ljutomeru a pobudo šestih svetnikov je ljutomerski župan sklical izredno sejo, kjer naj bi razpravljali o umiku soglasja občine v projektu modernizacije proge Ormož-Murska Sobota. Utemeljitev za umik podpisanih šestih svetnikov je bila neskladje med sporazumom o reševanju cestno-železniškega prometa v Ljutomeru in kasneje podpisanim dogovorom. Svetniki so tudi prepričani, da bi bila za tovrsten projekt potrebna razgrnitev pred javnostjo. Zanimivo pa je, da do izredne seje sploh ni prišlo, saj so bili pri sprejemanju dnevnega reda samo trije svetniki za sprejem, čeprav je zahtevo za sklic izredne seje sklicalo šest svetnikov. DT« 6 GOSPODARSTVO & FINANCE 3. avgust 2000, w Borza Domovi za starejše Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 25. 7. 2000 do 1. 08. 2000 Država jim seda za vrat VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 25.7.00 1.8.00 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 13.529,80 13.599,81 0,52 Intereuropa Koper 2.423,18 2.425,15 0,08 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 24.740,62 25.106,41 1,48 Lek, razred A 31.645,36 31.329,42 -1,00 Luka Koper 2.945,06 2.901,08 -1,49 Mercator, poslovni center 12.550,01 12.754,62 1,63 Petrol Ljubljana 19.996,24 19.820,35 -0,88 Pivovarna Laško 4.401,89 4.399,44 -0,06 Pivovarna Union 41.897,18 40.078,38 -4,34 Radenska 2.142,43 2.102,29 -1,87 Sava 15.737,76 15.777,86 0,25 Zdravilišče Moravske Toplice 1.100,00 1.101,07 0,10 delnice na OTC Fructal Ajdovščina 2.637,76 2.606,08 -1,20 Gorenje Velenje 2.041,65 2.060,06 0,90 Helios Domžale 34.465,10 34.000,00 -1,35 Kema Puconci 3.000,00 3.000,00 0,00 Tovarna sladkorja Ormož 3.310,00 3.310,00 0,00 obveznice na prostem ttgu Sl.Odškodninski sklad 2. izdaja 73,45 74,03 0,79 investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 87,18 87,78 0,69 NFD 1 77,35 77,12 -0,30 ZVON 1 58,37 59,01 1,10 POMURSKA INV. DRUŽBA 1 97,95 98,41 0,47 ZLATA MONETA 1 59,41 59,90 0,82 POKOJNINSKI BON 43,22 43,78 1,30 ATENA 3 41,38 39,90 -3,58 INFOND ZLAT 43,33 43,84 1,18 KMEČKA DRUŽBA 42,06 44,73 6,35 POMURSKA INV.DRUŽBA 2 30,74 31,24 1,63 J Slovenski borzni indeks SBI20 1.667,49 1.668,34 0,05 Borzni indeks obveznic BIO 106,14 106,33 0,18 Indeks delnic PID-ovPIX 1.234,34 1.237,29 0,24 Simobilov efekt a oživitev borznega dogajanja v minulem tednu je najbolj vplivala novica, da je avstrijski Mobilkom pripravljen kupiti 53-odstot-ni lastniški delež Simobila, in sicer po ceni 4.400 tolarjev za delnico, kar bi lahko skupaj znašalo 21,8 milijarde tolarjev svežega kapitala na domačem trgu. Ta novica je povzročila rast cen delnic predvsem tistih družb, ki imajo večji lastniški delež v Simobilu in bi ob morebitni prodaji pridobile precejšnje finančne prihodke. To so delnice Istrabenza, Intereurope, Medaljona in Kmečke družbe, ki so tudi najbolj nihale na borznem trgu, proti koncu prejšnjega tedna navzgor, v teh dneh pa nekoliko navzdol, saj je do podpisa pogodbe nekaj manj kot mesec dni. Ostalo dogajanje je še vedno nezanimivo, saj je petdnevni promet dosegel le 3,2 milijardi tolarjev, še slabše je bilo na trgu svežnjev, kjer je bilo realizirano poslov za 1,5 milijarde tolarjev, in to v 26 svežnjih. Najvišji dnevni promet je bil dosežen v četrtek, ko je znašal 960 milijonov tolarjev. Prijavljenih je bilo 9 poslov s svežnji v vrednosti 702 milijona tolarjev, kar je predstavljalo 73 odstotkov celotnega dnevnega prometa. Slovenski delniški indeks SBI 20 je v tednu dni porasel za 0,05 odstotka na 1.668,34 točke, indeks pooblaščenih investicijskih družb PIX pa seje podobno povišal na 1.237,29 točke. Počasi mineva obdobje, ko večina slovenskih podjetij skliče skupščine delničarjev, na katerih se odloča tudi o načinu in višini izplačevanja dividend. Tako počasi izginja »moment«, ki je prisoten ob presekih knjig in ki povzroča dinamično naraščanje in spuščanje tečajev. Tako nihanje je bilo pri delnici Pivovarne Union, kije te dni tudi največ izgubila (-4,3%) in »zanihala« na 40.000 SIT; v nekaj odstotnih rdečih številkah so delnice Luke in Radenske, ta zadnje je zdrsnila na 2.102 tolarja, najbolj sta porasli delnici Krke (objava poslovnih rezultatov) in delnica Merkatorja, ta je dno beležila prejšnji teden pri 12.500 SIT, kjer je bila tudi v nakupnem območju. Delnice povezane s Simobilom so dosegale vrhove v četrtek, In-terevropa pri 2.508, Istrabenz pri 2.690, Medaljon pri 1.253 in delnica Kmečke družbe pri 44,4 tolarja. Na trgu pidov je najbolj zdrsnila delnica Atene 3, na že nekajkrat letos videni nivo pod 40 tolarjih, za odstotek so dražje delnice Infond zlat. Pid Zvon in Zlata moneta 1. Pokojninski boni so v torek bili vredni 43,8 tolarja. BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR ■ Cesta na Petanjcih o informacijah iz Družbe za državne ceste naj bi včeraj začeli z zakoličbo cestne trase na Petanjcih, še isti dan naj bi tudi imeli sestanek z izvajalcem del Cestnim podjetjem Maribor, gradbena dela pa naj bi se predvidoma začela v naslednjem tednu. Kljub temu da ta termin ne sovpada z zahtevo tišinske-ga župana, kije v dopisu pristojnim organom napovedal zaporo ceste, če se dela ne bodo pričela s prvim avgustom, pa je slutiti, da se bo dolgotrajna želja Petanjča-nov vendarle končno uresničila. DT.B O bstoječa zakonodaja na področju organiziranja institucionalnega varstva starejših predstavlja oviro nadaljnjemu razvoju navedenega področja,« so na posvetu o novi organiziranosti domov za starejše v Sloveniji ugotavljali direktorji domov, povezani v Skupnost socialnih zavodov, državni svetniki ter predstavniki Evropskega združenja direktorjev domov za starejše. Država je namreč imela doslej kot ustanoviteljica socialnih zavodov v njih manjši vpliv na upravljanje in gospodarjenje, a vsa njena nova dejanja se nagibajo k temu, da bi preko svetoy zavodov in nove zakonodaje povečala svoj vpliv ter centralizirala upravljanje. Doslej so v svetih zavodov večino sedežev zasedali zaposleni, država pa je imela le dva predstavnika, odslej pa naj bi bilo ravno obratno; v centralizacijo pa vodi tudi zakon o javnih uslužbencih ter računovodstvu. Država oziroma ministrstvo za finance naj bi dajala soglasje za vsako porabo sredstev v domovih,... »najbolj pa se bojimo tega, da bi se sredstva, tako amortizacijska kot ostala, združevala in se potem razdeljevala V Sloveniji deluje petinpetdeset domov za starejše, ki so organizirani kot javni socialni zavodi. Ti pa v povprečju iz občinskih proračunov (torej le posredno iz državnega proračuna) prejemajo Je 14 odstotkov potrebnih sredstev za delovanje. Gidgrad D Prijavili milijardo terjatev o srede avgusta mora uprava Gidgrada prisilnemu upravitelju Jožetu Flegarju predložiti načrt finančne reorganizacije, da ga bo proučil in o njem povedal svoje mnenje, sodišče pa bo predvi- doma konec avgusta ali v začetku septembra razpisalo sklic upnikov in preizkus terjatev. V času prisilne poravnave - začela se je 31. maja - so upniki prijavili svoje terjatve, s čimer so potrdili prezadolženost družbe; po besedah prisilnega upravitelja pa jih je večina tudi upravičenih. Sam za javnost o znesku terjatev ne more govoriti, neuradno pa naj bi jih bilo za dobro milijardo. Za danes, tretjega avgusta, pa je sklicana seja nadzornega sveta družbe. Govorili bodo o načrtu finančne reorganizacije, pripravi skupščine, ki bo v septembru, ponovno pa bodo obravnavali revizijsko poročilo za Gidos in še kakšno rekli o tekočih zadevah. Poslovanje in razmere v podjetju so namreč vse težje, saj družba nima dovolj sredstev za sprotno servisiranje proizvodnje, zaradi česar izgubljajo pri poslih, bežijo pa tudi zaposleni. MH ■ Ledavsko jezero v Kraščih Malo vode - malo rib B etonski steber na zadrževalniku vode v Ledavskem jezeru je bil že nekaj časa razpokan, tako da je res bil potreben obnove, saj bi se ob zrušitvi tega stebra lahko pojavile razpoke tudi na ostalih delih zadrževalnika. Toda, kot menijo nekateri izmed številnih ri bičev, ki poleti preživljajo dopust ob ribolovu, in domačini, obnova je potekala ob nepravem času. Za sanacijo stebra, ki jo je izvajalo Vodno gospodarstvo Mura iz M. Sobota, je bilo potrebno znižati gladino vode. Omenjeni izvajalec je korektno, zaradi bojazni pred poginom rib, za soglasje zaprosil tudi Ribiško družino M. Sobota, kije znižanje gladine do še dovoljenega nivoja odobrila. Toda problem je drugje. Dela so se namreč začela izvajati v času največje suše, to je od 20.-27. 6.2000, ko bi bilo potrebno misliti na to, da bo le zajetna količina padavin napolnila jezero, ki pa je vremenoslovci ravno niso napovedovali. Zaradi znižanja gladine, pa tudi seveda zaradi suše, sedaj že več kot mesec dni po sanaciji stebra gladina vode le ma- lenkostno narašča, in še to zaradi padavin izpred nekaj dni. Ribiči se tožijo, da morajo za dnevne ribolovne karte plačati tudi do 3.000 SIT, ulova pa ni. Kot nam je razložil eden zmed njih, nizki nivo vode vpliva na počutje rib, ki se zaradi tega v svojem ustaljenem okolju obnašajo zmedeno, kar je tudi razlog slabega prijema. Manjša količina vode v jezeru, kot pravijo domačini, pa ni ravno lepa tudi za pogled, saj iz vode štrlijo že dobršen del posekanega gozda in blatni travniki. Čeprav gre zgolj za akumulacijsko jezero in z njim z vsemi dovoljenji upravlja Vodno gospodarstvo Mura, bi za njo morali skrbeti tako, da ne moti dodatnih dejavnosti in kazi okolja. Tudi tistih nekaj kopalcev, ki se kljub ne preveč čisti vodi pride namakat v poletni vročini, sedaj ni več. Če si v vodi le do nazaj po domovih. Tudi ta težnja obstaja, je povedala direktorica doma v Rakičanu Vijola Be-rtalanič in še:»... Če bo prišlo do tega, da bomo morali za vsako porabo denarja prositi za soglasje, potem bodo tudi pri nas nastopile težave pri tekočem vzdrževanju.« Domovi so doslej za razvoj, vzdrževanje in obnavljanje opreme in prostorov veliko vlagali in direktorji so pri tem ravnali kot dobri gospodarji. V'kolikor pa bo obveljalo, da se morajo sredstva zbirati v skupni skledi v Ljubljani, interes gospodarnega ravnanja po domovih več ne bo v ospredju. In še nekaj je, na kar opozarjajo direktorji domov. Kljub svoji majhnosti pa iz drugačne starostne in socialne strukture prebivalcev izvirajo tudi različne potrebe ter s tem načini in oblike varstva starejših. Toda državno »ukalupljanje« domov bi preprečilo, da bi domovi z uvajanjem raznih oblik socialnega varstva, glede na potrebe starostnikov v regiji, temu sledili. »Poudarjamo, da določeni državni nadzor na tako občutljivem in za državljane pomembnem področju mora obstajati. Toda brez večje avtonomije upravljanja in decentralizacije ne moremo pričakovati večjega napredka na tem področju predvsem pri uvajanju novih dejavnosti,« so še poudarili organizatorji posveta. Država zaenkrat uradno na te pomisleke domov za starejše v Sloveniji ne odgovarja, saj se je posvet na to temo zgodil v času menjave vlad in političnega vrelišča. MHI Nov jabolčni sok Maj se začenja avgusta P rvega avgusta so direktorica Biroja Rija Janita Kolmanič, direktorica podjetja Gorički sad Alenka Žohar, župan puconske občine Ludvik Novak in tehnična koordinatorka za celostni razvoj podeželja in obnovo vasi Marta Horvat zbranim novinarjem v Puconcih predstavili novo blagovno znamko, prvi prekmurski 100-odstotno naravni jabolčni sok z imenom Maj. To je registrirana blagovna znamka, ki jo je v okviru dejavnosti Goričkega sada ustvarilo podjetje Biro Rija ob pomoči marketinškega podjetja Altius iz Ptuja. Ideja o novem soku se je porodila že leta 1996, v prvi fazi pa bo prodaja namenjena predvsem goričkim občinam. Osem od njih (Puconci, Moravske Toplice, Cankova, Rogašovci, Kuzma, Grad, Gornji Petrovci in Šalovci) ter občina Tišina so zato prispevale denar iz proračunov, poleg tega pa se projekt financira še iz sredstev CRPOV ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. »To je le začetek poslovnega procesa,« pravi Janita Kolmanič, »s katerim bomo testirali tržišče, se naučili tržnega pristopa in potem prešli k redni proizvodnji.« V nadaljevanju naj bi se ustvarilo še pet do osem vrst sokov pod skupno paleto z imenom Na zdravje, vsi pa bodo razviti na osnovi jabolka. »To bo tudi promocija Prekmurja, ki ima sadjarsko ponudbo, a je ne promovira, s širšo komercialno akcijo pa lahko pridemo tudi do novih delovnih mest.« Sedaj bo sok prodajala (tudi potujoča) vaška tržnica v Moščancih, sadjarska zadruga Gorički sad, možno pa bo tudi naročilo prek telefona. Maj bo posredovan tudi številnim prekmurskim podjetjem in občinam, kasneje pa naj bi se prodajal po celi Sloveniji, predvsem v Ljubljani, na večjih prireditvah ter v Avstriji, Bosni in na Hrvaškem. Maj bodo prodajali v litrskih nepovratnih steklenicah, okvirna cena pa bo 250 tolarjev. Za promocijske namene so doslej napolnili 25 tisoč litrov soka. Steklenice polni Vital Mestinje, nosilec proizvodnje in trženja pa je podjetje Eccofrut iz Moščanec. TOMO KOLES ■ V razmislek Kako streti najtrši oreh? omanjkljivosti našega plačnega sistema so že dolgo znane, sindikati pa ponujajo različne poti za izhod iz slepe ulice. Ob sedanjem enakem odstotku povečanja tako najnižjih kot najvišjih plač so v praksi čedalje večje razlike med njimi. Druga težava pa je v tem, da so plače od prvega do petega tarifnega razreda nižje od minimalne plače, kar pomeni, da v plačilnih kuvertah sploh ni nobenih razlik. To seveda prinaša precej nezaželeno uravnilovko. Zato niso odveč opozorila sindikata, da veljavna plačna politika povzroča velike družbene probleme in zaostrovanja. Potemtakem je v prihodnje nujen čimprejšnji dogovor med vsemi tremi socialnimi partnerji, to je vlado, delodajalci in sindikati. Zlasti slednja dva si prizadevata za spremembo dogovora o plačah, čeprav se dobro zavedata, da stvari ni mogoče rešiti čez noč. V taki situaciji se zdi najnovejše povišanje najnižjih plač v gospodarstvu kot kaplja v morju. Sicer pa se v sindikatih zavzemajo za postopno odpravljanje razlik med minimalno plačo in izhodiščnimi plačami. Zaradi opozoril delodajalcev, natančneje Gospodarske zbornice Slovenije, so že dlje časa v precepu izračuni povprečij plač, ki sojih predlagali svobodni sindikati, pri katerih bi namesto linearnega dviga izhodiščnih plač uporabili eskalacijo v absolutnem znesku. Po drugi strani pa delodajalci menijo, da sindikalni predlogi že zdaj kažejo, da bi povzročili bistveno, tudi ekstremno povečanje plač. V sindikatih so prepričani, da bi s predlagano eskalacijo zmanjšali socialne razlike in okrepili položaj delavcev do petega tarifnega razreda. V zvezi s tem so v sindikatih dejavnosti ugotovili, da z njihovo uporabo ne bi ogrožali podjetij in delovnih mest v delovno intenzivnih panogah. Najslabše plačani delavci naj bi bili z nekoliko višjimi prejemki bolj zadovoljni, lažje pa bi tudi dosegali norme. Ob vseh željah in morebitnem nasprotovanju delodajalcev pa je treba pomisliti še na opozorilo Banke Slovenije. Ta namreč meni, da bi se nadaljnje usklajevanje plač in nove zahteve po višjih plačah lahko odrazile tudi kot povečani inflacijski pritiski. VESTNIK , 3. avgust 2000 GOSPODARSTVO Pojasnilo k članku »Kdo je Pompetov boter?« z deli na objektu v Slovenski ulici 41 v Murski Soboti seje pričelo v mesecu januarju 2000. Inšpektorjema je bila v prvem delu predstavljena tudi pravnomočna odločba o dovolitvi priglašenih del, izdana dne 27. 12.1999, tako da ne drži trditev, da sije vlagatelj pozneje pridobil ustrezno soglasje. Res smo želeli, kot piše v odločbi, odstraniti le del ometa, ki je bil poškodovan, a je pri izbijanju le-tega začel odstopati tudi ostali omet. Da bi objekt kvalitetno zaščitili, smo na predlog strokovnjakov Kerne Puconci v kleti opravili zelo drag poseg. Stene smo obdali s kvalitetnim sanirnim ometom in tako s tem preprečili nadaljnjo propadanje objekta. Prav tako je sporna prijava gradbenega inženiringa Gom-boc, saj nas kot novega lastnika ne zanimajo njegove terjatve do prejšnjega lastnika. Omenjeno podjetje ni lastnik, solastnik ali neposredni sosed temu objektu. Glede ukrepanja inšpektorjev 4. in 9. februarja 2000, ko so ugotovili, da dela potekajo na objektu Panonska ulica 22 in da je za ta dela potrebno gradbeno dovoljenje, vam ob predpostavki, da se dela nanašajo na naš objekt, citiramo 37. a člen Zakona o graditvi objektov, ki se glasi: »Če se z rekonstrukcijo objekta, ki je bil zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja, ne spremeni njegov namen ali velikost, se gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo izda brez predhodne predložitve lokacijskega dovoljenja. Za objekte zgrajene pred letom 1967 pa ni potrebno predložiti gradbenega dovolje- nja.« Omenjenemu objektu na Slovenski ulici 41 se ne bo spremenila niti velikost niti namen in niti lokacija. Potrebno pa je vedeti tudi to, da stoji omenjeni objekt na parcelni številki 1297/ 1, vsa spremljevalna poslopja pa na parcelni št. 1297/2. Na tej drugi parcelni št. 1297/2 stoji, kot navajate, spomeniško zaščiten zid, ki pa je bil zgrajen dosti pozneje kot ostala poslopja ter je zaradi tega in zaradi kazenja videza objekta ter zamisli o zazidalnem načrtu na tem območju na poti. Glede na vse to je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor že leta 1996 izdal odločbo, da se ta zid poruši. Dela, ki so potekala naprej, je upravni organ v Murski Soboti ugotovil, da za njih zadostuje priglasitev v smislu 51. člena Zakona o urejanju naselij in dru- Imgrad Ljutomer Poliester ostaja D ušan Magdič, direktor ljutomerskega Imgrada, je poslovni načrt za to leto zasnoval tako na razvoju in trženju elementov za čiste prostore kot proizvodnji izdelkov iz poliestra, za kar je dobil tudi potrditev pri članih nadzornega sveta oziroma lastnikih, ne pa tudi pri vseh članih vodstva družbe. Boris Barač, odgovoren za pravne zadeve in marketing, je namreč zagovarjal ohranitev in razvoj proizvodnega programa za čiste prostore ter ukinitev programa za izdelovanje izdelkov iz poliestra. To bi za sabo potegnilo zmanjšanje števila zaposlenih, s čimer pa se prvi mož uprave ni strinjal. Zaradi razhajanja glede obstoja in nadaljnjega razvoja proizvodnih programov družbe Boris Barač odhaja s podjetja, Dušan Magdič pa bo moral zapolniti še mesto Po sicer še nepopolnih podatkih o polletnem poslovanju je družba po nekaj letih spet dosegla pozitiven poslovni rezultat z manjšim presežkom, v potrditev direktorjeve odločitve pa govori tudi pozitiven izid na programu poliestra. Da plastificiranje spet postaja tržno zanimivo, pa govori tudi sveža informacija o zanimanju za a-stništvu v Imgradu, in to prav zaradi programa plastificiranja. Spreminjanje lastništva naj bi se začelo dogajati prav kmalu, tako vsaj na povedujejo državni skladi in investicijske družbe, ki imajo v mgra u svoj lastniški delež. MHI Tehnostroj je uspešen V odstvo ljutomerskega Tehnostroja in skoraj devetdeset /aP0S^ nih z zadovoljstvom odhaja na tritedenski ko e t'™ °PUS ’ so v prvi polovici leta ustvarili in prodali za 21 ®dstotk“’ kot so načrtovali. Letni načrt je naravnan na 90®. ™,llJ0nJ’^ prihodka, konec junija pa je znašal iztržek 540 mdijonov. Zelo dobro so prodajali tudi v juliju. ...... Povečana prodaja in proizvodnja priko ic je pre zgodnejše sezone žetve, več naročil za doc atna e a s druge družbe lastnikov Heissenberger & Pretzk\°d “ dj Gradca, več prikolic in trosilnikov “ega/n°^ na tuiih trgih Tehnični direktor Tehnostroja Bons Kapun zato priča uie poslovno uspešno leto, pa čeprav konjunktura prvega pol-lX—zaradi daljših počitnic v .„s. .n konec gih posegov v prostor (Ur. 1. SRS št. 18/84, 37/85, 29/86 in RS št. 26/90, 18/93, 47/93,71/ 93 in 44/97) ter da so v skladu z določili odloka o sprejetju PUP za mesto Murska Sobota in okolico (Ur. objave št. 25/89), ki med drugim dopušča tudi vzdrževalna oz. adaptacijska dela, kakršna se izvajajo v objektu. Z navedenim posegom investitor ne posega v pravice drugih. Inšpektorja sta navkljub pojasnjevanju predstavnika investitorja in priloženim dokazilom (zemljiško-knjižni izpisek, map-na kopija ...) napisala odločbo, da je bil med glavnim objektom in objektom na dvoriščni strani zgrajen prizidek, čeprav je bilo dobro vidno, da ta prizidek ni bil nikoli odstranjen in nato ponovno dograjen in da stoji tako, kot je vrisan v mapni kopiji in katastrskem načrtu Murske Sobote. Na samo odločbo je predstavnik investitorja tudi pripisal, da se bo investitor, glede na napisano, pritožil. Dne 30. 6. 2000 smo se na napisano tudi pritožili in dne 10. 7. 2000 je Inšpektorat Republike Slovenije.za okolje in prostor Murska Sobota prejel obvestilo Ministrstva za okolje in prostor, da naj glede na pritožbo odločbo preizkusi. Ob zgoraj navedenem pa vam, skladno z v začetku citirano zakonsko dikcijo, želim pojasniti, da stavka »da je naložba prepoihembna«, »po domače b... ga k... za zakon«, nista način komuniciranja ne mene osebno niti mojih sodelavcev ter takšne navedbe v članku v celoti zavračam. Nenazadnje želim vas ter vse ostale, ki jih s temi pisanji obremenjujemo, obvestiti, da nas, to je solastnika objekta na Slovenski ulici 41 kakor tudi sopodpisnika oz. najemnika, to je podjetje McDonalds Slovenija, zanima izključno poslovno razmerje v tem delu Slovenije, kjer bomo zaposlili 25 delavcev. Z večjimi poslovnimi subjekti iz Pomurja (Mesna industrija Pomurka, Pomurske mlekarne) pa podjetje McDonalds Slovenija uspešno sodeluje že vrsto let, tako da je bila odločitev odpreti restavracijo tudi v Murski Soboti plod povabila gospodarskih subjektov iz pomurske regije. Ocena podpisnikov tega odgovora na članek je, da s tem zaključujemo nepotrebni dialog. MCDONALDS SLOVENIJA POMPE, D. O. O.i Radenska v Črni gori ecembra je Radenska stopila na trg Črne gore ter tam preko posrednikov iz Podgorice in Hercegnovega prodala 30 tisoč enot mineralne vode in brezalkoholnih pijač. S prodajo so potem nadaljevali in v prvem trimesečju prodali 210 tisoč enot ter v aprilu kar 615 tisoč enot. Aprilski skok je bil posledica političnih razmer in ustavljenega izvoza iz Srbije, saj seje po ponovnem odprtju meje prodaja izdelkov Radenske zmanjšala na 80 tisoč enot ali v juniju in juliju na 120 tisoč enot na mesec. S samim iztržkom v Radenski niso popolnoma zadovoljni, pozitivno pa ocenjujejo to, da jih kupci na trgu Črne gore še niso pozabili in zato pričakujejo, da se jim po umiritvi političnih razmer tam obeta večja tržna priložnost. MHI Javna dražba nosti okoli 4 milijone tolarjev. Prodaja bo potekala po načelu videno - kupljeno. MHI Za Komunalno podjetje G. Radgona a predlog likvidacijskega upravitelja Komunalnega podjetja Gornja Radgona Milorada Vidoviča je likvidacijski senat murskosoboškega okrožnega sodišča za 22. avgust razpisal javno dražbo premoženja podjetja v likvidaciji. Poslovni objekt z opremo ter zemljišči bodo prodajali v paketu, in sicer Konzorcij za sežiganjeodpadkov Tudi v Pomurju podprli projekt po izklicni ceni 35,6 milijona tolarjev. Razen tega bodo kupci lahko licitirali še vozila, stroje in opremo ter drugo v skupni vred- /KAV Radio Murski val 94,6 Mhz Petek, 4. avgust, ob 18.00 zmagovalec letošnjega festivala Melodij morja in sonca Slavko Ivančič v oddaji MV Dur s Črto in gostiteljico Simono Špindler arsikje v pomurskih občinah so pristopili k ustanovitvi konzorcija občin severovzhodne Slovenije za ustanovitev gospodarske družbe za sežiganje odpadkov. Gre za projekt, »težak« 25 milijard tolarjev, ustanovitveni kapital pa naj bi znašal milijardo tolarjev. Konzorcij ustanavlja več kot sto občin iz petih regij s približno pol milijona prebivalci. Pri projektu gre tudi za prilagajanje slovenske zakonodaje evropski. Država predvideva tri lokacije za termično obdelavo odpadkov, sežigalnica pa bo predvidoma v Kidričevem. Občine, ki so financirale izdelavo študije termične obdelave odpadkov, bodo imele 5-odstotni delež v gospodarski družbi, medtem ko bodo razliko do celotnega kapitala družbe zagotovila zainteresirana podjetja. Pri tem v Kidričevem, kjer še niso podpisali nosodbe nričakuieio nose- ben status, ker bo lokacija sežigalnice na njenem območju. Cena, ki jo bodo morale občine plačati za sežiganje odpadkov, bo odvisna od količine, ki jo bo treba tako uničevati. Zato vidijo rešitev v zagotovitvi ločenega zbiranja odpadkov. Podatek, po ka-terem nai hi v kidrircvprn Iptnn Radenska na formuli 1 v Budimpešti Zmaga med dobavitelji ekmovalci in obiskovalci dirke za Formulo 1 na Hungariaringu si bodo tudi letos žejo gasili z mineralnimi vodami iz Radenec. Radenski je namreč ponosno uspelo postati ekskluzivni dobavitelj mineralne vode na tem pomembnem športnem dogodku od srede, 9., do nedelje 13. avgusta 2000. Formula 1 postaja iz sezone v sezono bolj gledan, zanimiv in obiskovan športni dogodek. Radenska je že leta 1994 storila pomemben korak in postala eksluzivni dobavitelj mineralne vode na tekmi Formule 1 na Hungariaringu v Budimpešti. Letos bo Radenska ponujala svoje vode na vseh maloprodajnih mestih Hungariaringa, z njimi pa bo oskrbovala tudi goste VIP-šotorov. Na Hungariaringu bodo na voljo mineralne vode iz Kraljevega vrelca, vrelca Miral in vrelca Radin v 1,5 in 05-litrskih plastenkah. Sodelovanje s Formulo 1 je Radenski do sedaj prineslo'odlične prodajne rezultate, saj so na lanski dirki prodali več kot 50 tisoč litrov mineralnih vod, letos pa načrtujejo to številko še preseči. Udeležba Radenske na tekmah Formule 1 v Budimpešti pomeni nadaljevanje aktivnosti na sosednjem madžarskem trgu in na trgih srednje Evrope nasploh, kjer s prodajo mineralnih vod in brezalkoholnih pijač dosegajo vse boljše rezultate. Lani so svojo prodajo v primerjavi z letom prej kar podvojili, letošnja predvidevanja pa kažejo, da bodo samo na Madžarskem prodali več kot 1,8 milijona litrov mineralnih vod in brezalkoholnih pijač. S sodelovanjem na Formuli 1 v Budimpešti so si v Radenski v teh letih pridobili tudi številne nove kupce ter povečali ugled blagovne znamke na sosednjem madžarskem tržišču. Radenska je edino slovensko podjetje, ki sodeluje v poslovnem in' medijskem prostoru priljubljene Formule 1, zato je njen položaj ek-sluzivnega dobavitelja še toliko pomembnejši. MILAN VERDEV ■ Status invalidskega podjetja za Arcont IP, d. o. o., Gornja Radgona Med 20 družabniki tudi radgonska občina P red dnevi je bila realizirana pobuda dokapitalizacije podjetja Arcont, d. d., pravzaprav hčerinskega podjetja Arcont IP, d. o. o., s statusom invalidskega podjetja Gornja Radgona, ki se ukvarja s proizvodnjo PVC-oken in vrat. Na pobudo za dokapitalizacijo omenjenega podjetja, kjer je zaposlenih 63 ljudi, seje odzvalo 18 za poslenih, predvsem vodilnih delavcev v delniški družbi in hčerinskem podjetju. Poleg omenjenih pa je največji družabnik v omenjenem hčerinskem podjetju Občina Gornja Radgona, saj se je občinski svet, na predlog župana Vodenika, odločil za nakup 5,5 % deleža omenjenega invalidskega podjetja. Družba Arcont je sicer že 1. marca letos pridobila status invalidskega podjetja za hčerinsko podjetje Arcont IP, d. o. o., razlog za njegovo ustanovitev pa je bil omogočiti zaposlitev invalidom in delavcem s končano osnovno šolo s prilagojenim programom. V strukturi zaposlenih (redno ali začasno je zaposlenih okoli 500 ljudi) je namreč skoraj 11 % invalidnih oseb in delavcev s končano OŠ s prilagojenim programom, število teh pa se iz leta v leto žel ne znižuje, temveč kvečjemu povečuje. V Arcontu so svojim zaposlenim omogočili, da postanejo solastniki družbe, s tem da povečajo osnovni vložek in tako postanejo večinski lastnik. Solastnik družbe pa lahko postane vsaka fizična ali pravna oseba, katere minimalni vložek je 100.000,00 tolarjev. OSTE BAKALI Stal bo 25 milijard, ustanovitveni kapital pa milijardo tolarjev - 5-odstotni delež občin v gospodarski družbi termično obdelali 280 tisoč ton odpadkov, kar bi pomenilo, da bo tja vsak dan pripeljalo sto tovornjakov, je dovolj zgovoren. Sežigali bodo le tiste odpadke, ki jih ne bo možno predelati, večina transporta pa bo šla po železnici. Ker tudi v Pomurju ocenjujejo, daje bolje ohraniti zdravo okolje, kot pa plačevati njegovo sanacijo, so pristopili k omenjenemu projektu, čeprav še nekaj let ne bodo imeli težav z odlaganjem komunalnih odpadkov. Zato so župane pooblastili, da podpišejo pristopno pogodbo za konzorcij. MII AN IFRŠFB (IZ)BRANO 3. avgust 2000, WSE Na kratko Vaneča Na Vaneči so asfaltirali 600 metrov dolgo cesto, ki pelje na Kirbišev Breg, koder je vinogradniško območje, tam pa je tudi spominski (partizanski) dom. Cesta je široka tri metre, pri naložbi pa je KS Vaneča pomagala tudi Občina Puconci. Dela, ki jih je opravil Pomgrad, so stala 9.700.000 tolarjev. (J. Ž.) Rakičan V Domu starejših so izdali pred kratkim novo številko domskega glasila Zrelo klasje. Objavljeni so številni prispevki zaposlenih v domu in varovancev. Ta čas jih je 310, od tega 235 žensk. Na sprejem čaka 53 kandidatov za bivanje v domu, a jih bodo zaradi prostorskih težav sprejeli le 33. (F. KI.) Med obiranjem višnje je Angelca Dolamič iz Krišta-nec na obisku na Krapju previdno odtrgala kar tri višnje na enem peclju. Prinesla jih je v foto studio Marije Tivadar v Ljutomeru, ki je ta posnetek tudi naredila. - M. TIVADAR Sedemdeset let profesorja Ludvika Olasa Obsežno delo Profesorja Olasa poznajo številne generacije iz pokrajine ob Muri, četudi živi že četrt stoletja v Mariboru. ojen pred 70 leti v Sebeborcih jim je kot občan in raziskovalec ostal zvest vse življenje. Po maturi na soboški gimnaziji je študiral na Prirodoslovni fakulteti Univerze v Ljubljani in leta 1960 diplomiral iz geografije. Po diplomi se je odločil za pedagoški poklic, obenem pa je pridno raziskoval domačo pokrajino in njene ljudi. Poučeval je na osnovni šoli v Puconcih, na srednji kmetijski šoli v Rakičanu in na ekonomski srednji šoli v Murski Soboti. Štiri leta je sodeloval kot raziskovalec na Zavodu za ekonomiko in urbanizem ter bil ravnatelj Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti. Leta 1975 se je preselil z družino v Maribor in bil do upokojitve profesor na Pedagoški akademiji oz. fakulteti. Olasovo raziskovalno delo obsega populacijski razvoj Prekmurja ter socialno geografske razmere tukajšnjega podeželja. Prve raziskave je namenil sezonskemu zaposlovanju, nato pa je obdelal trajne selitve Prekmurcev v Prlekijo, v zamejstvo, v evropske dežele ter v Ameriko. Domačim in tujim geografom je že zgodaj predstavil agrarno geografsko problematiko Sebebo-rec. Med prvimi geografi je načrtno proučeval Porabje, kot sodelavec pa še obmejne regije, narodnostno mešana ozemlja, nerazvita območja severovzhodne Slovenije ter melioracije in komasacije v dolini Ščavnice. Rezultate svojih raziskav je obja-vlial v domačih in tniih strokov- Zdravo sevanje v Selu na Goričkem Ob rotundi se krogi odpirajo Bajalico je tu močno zavrtelo elo, Anno Domini 2000, iztekajoče se tisočletje. V popoldanski spokojnosti med selanskimi njivami, le dober lučaj od prvih hiš, pod mogočno krošnjo hrasta v pomanjkljivi nemščini skušam razlagati, kako je sin poganskih staršev Štefan Ogrski Prvovenčani, ko je v XI. stoletju sprejel krščansko vero, v svojem državotvornem zakonu odredil, da je po deset vasi dolžnih skupaj zgradit cerkev. In tako so na ozemlju nekdanje Transmura-num nastale prve pražupnije v Lendavi, Turnišču, Martjancih, Selu, Domanjševcih in morda še kje, celo ob samostanih, ki še danes burijo ljudsko domišljijo. Prijateljica Marianne že tretjo leto vsaj po dva dni mora po moji zgodovinski poti po Prekmurju. Praktična bavarska uslužbenka ministrstva za kmetijstvo pri tamkajšnji deželni vladi, odgovorna za sodelovanje med kmetijskimi šolami po Evropi, se med prekmurskimi potepanji spremeni v sanjača in prebivanje na turistični kmetiji Kos na Kraščih jo vedno bolj povezuje z realnostjo podeželja na stičišču narodov in kultur. »Ker v sebi nosite pomešane gene, ste posebni, očarljivi, ki jim je na videz lahko zlesti pod Kot pedagog se je zavzemal za modernizacijo geografskega pouka, svoje zamisli pa je razlagal na številnih posvetovanjih in zborovanjih. Sodeloval je pri prenavljanju učnih načrtov, proučeval je šolsko mrežo v Prekmurju in pisal učbenike. Slovenskim učiteljem iz zamejstva je vrsto let predstavljal Prekmurje in druge slovenske pokrajine. Bil je soustanovitelj in voditelj raziskovalnih taborov »Pomurje«, ki so se jih udeleževali dijaki iz domovine in zamejstva. Udeleženci strokovnih ekskurzij se spominjamo še posebej njegovega temeljitega poznavanja Prekmurja, Porabja in širše Madžarske. Kot-dober poznavalec madžarščine je bil nepogrešljiv posredovalec madžarske geografs- Marianne in Hans Konle iz Bavarske, velika prijatelja Prekmurja, bogatejša z novim spoznanjem o krajini, kamor se vsako leto tudi po večkrat se vračata. kožo in ko mislim, da sem odkri la bit vašega mišljenja, spoznam, da nič ne vem,« mi pove in vsaka se zatopi v svoje misli. Ti si zame odprta knjiga, si mislim, a vseeno tvegam: »Kaj si bila v prejšnjem življenju?« »V katerem življenju?« »V drugem življenju ... in an-deren Leben ...«se ponavljam v svoji nemški spakedranščini. »Misliš, da je bilo tudi drugo življenje?« Najmanjši udeleženci tabora skupaj z mentorji med delom košolskimi ustanovami v Sloveniji in na Madžarskem. Bogataje tudi Glasova javna in društvena dejavnost. Že kot študent se je vključil v geografsko društvo Slovenije, bil gonilna sila geografskega aktiva za Pomurje, večletni predsednik Geografskega društva Maribor ter posrednik med mariborskimi in pomurskimi geografi. Kot vzornega pedagoga ga spoštujejo številne generacije dijakov in študentov, zaradi strokovnih kvalitet in humanih odnosov pa kolegi, s katerimi je sodeloval. Za obsežen življenjski opus je prejel več priznanj: zlato plaketo Pedagoške fakultete, srebrno plaketo Univerze v Mariboru in Ilešičevo priznanje za dosežke na področju šolske geografije. Domicilna Občina Moravske Toplice pa mu je v letu 1999 podelila naziv častnega občana. Ob lepem življenjskem jubileju slavljencu iskreno čestitamo ter mu želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let. Rezbarski tabor v Petišovcih Izdelali so tudi tri mostiče Lepšanje okolja z izdelki iz lesa ... I udi v ljudski arhitekturi naše pokrajine so v preteklosti veliko I uporabljali rezbarjenje kot obliko ustvarjalnega izražanja, s ka-I terim so lepšali skednje, pročelja, verande in ograje starih kmečkih hiš. Z namenom, da bi obnovili pozabljeno znanje naših prednikov, so med 24. in 30. julijem v Petišovcih organizirali prvi medobčinski rezbarski tabor. Da bi se naučili lepšati okolje z izdelki iz naravnega materiala lesa, je na taboru poleg mentorjev sodelovalo 14 otrok in šest mladih. Udeleženci so poleg vrste manjših izdelkov iz lesa in gline pod strokovnim vodstvom rezbarjev Dezsa Nemetha in Otta Horvatha ter akademskega sli-karja-grafika Laszla Nemesa iz delali tudi tri uporabne mostiče in nekaj klopi za počitek. Mlajši udeleženci tabora so bili iz Pomurja, starejši pa iz srednje lesarske šole iz Ljubljane. Delo je po besedah vodje programa Jolande Novak Csaszar potekalo večino časa v naravnem okolju ob petišovskem stadionu. Najprej so vadili izdelovanje iz gline, šele potem so se lotili izdelkov iz lesa in po besedah men- »Pa recimo, da je bilo. Nekaj iz tistega si prenesla v sedanjega ...« »Pa kaj si bila ti?« se izvija. »Živela sem v turških, v zgodnjih protestantskih časih!« »Jaz pa sem bila mravljica...« izstreli kot iz topa. Ima prav udoben mercedes, vedno strogo začrtana pravila, to je moja Marianne. In jaz? Nič vnaprej določenega, veliko dvomov, veliko sanj, hotenj... dela že dobili občutek za ustvarjalno delo z lesom in nastalo je kar nekaj zanimivih izdelkov. Težje in napornejše delo je bilo izdelovanje mostov iz lesa, ki pa so ga opravljali starejši. Nekoliko težav so imeli le z nabavo materiala in orodja, vendar so tudi to uredili. Organizator tabora je bila Zveza kulturnih dru- Asfalt v Banovcih Modernizacija 910 metrov dolgega kraka ceste med Banovci in regionalno cesto Križevci pri Ljutomeru-Veržej je stala 15.000.000 tolarjev. Ker je cesta na območju dveh občin, sta si ti razdelili stroške asfaltiranja: občina Križevci je primaknila 55 odstotkov, občina Veržej pa 45 odstotkov. Cesta je velika pridobitev ne le za Banovča-ne, ampak tudi za Križevčane, saj je bližnjica do termalnega kopališča. Obe občini sta zazdaj plačali modernizacijo z denarjem občinskega proračuna, kar pa utegne biti »refundirano«, če bosta dobili denar od sklada CRPOV, sklada za demografsko ogrožena območja Hvala Bogu, da se od nekod prikažeta Mariannin Hans in moj mož, prepotrebna sopotnika na naših potepanjih. Ogledala sta si vse njive z bučami, jabla-nove nasade in pripeljala gospo Kodilovo s ključem rotunde. Dolgo se mudimo v cerkvici. Poskušam govoriti o večnosti človeške stvaritve, a kaj kmalu mi zmanjka besed in prevzame nas za stare hrame značilen blaženi spokoj. Šele pred cerkvijo hitimo pripovedovati o vtisih, ki jih okrona naša ključarka, rekoč, da naj se zberemo pri točki, kjer je zelo zdravo sevanje. Mesto, kjer bi sevalo, je nekaj korakov vstran od rotunde in skupaj z mogočnim hrastom tvori navidezni trikotnik. »Pred leti je prišel človek z bajalico in na tej točki se je noro zavrtelo. Po tistem so se mnogi prepričali, daje tu močno sevanje, «-pripoveduje, mi pa pridno držimo roke nad neko neznano energijo. Nisem dovzetna za sevanja. Drugi so tudi razočarani, le Hans, ki velja za dobrega medija, pravi, da čuti vedno močnejše mrgolenje v udih. »Ali verjameš v to?« me vpraša na poti domov Marianne. »V mojem drugem življenju, v turških časih, so nekateri čarovniki vedeli, kje so patogeni in dobri nevidni podzemni vodni in energetski tokovi... Vedeli so, kje se krog razpre,« ELLA PIVAR ■ štev Lendava. Prenočišče so jim brezplačno zagotovili v ribiškem domu Ribiške družine Lendava, dobro pa so se razumeli tudi s krajani Petišovec, ki so jim prinašali hrano, pri organizaciji pa jih je podprla tudi lendavska občina. V prostem času so se udeleženci potepali po Prekmurju, obiskali kopališča, si ogledali kulturne znamenitosti pokrajine, ob večerih pa so imeli zabave ob tabornem ognju. Leseni most, ki so ga postavili v vasi na potoku Kopica, so poimenovali po zaščitnici vasi sveti Rozaliji, mostova, ki so ju postavili ob stadionu, pa so poimenovali po zaščitniku rezbarjev svetem Krištofu. JG ■ fiSMI , 3. avgust 2000 (IZ)BRANO 9 Zapuščina in prihodnost Pomurske založbe Je Pomurska založba še pomurska? Raznolika ponudba zabave in kulture V prvih dneh množični obisk prireditev Medle reakcije domače javnosti in političnih veljakov Polanski dnevi preteklih letih je skorajda 90 odstotkov delnic podjetja Pomurska založba iz Murske Sobote odkupil od skladov ter zaposlenih DZU Hram iz Ljubljane. Nova uprava podjetja je ob slabih rezultatih poslovanja sklenila, da bo odpustila 19 zaposlenih, med nji- mi tudi edinega urednika. Pomurska založba je v preteklih desetletjih izdala tudi veliko domoznanske, humanistične in leposlovne literature o Pomurju ter dela domačih avtorjev. O pomenu te založbe za Pomurje in njeno kulturo v preteklosti ter njeni usodi smo povprašali njenega nekdanjega dolgoletnega direktorja Jožeta Vil-da, pisateljico Karolino Kolmanič, ki je izdajala svoje knjige pri založbi, ter uglednega pisatelja in analitika družbenih dogajanj Ferija Lainščka. JOŽE VILD, nekdanji direktor Pomurske založbe Nekdanji direktor in eden od ustanoviteljev Pomurske založbe Jože Vild je odgovor na naša vprašanja začel s citatom: »Ali je Pomurska založba še lahko pomurska? Dejstva so že bolj ali manj znana ...« Nato je nadal jeval: »Drznil sem si za svoj odgovor na vaša vprašanja glede nastalega položaja Pomurske založbe navesti naslov in uvodni stavek uglednega slovenskega pisatelja in domačina Ferija Lainščka, objavljenega 22. julija na to temo v sobotni prilogi dnevnika Delo. . Zal, res je: dejstva so znana. Tiste Pomurske založbe, nastale v že kar odmaknjenih »svinčenih letih«, ko je bil centralizem enako pohlepen kot je današnji, ni več. Ali vsaj, naj je ne bi bilo več. Odpust 19 delavcev, med njimi je tudi edini poklicni urednik založbe, ni zgolj zadeva 19 novih iskalcev zaposlitve. Je poseg v kulturno dejavnost, ki je od skromnih začetkov v skoraj petih desetletjih svojega delovanja opravila nadvse pomembno kulturno poslanstvo in zdaleč presegla tudi ob ustanovitvi zaznaven značilni zmig z rameni v stilu, češ, kaj le bo ta lokalna založbica. Izpostavljam se očitkom, da zadeve ne presojam poslovno, temveč zgolj čustveno. Priznam! A sem kar tri desetletja vodil to založbo. Kot direktor založbe neposredno ali kot direktor Založniškega in grafičnega podjetja Pomurski tisk posredno. Iz peščice zagnancev na začetku so nastale stotnije delavcev, ki so bili ponosni ob dejstvu, da podjetje no poslanstvo. Pa vsaj desetletje in več tudi z odrekanjem deleža ustvarjenega dohodka v dobro razvoju založniške dejavnosti. Poslanstvo Pomurske založbe je vsakomur, ki to le želi, otipljivo v vsebini in tudi očem vidno v kar zajetni knjižni polici doslej izdanih knjig založbe s področja domoznanstva, humanistike, izvirnega domačega leposlovja ali skratka: z odkrivanjem zgodovinskih, socialnih, gospodarskih, kulturnih in splošnih podob naše davne in še ne tako odmaknjene preteklosti. Vsega tega, v to sem še danes prepričan, za pokrajino ob Muri ne bi naredila nobena druga slovenska založba. A to delo, ki še zdaleč ni povsem opravljeno, ni bilo samo odkrivanje, marveč obenem nadvse potrebno bogatenje in vraščanje v občo slovensko kulturo. Če pravim, da protestiram zoper tako poenostavljene poslovne namere, ni dovolj. Kličem vso pomursko kulturno srenjo k iskanju rešitev za ohranitev Pomurske založbe.« KAROLINA KOLMANIČ, pisateljica Pisateljica Karolina Kolmanič je v preteklosti svoja literarna dela izdajala pri Pomurski založbi. O njej nam je povedala: »Pomurska založba je bila močno žarišče, ki je izdajala dela mnogih pomurskih avtorjev in kamor so se lahko zatekali tudi začetniki. Leta 1968 je tu izšla moja prva knjiga, ki je bila sprejeta že v Mladinski knjigi, a so mi tako trkali na vest lokalpatriotizma, da sem gospodu Vildu podpisala izjavo in je šel in dvignil rokopis, da je knjigo izdala Pomurska založba. Po tistem so mi štiri knjige zapovrstjo izdali v precej visoki nakladi pri Pomurski založbi. Kar je bilo v pokrajini pomembnih kulturnih dogodkov, kake pomembne obletnice, je bila pogosto zraven Pomurska založba z izdajo literarnih, strokovnih in zgodovinskih knjig. V sodelovanju z založbo se je zbiralo veliko podatkov in smo domu različne zbornike in predsta vitve Pomurja. V svojem poslanstvu je izpolnila to, kar je bila njena naloga. Če bo sedaj to ugasnilo, bo s tem ugasnil tudi velik del kulturnega življenja v Pomurju. Honorarni urednik gotovo ne bi skrbel niti tako odgovorno niti tankočutno, kot je za tako delo potrebno. Založba je pomenila trdno oporo za pisatelje in druge avtorje. Mogoče je to sedaj že donki-hotovska borba, vendar pa mislim, daje potrebno^dejavnost založbe nekako ohraniti in tako preprečiti, da se ta košček Slovenije vse bolj oddaljuje od Ljubljane. Če je bila Pomurska založba ustanovljena v trdih časih, potem ti časi niti niso bili tako trdi, če so imeli toliko razumevanja za kulturo. Danes pa je svet tako popredmeten, da dobiš občutek, da je vse manj humanizma, lepote in dobrote, ki naj bi jo človek nosil v sebi. Razumem, da človek brez kruha ne more živeti, vendar pa za svoje duhovno življenje potrebuje tudi nekaj kulturnega navdiha.« FERI LAINŠČEK, pisatelj Pisatelj Feri Lainšček je dogajanje okrog založbe komentiral: »S tem se je zgodila ena mala katastrofa, katere dimenzije se v bistvu ne zavedamo. Pomurska založba je bila ob založbi Franc-Franc edina založba v Pomurju, kije izdajala leposlovje in humanistiko in s svojim domoznan Za Pomursko založbo je očitno prepozno in mislim, da bo, čeprav tudi mimo politike, če se ta ni sposobna organizirati, nujno potrebna kulturnopolitična akcija. Politika se lahko izgovarja, da so nastale male občine in daje pokrajine neorganizirana. Mislim pa, da je v centru države nekomu v. interesu, da je pomurska regija neorganizirana. Pomurski avtorji s tem nismo ostali brez založb, bistven pa se mi je zdel njen domoznanski program. Po petdesetih letih dela sije Pomurska založba zaslužila, da se pokaže neki javni interes in se jo poskusi zaščititi, kot so to naredili pri nekaterih drugih pomurskih podjetjih. Vendar pa tega ni nihče storil in zdaj je že prepozno. Založništvo v Prekmurju bo potrebno na nek način spet postaviti na noge. Pri založbi Franc-Franc čutimo dolžnost, da bomo del teh programov morali prevzeti, čeprav na to nismo pripravljeni, saj naša razvojna strategija ni bila zastavljena v tej smeri. Potrebno bo zapolniti ta prazen prostor in upam, da bo javni interes k temu pripomogel.« JOŽE GABOR, foto: N. JUHNOV ■ SKZHA&N KUC • VSAK DAN OO 17*00 20’ nedeljo se je v Veliki Polani začela prireditev Polanski dnevi, ki jo bodo sklenili v nedeljo 6. avgusta. Kot smo že pisali, se je pri organizaciji pred samim začetkom nekoliko zapletlo zaradi nesoglasje polanskega župnika, da bi prireditev potekala tudi na cerkvenem zemljišču, kot je bilo to prejšnjih pet let. Sedaj prireditev poteka na štirih prireditvenih prostorih v središču Velike Polane. Glavni prireditveni prostor, ki je namenjen predvsem večjim zabavnoglasbenim nastopom, je bil v prvih dneh nabito poln obiskovalcev, tako da se obeta, da se bo izpolnil načrt organizatorjev, da bo te dni obiskalo Veliko Polano več kot 25000 obiskovalcev, kolikor jih je bilo lani. Poleg zabavnega dela prireditve poteka še vrsta kulturnih prireditev v prostoru in okolici Press bara. Tako so si obiskovalci lahko ogledali že gledališke predstave Od boga poslan v izvedbi Matjaža Jav-šnika, Tretji plan v izvedbi Milivoja Roša, predstavo Sex, drugs rocknroll in koncert skupina Gnila jajca. Polanski dnevi so se začeli v nedeljo zjutraj z budnico, popoldne so organizirali družinski rekreativni kolesarski izlet po deželi štorkelj, ob uradni otvoritvi pa je obiskovalce navdušila Pihalna godba iz Neusidla v Avstriji, kjer je 43 članov pihalnega orkestra zaigralo koncertno pihalno glasbo, tradicionalne koračnice pa tudi moderne skladbe. Sledil je nastop folklorne skupine Miška Kranjca iz Velike Polane s prekmurskimi plesi. Ob otvoritvi vinoteke z buteljčnimi vini članov ve-likopolanskega vinogradniškega društva pa je na cimbalah igral Andi Sobočan. V predstavitvi občine Litija so si obiskovalci ogledali njihove ljudske običaje, srednjeveška grajska oblačila s tega območje s srednjeveško glasbo ter njihovo hrano in pijačo postreženo na tradicionalni način. Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot je pripravilo okroglo mizo z naslovom Diši po Prekmurju o uveljavljanju kolektivne blagovne znamke za trženje kmetijskih proizvodov in prekmurskih kulinaričnih specialitet. Obenem pa poteka tudi Poletna počitniška šola z delavnicami za najmlajše in Štrkov športni teden s športnimi aktivnostmi: plavanjem, športnimi igrami ob reki Muri, rolanjem, igrami s fračami in loki ter igrami, ki so se jih igrali otroci v Veliki Polani v preteklosti. J. GABOR ■ Pomoč mladim, ki so prekinili šolanje Vzpodbuda in druženje V skim programom presegala svojo založniško dejavnost. Ta pomurski prostor se v procesu lastninjenja ni znašel in zdi se mi nezaslišano, da je družba zunaj Prekmurja lahko dobila 89-od-stotni delež založbe in ta lastnik lahko dela z založbo, kar se mu zljubi. Seveda sedaj ne moreš nič od njega zahtevati niti pričakovati sentimentalizma. Pomur-ci so spet zaspali ali pa se enostavno ne zavedajo pomena založbe v prostoru. Moja bojazen je še bolj upravičena, ko založba doživlja zlom, se odpusti 19 delavcev in urednika, se praktično ukinja založniški program, pa nas je v pomurski jasnosti zelo malo reagiralo. Tudi lokalna politika in gospodarski lobiji se očitno ne zavedajo pomena založbe. Večina se jih je spustila za kratkoročno bitko za oblast in denar, nekega globalnega premisleka pa ta prostor očitno enostavno ne zmore artikulirati. Pozitivne izkušnje udeležencev in mentorjev - Nepravi odnos družbe do mladih eliko mladih prekine šolanje, preden si pridobijo poklicno ali strokovno izobrazbo. Da ne bi zabredli v depresivno stanje glede svoje prihodnosti in se prepustili socialnim »boleznim«, so v Andragoškem centru Slovenije razvili neformalni izobraževalni program Projektno učenje za mlade (PUM), ki pomeni predvsem druženje in motivacijo za nadaljevalce rednega izobraževanja. Takšen način pomoči mladim si je izborila tudi Ljudska univerza M. Sobota, ki je prejšnji petek podelila potrdila prvim udeležencem, ki so uspešno končali ta program. Skupina triindvajsetih deklet in fantov iz Pomurja, ki so v večini prekinili srednje šolanje, se je v program neformalnega izobraževanja za mlade vključila februarja letos. V šestih mesecih so se udeleženci srečevali 5 dni v tednu; 4 dni je potekalo projektno delo, en dan pa je bil namenjen individualnim učnim projektom ter kulturnim in interesnim dejavnostim. Tako so izdelovali izdelke iz gline in slame, pripravljali pustne maske, urejali kmetijo v Tešanovcih, izdelali svoj časopis, sodelovali na računalniškem tečaju, potovali na Madžarsko, si ogledali kar nekaj likovnih in drugih razstav itd. Raznovrstne dejavnosti sojih združevale, hkrati pa tudi poučevale in aktivirale njihove skrite sposobnosti. Po podelitvi potrdil smo vprašali Aleksandra, ki je že v prvem letniku opustil srednje šolanje sedaj pa uspešno nadaljuje šolanje v drugem letniku, kako mu je kot udeležencu koristil ta projekt: »Moram priznati, da me je k nadaljevanju šolanja delno motiviral tudi ta projekt. Sedaj je lažje nadaljevati šolanje, ker ni več tistega strahu pred šolo, saj smo se navadili delati, sodelovati in poslušati, pa tudi kaj povedati in vprašati.« Tudi Vesna je srednje šolanje opustila in ponovno motivacijo za končanje tretjega letnika iskala v projektu PUM: »S pomočjo Ljudske univerze sem končala popravni izpit iz tretjega letnika, ostali pa so mi še trije zaključni izpiti. Če ne bi bila vključena v ta program, ne bi imela take vzpodbude, sama se gotovo ne bi mogla tako uspešno pripraviti. Po zaključnih izpitih mislim celo nadaljevati šolanje in se vpisati na kakšno izmed fakultet.« Andrej Vidonja pa je kot mentor, poleg njega so to bili še Matjaž Kološa, Mihaela Flisar in Alojz Sraka, povedal naslednje: »Mislim, da smo se mentorji s skupino dobro razumeli, čeprav smo včasih imeli preglavice, konec koncev so udeleženci zaradi težav z institucijami tudi tukaj in pričakovali smo probleme, vendar smo jih s pravim pristopom in tudi njihovo voljo dobro reševali. Pri motivaciji za delo je bilo potrebno odigrati neko posebno vlogo, saj si kot mentor moral biti psiholog, zdravnik, domači človek, prijatelj in po drugi strani tudi stroga avtoriteta, vendar ne prestroga, če si hotel, da od tebe ne pobegnejo.« PUM je torej ob svoji prvi skupini oblikoval veliko zanimivih ugotovitev, izkušenj in družnih vezi, kar je lahko pozitivna energija za novo skupino, ki prihaja jeseni in bo tokrat v program vključena celo šolsko leto. Problemi pa se pojavljajo, kot pravi direktorica Ljudske univerze Lilijana Grof, glede financiranja tega projekta. Stroške naj bi po programu krili Ministrstvo za šolstvo, Zavod za zaposlovanjejn občine udeležencev, med slednjimi pa so do sedaj k temu privolile le tri. Dodaja: »Družba je polna kritike mladih, da nič ne naredijo, toda če jim kljub temu le uspe kaj doseči, se na to ne odzove.« Na zaključno prireditev so v petek povabili okrog sto organizacij raznih profilov, odzvalo pa se nas je le nekaj novinarjev. Kaže, da se o mladih govori le takrat, ko se ubijajo na cestah ali umirajo za posledicami prevelikih odmerkov mamil. CIRIL KOSEDNAR ■ 1O INTERVJU 3. avgust 2000, VESTNIK Prof. dr. Slavica Šikovec, prva dama slovenskega vinogradništva in vinarstva Vino lahko tudi iz modreca naredi bedaka Prekmurka iz Prlekije, ki že pol stoletja živi in ustvarja v Ljubljani, je želela postati mlinarica ino je umetnina narave in plod človekovega trdega dela in znanja; ni industrijski izdelek, ampak pridelek, je v spremni besedi svoje zadnje knjige Vino, pijača doživetja zapisala prof, dr. Slavica Šikovec. Gre za izvrstno pedagoginjo, kije svojo poklicno pot posvetila univerzi in svojim študentom; je tudi prijetna sogovornica in rada prizna, da je tudi Prekmurka. Rojena je bila sicer v Grabah, vendar so se starši malo pred njenim rojstvom tja preselili iz Ivanec. Izhaja iz mlinarske družine in že njen dedek je imel tam mlin, ki ga je kupil od grofice. Ker je bil njen oče najstarejši, bi moral prevzeti mlin, vendar za njim je bilo še precej otrok, ki bi jih bilo potrebno izplačati, zato sta se Slavičina starša odločila, da gresta na svoje in kupila sta mlin v Grabah. V Mama je odločila, da ne bo mlinarica Slavica je prve štiri razrede šole obiskovala v Križevcih, kamor je vsak dan hodila peš štiri kilometre in tam so jo vsi imeli za Prekmurko. Pravi, da je bila njena mama plemenita ženska, vendar stroga. Čeprav si je Slavica želela, da bi postala mlinarica, ji mama tega ni dovolila in je odločila, da gre naprej v šole. Nadaljevala je v meščanski šoli v Ljutomeru, kamor se je vsak dan vozila s kolesom, pozimi pa je stanovala v Ljutomeru. Medtem jo je doletela tudi vojna in štiri razrede te šole je končala med okupacijo. V Gradcu je naredila sprejemni izpit za učiteljišče, vendar življenje je naneslo drugače. Vmes so prišli tragični dogodki pri sosednjem Ribičevem mlinu. Ribičev sin Janko, ki so ga Nemci ubili, je bil tudi Slavičina velika ljubezen. Slavica je bila priča nekaterim najbolj krutim dogodkom. Nemci sojo izbrali celo za talko in njeno fotografijo poslali na vse žandarme-rije. Ker so očeta o tem pravočasno obvestili, se je za nekaj časa umaknila v Prekmurje. Po vojni je Slavica končala gimnazijo v Murski Soboti, nato je želela študirati pravo, vendar ji oče tega ni dovolil. Medicina, za kar so se navduševali starši, je tudi ni mikala in povsem po naključju se je vpisala na Agronomsko fakulteto v Ljubljani. Bila je med boljšimi študenti, po diplomi je postala asistentka pri profesorju Veseliču in bila je prvi asistent za vinogradništvo. Pravi, daje njeno življenje v dobršni meri sestavljeno iz naključij. Po naključju je dokaj hitro doktorirala pri prof. Schan-derlu v Nemčiji, kamor so jo s fakultete poslali s povsem drugim namenom, nato pa je opravila še specializacijo na področju mikrobiologije pri prof. Castel-liju v Italiji. Ko je prišlo do delitve vinarstva na agronomski fakulteti, je prevzela agronome, prof. Veselič pa živilce, saj kot asistentka ni hotela več delati. Na fakulteti je delala od leta 1954 in vse do upokojitve leta 1990, nato je pet let še predavala agronomom, še vedno pa ima tam svojo pisarno. Pravi, da še vedno nima na- Ni pisala učbenikov - Vas je kdaj zamikalo, da bi pustili univerzo in znanstveno delo ter odšli v kakšno klet, k vsakdanjemu praktičnemu delu? Dr. SLAVICA ŠIKOVEC: Tudi na fakulteti smo imeli eksperimentalno klet, kjer smo delali poskuse, veliko pa sem hodila tudi po drugih kleteh. Posebej rada sem se pojavila ob trgatvi, da sem videla napake, kijih delajo. Običajno sem prišla nenajavljeno in velikokrat sem jih pošteno nakurila, če niso delali tako, kot je najboljše. - Skozi vaše roke, če tako rečem, so šli vsi sedanji najbolj priznani enologi in tehnologi v slovenskih kleteh. Dr. SLAVICA ŠIKOVEC: Mislim, da res vsi. Vodovnik je delal pri meni magisterij, prav tako Vodopivec, Žalarju sem bila asistentka ... - Koliko časa že sami sodelujete na največjih vinskih ocenjevanjih? Dr. SLAVICA ŠIKOVEC: Že zelo dolgo. Nekoč sem ocenjevala pri fpednarodnih komisijah v Ljubljani, pa na ocenjevanjih v Španiji, na Češkem. Vabil je bilo veliko, pa vsega ne zmoreš. Moj velik kapital je nizek prag zaznavnosti in tako zelo hitro ugotovim pomanjkljivost ali napako vina. Na drugi strani pa je to slabo, saj se najnižja in najvišja ocena črtata in tako moja ocena često odpade. - Se kdaj zmotite? Dr. SLAVICA ŠIKOVEC: Vsakdo je zmotljiv. Pri degustaciji je tako, da moraš biti zbran, vse parametre moraš individualno obdelati in jih razčleniti, čeprav tega zdaj ne zahtevajo. Vendar jaz sem za to, da se vse razčleni. Vsaka metoda vsebuje tri parametre: kar zaznaš z očmi, kar poduhaš in kar okusiš v ustih. In vsaka metoda za vsak ta parameter določa maksimalno število točk. - Kaj ugotavljate, ko degustirate slovenska vina? Dr. SLAVICA ŠIKOVEC: Ugotavljam, da so slovenska vina zelo kakovostna, saj je težko dobiti vino z napako ali z boleznijo. Tudi pri manjših pridelovalcih je ta nivo kakovosti izredno porasel. Pa to ne preseneča, saj je veliko predavanj, tečajev in tudi literature. Sama sem napisa- nekdo ima in jih je prebral. Takšne knjige se nakupujejo zato, da jih položiš na polico. - Ste pisali tudi učbenike? Dr. SLAVICA ŠIKOVEC: Niti enega. Še zdaj me kdo vpraša, kako sem si upala napisati tisto prvo knjigo za male pridelovalce, pa pravim, da zato, ker me ti bolj rabijo kot študentje. Študent naj me pride poslušat na predavanje, nato pa naj študira po tuji literaturi. Kaj bom pisala učbenik za študente, ki jih je v letniku 40, po petih letih pa že tako zastari. Če želiš doseči čim več, moraš izobraževati male pridelovalce, ki so številni. Penina je kot infuzija - Se je vaše razmišljanje o vinu od prve do te zadnje knjige Vino, pijača doživetja kaj spremenilo? Dr. SLAVICA ŠIKOVEC: Ne veliko. Trdim, da kakovost zraste na trti, od tam naprej pa o vinu odloča človek. Največja sprememba v strokovnem pogledu je v mojih knjigah gotovo ta, da sem v začetku zagovarjala žveplanje mošta, celo žveplanje grozdja, če je bilo gnilo. Če smo včasih še govorili o predelavi grozdja v atmosferi inertnih plinov, torej absolutno brez dostopa zraka in s takojšnjim žvepla-njem, je zdaj ravno obratno. Brez žveplanja, zrak pa pred vretjem celo prav pride, saj grenke polifenolne snovi hitro oksidirajo, se hitro vsedejo in pri tem poberejo še nekaj beljakovin. Pri tem mošt sicer nekoliko potemni, vendar kvasovke se hitro razmnožijo, mošt začne hitro vreti in temna barva izgine. Sem pa tudi proti zaustavljanju alkoholnega vrenja z žveplanjem. - Kakšno vino pijete? Dr. SLAVICA ŠIKOVEC: Zame je odločilna kakovost, od razpoloženja in od jedi pa je odvisno, katero vino pijem. Morda vas bo začudilo, vendar ko hodim po mestu, če je vroče, ali hladno, ali pa sem utrujena, najraje zavijem v kak manjši lokal, kjer vem, da imajo male stekleničke penine ali jo točijo po kozarcih. Penina me poživi, me postavi na noge, kot bi dobila infuzijo. Med vini dajem prednost belim vinom, rdečim pa odvisno od jedi. Sicer pa imamo v Sloveniji več dobrih belih kot rdečih vin. - Penina se vse pogosteje ponuja tudi kot aperitiv. Dr. SLAVICA ŠIKOVEC: Mislim, da smo potrebovali veliko časa, da smo prišli na ta nivo. Bilo je nedopustno, da so ponujali žgane pijače. Vsi najnovejši izsledki govorijo v prid vinu, tudi z zdravstvenega vidika. Alkohol vsebujejo žgane pijače in vino, vendar je pomembna družba alkohola z drugimi pa, da bi bilo rdeče vino bolj zdravo od belega. To so ovrgle vse najnovejše raziskave, ki pa so dokazale, da alkohol, ne oziraje v kateri pijači, znižuje obolelost srca in ožilja, alkohol v vinu pa ima še dodatni učinek, ker znižuje pozitivne radikale, ima veliko antioksidantov... - Kje je meja med koristnostjo in škodljivostjo alkohola? Dr. SLAVICA ŠIKOVEC: Alkohol v malih količinah je koristen, male količine pa so tam do 30, maksimalno 40 gramov alkohola. Seveda te niso za vse enake. Tisti, ki mu je 30 gramov preveč, naj ostane pri 10 gramih ali pri enem kozarcu vina. Količina naj bo zmerna in vedno med jedjo, nikakor na prazen želodec. Govorim seveda o alkoholu v vinu, saj v drugih pijačah pozitivnega učinka nima ali pa je učinek celo negativen. Žgane pijače, denimo, imajo višje alkohole in ti prizadenejo živčni sistem. Če sta dva preveč, naj bo samo eden - Kaj bi dejali o kulturi pitja med Slovenci? Dr. SLAVICA ŠIKOVEC: Moram reči, da je pri nas še premalo kulturnih pivcev. Kulturni pivec ni tisti, ki pije enkrat tedensko in se takrat napije. Kulturni pivec je tisti, ki pozna svoj prag, do katerega prenaša alkohol. Alkohol lahko namreč iz modreca naredi velikega bedaka, zato se mora vsak prilagoditi svojim sposobnostim oksidacije alkohola. Težko je določiti absolutno mejo. Če sta za koga dva kozarca preveč, naj neha pri enem. Praviloma naj bi se pilo med jedjo in redno, je pa to med Slovenci še premalo pristno in največkrat pijemo občasno. Alkohol je spremljevalec naših veselih in žalostnih dogodkov, žal pa pri tem včasih pretiravamo. Kultura pitja je pri romanskih narodih na višjem nivoju. Tam imajo družine med jedjo alkohol na mizi in otroci se že ob domači mizi navadijo na odnos do alkoholnih pijač. Pri nas pa mladina naroča kokakolo z rumom in se ne zaveda, daje to najslabša kombinacija. - Kakšno je vaše mnenje o teh umetnih pijačah? Dr. SLAVICA ŠIKOVEC: Vedno sem bila proti umetnim pijačam. Sama sem morda popila tri kokakole, in to takrat, ko sem pred tremi leti bila v Južni Ameriki. To pa zato, ker imajo tam vino barrique, jaz ga pa ne prenesem. Po mednarodni definiciji je vino povreti sladkor grozdne jagode, zato v njem ne potrebujemo tujka iz hrastovine. - V vaši zadnji knjigi pa vseeno niste nasprotnik barriqua. Dr. SLAVICA ŠIKOVEC: Seveda ne, ampak to mora biti pravi barrique, zanj pa so po- se morajo polimerizirati in izločiti, tako da ostane le malo arome. Ko smo letos v Radgoni izbirali šampione, sem se tudi sama odločila za barrique, ker je bil kakovosten. Na to je potrebno gledati strokovno. - Kakšno vinsko posodo zagovarjate? Dr. SLAVICA ŠIKOVEC: Rd eče vino potrebuje lesen sod, saj imajo rdeča vina preveč polifeno-lov in za prehod v višjo obliko, da postanejo bolj žametni, potrebujejo ti počasen prehod kisika skozi pore lesa. Brez lesenega soda ne dobimo kakovostnega rdečega vina. Za bela vina, ki morajo obdržati svežino in sortnost, lesen sod ni potreben. Vrenje lahko vodimo in usmeijamo v jeklenem tanku, kjer lahko uravnavamo tudi temperaturo. Mošti belih vin morajo vreti pri nižjih temperaturah, saj nam sicer ogljikov dvokis odnese najbolj fine sestavine - cvetico. Klet bo sicer dišala, ampak to bo manjkalo v vinu. - V zadnjem času tudi slovenski vinogradniki vedno več pozornosti namenjajo posebnim trgatvam. Kaj menite o tem? Dr. SLAVICA ŠIKOVEC: Naravne danosti za to imamo in tudi znanje so si naši kletarji že pridobili. Dokazali smo, da znamo pridelati vrhunske predikate, izbore in suhe jagodne izbore, pa tudi ledeno vino znamo pridelati brez napake. Smo tako rekoč že vštric z Nemci, kjer je domovina predikatov. Vendar menim, da naš cilj ne smejo biti le predikati. Večji poudarek moramo dati suhim vinom, za katera bo grozdje dozorelo na trti, ki ne bo preobložena. Ob tem pa naj se naši pridelovalci zavedajo, da mora grozdje povsem dozoreti. Strah, da bo premalo kisline, je odveč. Ko ni visokih temperatur, kislina ne izgoreva, tvorijo pa se druge sestavine, ki so nujne za polnost in bogatost vina. Težiti moramo k temu, da pridelamo kakovostna, harmonična suha vina, ki bodo čudoviti spremljevalci naše kulinarike. Velika dama viteškega reda - Če sva že pri kulinariki, menite, da so naši gostinci dovolj usposobljeni, da k hrani ponudijo primerno pijačo? Dr. SLAVICA ŠIKOVEC: Na tem področju je bil narejen precejšen korak. V nekaterih restavracijah so že zaposleni izšolani natakarji, sommelierji, ki so poznavalci vina in svetovalci. Le redko še najdete lokal, da vam vina ne bi ponudili v kozarcu š »AAr>lo E ® o c 0 TJ ra L. cn cn ra N ra > daljinski pogoi • ograje • kovane ograje zapornice • PVC okna • PVC vrata • zimski vrtovi • police • rolete • žaluzije 35 130 gsm: 041 699 499 www.vratko.com VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE TRGOVINA D0M-0BRT OPREMA ZA STROJNE OMETE 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (069) 30 40 44 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO Gradbene izolacije HACK Dobrovnik 244, tel.: 57 99 166, GSM: 041 636 489 HITRO IN KAKOVOSTNO NAREDIMO HIDROIZOLACIJE OPEČNIH, KAMNITIH IN BETONSKIH ZIDOV, RAVNIH STREH, TERAS, KLETI, KI JIH ZALIVA VODA REZANJE IN VRTANJE BETONA! ZA VSA DELA DAJEMO 1O-LETNO GARANCIJO! NAJCENEJE TA HIP I! DO RAZPRODAJE ZALOG I KLIMA NAPRAVE za poslovne prostore, stanovanja, ______hlajenje kleti in vina,... ! J. Baukarta 16, 9240 Ljutomer tel.:02/584 80 50’GSM:041/623-728 www.pegas.si, e-mail: pegas.ljutomer@siol.net TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 BETONARNA PETELIN Trate 23, Gornja Radgona Tel.: (02) 564 94 10; el. pošta: betonarna.petelin @siol.net Ponudba: - proizvodnja betona, - storitve (prevoz, črpanje betona, delo z gradbenimi stroji], - betonski izdelki [vinogradni in vrtni stebri, robniki, škarpniki, vrtne poti, kanalete, mulde, požiralniki, korita za rože, kanalizacijske cevi in jaški, temelji za drogove, stojala za senčnike in kolesa ipd). Možnost izdelave po naročilu ali želji kupca. NOVOST: izdelava zunanjih štukaturnih elementov. UGODNO: Prodaja robnikov II kvalitete od 200,00 SIT/kos. stihi: M MRZLO NI za VAS POSKRBI Murska Sobota: (02) 54 59 280 KURILNO OLJE najugodneje, najhitreje najkvalitetneje, najprijaznejše HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJA ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & faks: I069I 48 426, 6SM: 041 772 426, 041 733 948 ALI ŽELITE PRODATI ■ KUPITI DELNICE? NEPREMIČNINSKA HIŠA HSA nepremičnine, d. o. o., Lendavska 8 Informacije na telefon: 536 18 20 V Dolgi vasi (ob mejnem prehodu) prodamo enodružinsko pritlično hišo funkcionalne površine 100 m2, garažo in zemljiščem 1.000 m2. V Marijanah prodamo starejšo hišo z gospodarskim poslopjem ter stavbno zemljišče v velikosti 900 m2 in travnik v velikosti 329 m2. MURSKA SOBOTA, Slovenska 42 069/ 32 - 945 NAJNIŽJA PROVIZIJA V SLOVENIJI 0,7% ? MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK Kolikokrat kupljena - tolikokrat hvaljena! Možen dokup dekodenz. pokrova! 10 kg na dan za 6 kWh elektrike S tem oglasom v avgustu 10 % popust + 3 % za gotovino Proizvaja in prodaja: LERRA, d. o. o., Skozi gaj 2, 3312 PREBOLD tel./faks 03/57 24 049 SADNA SUŠILNICA FRUTIFEN sadna sušilnica je patentirana tehnična novost. Njena odlika je, da porabi nekajkrat manj el. energije, čas sušenja pa je prepolovljen. Sadje, posušeno v tej sušilnici, je okusnejše in prijetno dišeče, saj se pri sušenju ne izgublja sadna aroma. EDINA: • hitra • varčna • učinkovita • zanesljiva • patentirana • atestirana • garantirana S suhim sadjem... ... od mladosti do starosti • vitki • čili • zdravi • tepi KRHUALNIK SADJA FRUTIREZje lična namizna naprava, s katero mimogrede razrežemo 10 kg sadja v krhlje, primerne za sušenje. Aparat sredico s pečkami samodejno izloča, krhlje pa odlaga v za to podstavljeno posodo. 10 kg v 15 min. d.o.o. V višini 10.000 DEM* (D+0%) do 3 let ali popust v višini 100.000 SIT. DEM = 36 x 277,78 DEM, plačljivo v ST po prodajnopodjetniškem tečaju SKB. l»WTUJ 7’ (hbaftjv za pefickvjomste Ob Dravi 3a, tel.: 02 783 82 81 DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA M. Sobota, Arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! POČITEK-UŽITEK, d. o. o. Institucionalno varstvo starejših Moravske Toplice, Kranjčeva 3 razpisuje prosto delovno mesto vzdrževalca objekta za določen čas z možnostjo trajne zaposlitve. Pogoji: - IV. ali V. stopnja izobrazbe strojne ali elektro smeri (avtomatika), ima - izpit iz varstva pri delu, - izpit za upravljalca kotlovskih naprav in klimatizacije, - vozniški izpit B-kategorije. Kandidati bodo opravljali preizkus praktičnega znanja upravljanja s klimatskimi, kotlovskimi in drugimi napravami objekta, o čemer bodo posebej obveščeni. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, krajši življenjepis in pisne reference o dosedanjih delovnih izkušnjah pošljite v osmih dneh po razpisu. Svet Osnovne šole BOGOJINA razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa 53. in 145. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS št. 12/96 in 23/96) ter imeti pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovodnega dela šole. Ravnatelj bo imenovan za dobo štirih let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi razpisa (do vključno 11.8. 2000) na naslov: Osnovna šola Bogojina, Bogojina 134, 9222 BOGOJINA, z oznako »ZA RAZPIS«. Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v 15 dneh po končanem postopku. Poroke MATIČNI URAD ČRENŠOVCI: Dušan Utroša, podčastnik slovenske vojske, iz Črenšovec in Lidija Prša, ekonomska tehnica, iz Žižkov; Zoran Žekš, avtomehanik, z Dolnje Bistrice in Matejka Gjerek, upravna tehnica, z Dolnje Bistrice; Jožef Sobočan, mesar, iz Melinec in Martina Lebar, šivilja, z Gornje Bistrice; Robert Gostan, zidarski delavec, iz Lipe in Simona Kavaš, prodajalka, iz Odranec (poročila sta se v Odrancih); Ermin Kovač, upravnik pošte, iz Beltinec in Gabrijela Režonja, raz-dredna učiteljica, iz Črenšovec: Franc Škrinjar, avtoličar, z Vešči-ce in Marjana Kovač, pomožna šivilja, iz Trnja. Radio Murski val 94,6 Mhz Nedelja, 6. avgust, ob 10.30 Nedeljska križanka, ki jo pripravlja Dušan Loparnik Rešitve sporočajte po telefonu. Številka je 537 17 10 fBIlil , 3. avgust 2000 NAPOVEDNIK 31 kulturni koledar DOGODEK VELIKA POLANA Program prireditev na Polanskih dnevih: - Četrtek, 3. avgusta: ob 13.00 srečanje upokojencev, ob 17.00 predstavitev tržaških Slovencev z literarnim večerom pesnikov iz Brega in kulinarična predstavitev knjige »Je več dne-vou ku klobas«, ob 19.00 gledališka predstava Življenje profesorjev v izvedbi gledališča Torpedo, ob 20.00 koncert Victory - Petek, 4. avgusta: ob 20.00 koncert Avsenikov večer - Sobota, 5. avgusta: ob 13.00 predstavitev MORS in slovenska vojska, ob 20.00 koncert na prostem: Peter Lovšin + Soulfingers + Davor Radolfi & Ritmo Loco + Gnila jajca - Nedelja, 6. avgusta: ob 11.30 zabavni program z ansamblom Magnet, ob 19.00 zabavni program z duom Karmen, ob 20.00 koncert Agropop, ob 21.00 gledališka predstava Pogreb v izvedbi gledališča Torpedo. MORAVSKE TOPLICE » - V soboto, 5. avgusta, ob 20. uri se bo v zdravilišču v športnem parku začel poletni večer z Natalijo Kolšek in Kristali. V primeru slabega vremena zabava odpade! BUDIMPEŠTA - Od 3. do 5. avgusta bo v prostorih Sklada za madžarsko kulturo na Trgu Svete Trojice srečanje regij v okviru V. dnevov karpatskega bazena, kjer bodo sodelovali tudi prekmurski madžarski pisatelji, recitatorji in Kulturno društvo Orseg iz Hodoša. LENDAVA - V soboto, 5. avgusta, bo v okviru poletnih večerov potekal kulturno-zabavni program. - Od 7. do 16. avgusta (od ponedeljka do srede) bo v Lendavi, Gy6ru na Madžarskem in na Slovaškem potekal Gydrski literarni tabor. BELTINCI - Od 7. do 12. avgusta bodo potekale otroške in mladinske delavnice. MELINCI - V nedeljo, 6. avgusta, bo proščenje. PEČAROVCI - V soboto, 5. avgusta, bo v gostilni Zelko potekalo prekmursko srečanje. FILOVCI - V nedeljo, 6. avgusta, ob 9. uri se bo v Športnem centru začelo občinsko gasilsko tekmovanje. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V soboškem gradu si lahko ogledate Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne postavitve je na ogled tudi stalna likovna razstava Od poznega srednjega veka do modernizma. - V Galeriji je od 8. do 31. avgusta na ogled izbor slik in skulptur iz stalne zbirke. - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij Jožeta Denka. - V preddverju grajske dvorane je na ogled razstava del članov fotoklubov izDurdevca, In-golstadta in Murske Sobote. - V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za obisk se najavite na tel.: 21 433. - V Novi galeriji Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava del akademskega slikarja Jožeta Šubica iz Maribora. LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. V muzeju se lahko naročite tudi za ogled mesta. - V knjižničnem oddelku za otroke in mladino je na ogled razstava Človek in okolje, v malem razstavnem prostoru pa je razstava slik in. skulptur Marjete Zajnkovič. BELTINCI - V prostorih zdravstvenega doma so razstavljena dela Izidorja Horvata - Izaka. PUCONCI - V občinski zgradbi je na ogled razstava del osnovnošolskih otrok Cvetje, simbol miru in sožitja med mladimi v združeni Evropi. DOBROVNIK - V Kulturnem domu je na ogled razstava Plečnik skozi Prekmurje dijaka mariborske Srednje gradbene šole Boruta Šantaka. MORAVSKE TOPLICE - Do 25. avgusta razstavlja slikar Vlado Renčelj. LAAFELD/POTRNA - Do 2. septembra v Pavlovi hiši razstavlja slikarka iz Sirije Mony Khoury. Murska Sobota Petek, 4. avgusta: ob 20.00 ameriška romantična drama Najina zgodba Sobota, 5. avgusta: ob 20.00 Najina zgodba Nedelja, 6. avgusta: ob 20.00 Najina zgodba Ljutomer Sobota, 5. avgusta: ob 20.00 ameriška komedija Happy Texas Nedelja, 6. avgusta: ob 20.00 Happy Texas BOR Z/> ZNANJ/ Vieinforma-cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? - Ponuja se pripravljanje zdrave prehrane iz soje. - Ponuja se znanje izdelave uporabnih prtičkov in prtov. - Iščejo se inštrukcije iz slovenščine. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 36 566, vsak delavnik od 10.00 do 18.00. Ko je hudo, me pokliči! Delimo vstopnice za kino Stigmata, Nina, Začetek konca in še mnogo mnogo, je filmov, v katerih je igral Gabriel Byrne, kar je med številnimi pravilnimi odgovori vedela tudi naša nagrajenka Lidija Horvat, Zorana yelnarja 42/a, 9000 Murska Sobota. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje se glasi: Vam je Gabriel Byrne všeč (kot igralec)? Da ali ne? Odgovor: Odgovore pošljite do 8. avgusta na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Kupon št. 31 NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. THE TIME IS N0W - Moloko 2. SUMMER MOVED ON - A-ha 3.1 NEED TO KNOW - Marc Anthony 4. BREATHLESS - The Corrs 5. ZASTAVE - Parni valjak 6. BEAUTIFUL THAT WAY - Noa 7.SEITU-Nek PREDLOGI: ROME WASN'T BUILT IN A DAY - Morcheeba NO ME DEJES DE QUERER - Gloria Estefan TEMPERA - Cubismo & Gibonni LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. GLAS SRCA - Twins 2. ODISEJA - Vili Resnik 3. NE USTAVI ME NIHČE - Anja Rupel 4. POSKUSI POZABITI - Miran Rudan 5. MESEČINA - Tanja Ribič 6. MANUELA - Dominik Kozarič 7. ČRTA - Slavko Ivančič PREDLOGI: KRALJICA POROČNEGA TEKMOVANJA - Califomia RDEČE OČI - Posodi mi jurja NE KLIČI ME - Nuša Derenda LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. SREČA ME JE ZAPUSTILA - Čuki 2. SUPER DAMA - Drago Jošar 3. VRAČAM SE DOMOV - Ptujskih 5 4. SANJAJ Z MENOJ - Ans. Lojzeta Slaka 5. SEZIMO Sl V ROKO - Nagelj 6. LJUBIM TE - Kraški kvintet 7. ČEZ SEDEM LET VSE PRIDE VPRAV - Šaleški fantje PREDLOGI: HVALA ZA KRUH - Mladi Dolenjci LJUBEZEN NA RECEPT - Ans. Marjana Kočevarja K TEBI MATI-Dan in noč Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 10. avgusta 2000, na naslov: Murski val, Uiica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 31 ■ GLASUJEM ZA SKLADBO NSTSNMV: ___________________________________________________ । 7 VELIČASTNIH:____________________________________________ | GLASBA j NAŠEGA SRCA: _____________________________________________ | Ime in priimek ter naslov:________________________________ Im mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm aJ Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo GRADBENI DELAVEC ŽELEZOKRIVEC; določen čas 24 mes. ; 12mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: PISNE VLOGE NA NASLOV: BETONARNA PETELIN, TRATE 23, 9250 G. RADGONA; do 19. 08. 00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA GRADBENI DELAVEC; določen čas 24 mes. ; 12 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: PISNE VLOGE NA NASLOV:BETONARNA PETELIN, TRATE 23,G. RADGONA ZA DEL. MESTO V G. RADGONI ALI V PUCONCIH; do 19. 08. 00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA DELAVEC BREZ POKLICA POMOŽNA DELA PRI MONTAŽI GRADBENIH ELEMENTOV; določen čas 4 mes. ; 6 mes. delovnih izkušenj; do 08. 08. 00; LUKMAN ZLATKO S. P. MONTAŽA GRADBENIH ELEMENTOV, PRESIKA 7A, LJUTOMER; št. del. mest: .4 OBDELOVALEC KOVIN OBDELAVA KOVIN-REZKANJE; določen čas 3 mes. ; 3 I. delovnih izkušenj; Skupno stanovanje; ostali pogoji: LAHKO JE TUDI PRIUČEN REZKALEC BREZ IZOB RAZBE; do 07. 08. 00; NEMEC DRAGO-STRUGARSKO-MEHANICNA DELAVNICA, KRAJNA 34A, TIŠINA ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE POMOŽNI DELAVEC ZA ZIDARSKA DELA; določen čas 6 mes. , 2 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: LAHKO SE ZAPOSLI TUDI DELA- 7 ZNANJEM V ZIDARSTVU; do PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba _____________________l-H HI-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 9 10 2_____1________3 25 08. 08. 00; DISKONT - UNIVERZAL NA VELIKO IN MALO D. O. O. , KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 136, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU VOZNIK VILIČARJA VOZNIK VILIČARJA; določen čas 3 mes. ; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: BIVALIŠČE GORNJA RADGONA Z OKOLICO; do 04. 08. 00; FLAMINGO D. O. O. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, ČREŠNJEVCI 158, GORNJA RADGONA NATAKARSKI POMOČNIK NATAKARICA-NATAKARSKI POMOČNIK; čas zaposlitve : ni podatka; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: LAHKO KONČANA OŠ ALI KATERA DRUGA SOLA PRIJAZNOST,OKOLICA TURNIŠČA; do 03. 08. 00; PANTOVIČ STANISLAV S. P. DNEVNI BAR Ll-BERO, RENKOVCI 53B, TURNIŠČE STROJNI MEHANIK STROJNI KLJUČAVNIČAR; določen čas 24 mes. ; 12 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: PISMENE VLOGE NA NASLOV BETONARNA PETELI N, TRATE 23, G. RADGONA; do 19. 08. 00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK TOVORNIH VOZIL; določen čas 24 mes. ; 12 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C; ostali pogoji: PISNE VLOGE NA NASLOV:BETONARNA PETELIN, TRATE 23, G. RADGONA (ZA DEL. MESTO V G. RADGONI), ZA-ŽELJENA C KATEGORIJA; do 19. 08. 00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA TESAR TESAR - 2 (DELOVNO MESTO V G. RADGONI IN V PUCONCIH); določen čas 24 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: PISNE VLOGE NA NASLOV:BETONARNA PETELIN, TRATE 23, 9250 G. RADGONA; do 19. 08. 00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA ZIDAR ZIDAR; določen čas 24 mes. ; 24 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: PISMENE VLOGE NA NASLOV BETONARNA PETELI N TRATE 23, G. RADGONA; do 19. 08. 00; PETELIN IGOR S. P. BETONARN^ PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE VOZNIK TOVORNJAKA; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C; ostali pogoji: INFORMACIJE TUDI NA GSM:041-751-884; do 08. 08. 00; KUHAR JOŽEF S. P. GRADBENA MEHANIZACIJA, BAKOVCI, MLADINSKA UL. 72, MURSKA SOBOTA VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TEŽKIH MOTORNIH VO ZIL; določen čas 3 mes. ; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: C,E; ostali pogoji: BIVALIŠČE GORNJA RADGONA Z OKOLICO; do 04. 08. 00; FLAMINGO D. O. O. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, ČREŠNJEVCI 158, GORNJA RADGONA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA; določen čas 3 mes. ; 1 I. delovnih izkušenj; do 04. 08. 00; GLORIJA D. O. O. , LOMANOŠE 6C, GORNJA RADGONA PRODAJALEC PRODAJALEC-PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes. ; do 04. 08. 00; GMTD. O. O. MURSKA SOBOTA, CVETKOVA ULICA 34, MURSKA SOBOTA NATAKAR NATAKARICA; nedoločen čas; do 12. 08. 00; ČERPNJAK FRANC S. P. , DNEVNI BAR, GORNJI PERTO-VCI 34/D , PETROVCI NATAKARICA; določen čas 24 mes.;3l. delovnih izkušenj; ostali pogoji: SAMSKA, BREZ DRUŽINE, BIVALIŠČE: OKOLICA, ODDALJENOST DO 10 KM; do 04. 08. 00; VARGA MILAN S. P. OKREPČEVALNICA VIKTORIJA, FILOVCI 7, BOGOJINA TRGOVINSKI POSLOVODJA POSLOVODJA V TRGOVINI Z ŽIVILI; določen čas 3 mes. ; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: BIVALIŠČE MARIBOR Z OKOLICO; do 04. 08. 00; FLAMINGO D. O. O. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, ČREŠNJEVCI 158, GORNJA RADGONA EKONOMSKI TEHNIK VODENJE POSLOVNIH KNJIG; določen čas 6 mes. ; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ZNANJE VODENJA FI NANČNEGA POSLOVANJA ZA SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA, STAROST OD 30 LET; do 04. 08. 00; ZAKOJČ JOŽEFA S. P. GOSTILNA ZAKOJČ, GORNJA BISTRICA 84, ČRENŠOVCI EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK KOMERCIALIST; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: B; bstali pogoji: VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE, DELO NATERE NU, SAMOINICIATIVNOST,STAROST DO 25 LET; do 08. 08. 00; BIRO RIJA D. . O. O. PODJETJE ZA STORITVE IN SVETOVANJE, SLOMŠKOVA 25, MURSKA SOBOTA INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJA GRADBIŠČ,PROIZVODNJE IN STORITEV I. ; določen čas 24 mes. ; 24 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: PISMENE VLOGE NA NASLOV BETONARNA PETELI N, TRATE 23, 9250 G. RADGONA; do 19. 08. 00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA PROFESOR DEFEKTOLOGIJE ZA DUŠEVNO MOTENE SPECIALNI PEDAGOG; določen čas 12 mes. ; do 04. 08. 00; OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA LJUTOMER, CANKARJEVA CESTA 10, LJUTOMER; št. del. mest: 2 PROFESOR MATEMATIKE PROFESOR MATEMATIKE; določen čas 12 mes. ; do 04. 08. 00; OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA LJUTOMER, CANKARJEVA CESTA 10, LJUTOMER PROFESOR KEMIJE UČITELJ KEMIJE; nedoločen čas; do 11.08. 00; GIMNAZIJA MURSKA SOBOTA, ŠOLSKO NASELJE 12, MURSKA SOBOTA Na kratko Krašče Ob Ledavskem jezeru pri Kraš-čih je taborilo 35 mladih skavtov iz gomjeradgonske župnije. Ob zaprisegi je bila maša, ki so jo darovali radgonski župnik Andrej Zrim, per-toški župnik Jože Vinkovič in radgonski kaplan Alojz Kačičnik. Mladi skavti taborniki, stari med 11 in 16 let, so imeli tudi odprti dan in tedaj jim je prišlo na obisk kar 150 svojcev in drugih, ki jih je zanimalo, kako preživljajo čas v naravi. (F. KI.) Odranci Še ta mesec bodo začeli graditi na igrišču NK Odranci tribune za gledalce. Občina bo za naložbo primaknila 19.000.000 tolarjev. Enkrat poznje, ko bo spet kaj več denarja, bodo namestili 600 sedežev in tribune tudi pokrili. Pod tribunami bo 300 kvadratnih metrov uporabnih pokritih površin, ki naj bi jih tudi uredili in bi bile na voljo za rekreacijo občanov. (J. Ž.) Gornja Radgona V Gornji Radgoni so sprejeli sklep o ureditvi modre cone, in sicer za parkirišča na tržnici, ob trgovini Emona Market, ob avtobusni postaji in ob Prežihovi ulici pri pokopališču. Pri slednjem bo mogoče parkirati brezplačno tri ure, pri avtobusni postaji in pri Emoni eno uro, za parkiranje pri tržnici pa bo treba plačati. Tam bodo namestili avtomat za pobiranje parkirnine. Za red bo skrbel komunalni redar, ki ga je zaposlila občina. Omejitev parkiranja v modrih conah velja vsak dan od 7. do 16. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. (L Kr.) ZADNJA STRAN Menjalniški tečaj Pomurske banke 1. 8. 2000 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 1. 8. 2000 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup ■ Prodaja Avstrija 1 15,0320 15,0469 15,1677 Nemčija 1 105,7582 105,8626 106,7130 Francija 1 31,4130 31,5645 31,8180 ZDA 1 223,8340 223,6060 226,3056 Švica 1 133,5949 133,4588 135,0701 Italija 100 10,6827 10,6932 10,7791 OBRESTNE MERE od 1. avgusta 2000 dalje Temeljna obrestna mera - TOM - za avgust znaša 0,7 % mesečno oz. 8,58 % letno. V avgustu vam med drugimi ponujamo tudi naslednje možnosti varčevanja: Kratkoročna vezava tolarskih sredstev Rok vezave Obrestna mera Skup. I. obr. mera Od 31 do 90 dni Od Tom + 0,8 %do Tom +1 % 9,45 % do 9,67 % Od 91 do 180 dni Od Tom + 1,85 % do Tom + 2,25 % 10,59% do 11,03% Od 181 do 365 dni Od Tom+ 2,9% do Tom +3,25% 11,73% do 12,11 % Dolgoročni depozit z Rok vezave valutno klavzulo (Va = DEM, EUR) Znesek Skupna letna obrestna mera Nad 12 mesecev Od 500 DEM, od 250 EUR Val. ki. + 3,81 % Nad 24 do nad 60 mes. Od 500 DEM, od 250 EUR Val. ki. + 4,33% do Val. ki. + 5,55 % Depozit z rokom vezave Rok vezave Obrestna mera Skup. 1. obr. mera Nad 24 mesecev TOM+ 4,33% do TOM+ 4,50% 13,29 % do 13,47 % Nad 36 mesecev TOM + 4,85 do TOM + 5 % 13,85% do 14,01 % Nad 60 mesecev TOM 5,55 % do TOM 5,70 % 14,61% do 14,77 % Ponujamo vam tudi standardni izbor možnosti kratkoročne vezave tolarskih sredstev. Za podrobnejše informacije nas obiščite v najbližji enoti. Z veseljem vam bomo svetovali. _____ /O ) pomurska banka --------/ Pomurska banka d. d.. Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke VESTNIKOV KOLEDAR 3. avgust, četrtek, LIDIJA 5. avgust, sobota, MAŠA 6. avgust, nedelja, LJUBO 7. avgust, ponedeljek, GOJKO 8. avgust, torek, DOMEN 8. avgust, sreda, ROMAN Lunine mene: 6. avgusta bo sonce vzšlo ob 5. uri in 50 minut, zašlo pa ob 20. uri in 24 minut. Dan bo tako dolg le 14 ur in 34 minut. 7. avgusta ob 3. uri in 3 minute bo na nebu prvi krajec. MERKUR* 2 O vrtnega pohištva, opreme za piknike in kampiranje motornih, električnih in ročnih kosilnic STIGA in AL-KO Znižanje cen velja od 27. julija do odprodaje zalog. Pri takojšnjem plačilu z Merkurjevima karticama še dodatni 4-odstotni popust. Obiščite nas v Merkurjevem trgovskem centru v Murski Soboti, od 8. do 20. ure, v soboto od 8. do 13. ure. Telefon: 02 530 10 00. a osrednji prireditvi letošnjega že tridesetega folklornega festivala v Beltincih, ki sojo poimenovali Praznik slovenske folklore, je sodelovalo 12 folklornih skupin. Za obiskovalce je bila gotovo najbolj zanimiva folklorna skupine Vagonar iz Slovaške, ki jih je poleg glasbenikov spremljala še ženska pevska skupina. Ta folklorna skupina je imela v petek zvečer tudi samostojni celovečerni nastop. beltinski folkloristi s prekmurskimi plesi, člani KUD-a Tončka Breznarja iz Korene so predstavili spomin na mlatitev, folklorna skupina iz Gornjega Senika pa porabske plese. Folklorna skupina KUD-a Hotiza je predstavila tradicionalno pustovanje, KUD Franceta Prešerna iz Račne se je predstavilo z dolenjskimi svatbenimi plesi, Folklorna skupina Draga-tuš pa je predstavila belokranjske plese. V sredo, 26. julija, so odprli razstavo fotografskega gradiva in časopisnih člankov, na kateri so predstavili trideset let festivalov. Naslednji dan se je začela glasbena delavnica, na kateri je Tomi Rauch mlade učil igrati ljudsko glasbo na značilnih ljudskih instrumentih. Na večeru tamburaške glasbe so nastopili tamburaši iz Beltinec, Bisernice pri Kranju, Frankopanov ih Ivančiče iz Hrvaške, Cirkulan in domača skupina Langa. V sobotnem etno večeru so nastopili Mala beltinška banda, Prleški muzikanti iz Ivanjkovec, Volk folk iz Ilirske Bistrice, Vagonar iz Slovaške, Ira roma iz Škofje Loke in Jutra iz Madžarske.V predstavitvi starih običajev in | V dvoje je lepše Ko se je pred dnevi zbralo na Benkovi turistični kmetiji na Spodnji Ščavnici na dvodnevnem gostovanju nad 130 svatov, to za mimoidoče ni bilo nič nenavadnega, saj le redko .mine konec tedna, ko ne bi tam svatovali. Razlika pa je vendarle bila! Tokrat je bila v belem domača hčerka -natakarica Renata Benko, rojena 1975. leta, ki se je poročila s svojim izvoljencem Damijanom Žižkom, rojenim 1976. leta v sosednjih Lešanah. Za urne pete so poskrbeli člani Radgonskega kvinteta. Poznata se že iz osnovnošolskih let. Pred dobrimi sedmimi, ko je fant obiskal simpatično dekle na turistični kmetiji, pa je vzniknila ljubezen, ki se je poglabljala z vsakim naslednjim srečanjem, nato pa v nekajletni zunajzakonski skupnosti. Civilni poročni obred je vodil na matičnem uradu v Gornji Radgoni Dušan Zagorc - Dule, cerkveni poročni obred v gornjeradgonski župnijski cerkvi pa je imel kaplan Lojze Kačičnik. Renati, ki ima sedaj priimek Žižek, je bil poročni priča brat Sandi z Anito, ženinov priča pa je bil birmanski boter Franc Kardinar z Veroniko. Pa otroci? Gornjeradgonski župnik in dekan Andrej Zrim je mladoporočencema zaželel najmanj pet otrok, toda Renata in Damijan sta se odločila, da bosta z naraščajem še nekaj časa počakala. - O. B. Poleg Slovakov so na zaključni prireditvi med drugim nastopili še Praznik slove VESTNIK znova preseneča in nagrajuje NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Ime in priimek:____T___‘_____ Ulica: ______________________ Kraj:___________________ Pošta:_______________________ Podpis:* Datum naročila:_____________ osem vasi, ki so predstavili tradicionalne delovne običaje, obrti in tradicionalne oblike zabave. Tako so predstavili luščenje koruze, izdelovanje opeke iz zemlje, izdelovanje izdelkov iz slame in lesa, čiščenje »omlačenega« zrnja s starinskimi napravami, ves potek izdelovanja platna iz lanu, tradicionalno izdelovanje mošta iz jabolk in drugo. Obiskovalcem pa so bile na voljo tudi številne tradicionalne domače jedi, kot so krapci, gibanice, gibice in opajani kruh. J. GABOR! Folklorna skupina Vagonar iz Slovaške je navdušila (Foto: J.Ga.) Na Polanskih dnevih so imeli tudi tekmovanje v praznjenju obcestnih jarkov z zabojem za gnojnico. Tekmovanje sta vodila župan Štefan Prša in predsednik turističnega društva Damjan Jaklin. Beltinčani se sprašujejo, kam je izginil križ, ki je bil nabit na kulisi prekmurske iže pred začetkom 30. folklornega festivala. * * * Razkriški župan Stanko Ivanušič je začel s pripravljalnimi deli za selitev broda iz razkriške mlake na staro brodišče pri Gi-' bini. Sicer pa za Stanka pravijo, da je zelo prilagodljiv. V prejšnjih časih se je ravnal po meri partijskega sekretarja, zdaj pa je veren domačemu župniku. * * * Velegraditelj odseka proge na Hodošu Primorac je zaprosil letalsko upravo štorkelj, da mu pomaga preseliti žabe v novi biotop. * * * Znani lastnik gosposkega psa, občasni roler in kandidat za mojstra vrtnega šaha Miran Be-loglavec odhaja na zasluženi dopust. Pred Pomursko založbo že utrjujejo teren, kamor bodo postavili Piramido iz Zagorja. Prezidij še raziskuje, ali bo dovolj velika, da bo prestregla vso negativno energijo, ki se sprošča nad pomurskim založništvom. k k * Ni nam uspelo izvedeti, ali so bili buldožerji, ki so vozili po spomeniško zaščitenem tlaku v lendavski cerkvi, blagoslovljeni. S 1. avgustom so dobili Prekmurci prvi popolnoma naravni jabolčni sok Maj. Prezidij je izvedel, da so iz tovarne sokov v Mestinju izginile manjše količine jabolčnega soka. * * * Potem ko so v Mestni občini Murska Sobota že kupili dve kolesi za policiste, bo župan Slavic zdaj nabavil še kolesa za občinske funkcionarje. S tem želi pred svojim strankarskim kolegom Kelemenom upravičiti gradnjo kolesarske steze v Grajski ulici. * * * Prezidij naše rubrike obvešča župana Antona Slavica in mestni svet, da so vse informacije v tej številki Vestnika preve-•rjene. k k * Veliki škorpijon se vrača v državno upravo, čeprav po normativih MORS-a že izpolnjuje pogoje za pokojnino. k k k Stalni gostje soboške Jelše so nam sporočili, da so ob četrtkih že nekaj časa prikrajšani za prebiranje Vestnika. Pot od Zvezde do Jelše je včasih dolga tudi dva dni. * * * Znani bistriški rančar Anton Vučko se pripravlja na študijski obisk v Moldaviji, kjer se bo s tamkajšnjim društvom kmečkih fantov in deklet dogovarjal ža izmenjavo. KEŠEMA KONJ