Politika priročna in odročna. II. nSlovenijazedinjena bi bila prva pot do jngoslovanske akupine." Kot praktični politikarji raoramo skrbeti najpoprej za-se, to je: delati nam je na t<>, da tudi nas Sloveuce mariborskega okraja pribodnja Sloveuija obsega, in da nas nemila osoda ne potisne v kako Deraško skupino. Nevarnost za nas je velika. Na ineji snio proti Nemštvu, ki je naše prebivalstvo ne le po mestib, nego tudi pokrnetib silno prerilo. Narod v maribor<-kein okraju je v obče zgnbil narodbo zavednost; ves zbegan in nemškutarije pijan sovraži narodDO stvar in tujcem pete liže. Le par krajev je še ohranilo čast narodne zavednost in bratovske Ijnbezni. V tem oziru se diči sv. Peter pri Mariboru, Fram in posamesDe soseske v Goričkem. V drugih krajih neinškutarija cvete, ali pa ljudje ne marajo čiato nič ne za politiško, ne za narodno življenje. Le tako je bilo nasprotni stranki niogoče, tudi pri zadnji volitvi zmagati. Kako daleč smo tukaj od zaželenega cilja, spričuje bolj ko vse drugo ravno to, da so neničurji naše Ijudi plasili s tem, česar jim je k narodnemu obstanku ne ogibno potreba, kot ribi vode. Plašili in preplašili so jih — 8 nzedinjeno Slovenijo", češ, da bi potem več davkov imeli, ker je Kranjska bolj uboga, in da bi se potem proti nemškemu Štirskeniu in Koroškemu zavori (šrange) potegnili, in bi se za vsako reč, ki se izvaža ali vvaža, vozuina (col) plačevati rnorala. Mi se ve da se takim oslarijam sniejirao, in drugi se nad njimi jezijo; pa eni kotdrngi niruamo prav, ker se nad nevednostjo ni ne smejati, ne togotiti, marveč se je le prav resno vprašati: kako nevedne pudnčiti in jih na pravo pot spraviti ? Iu sopet nam stopi, kot nadležoi Mefisto, vprašanje pred oči: kako, po kterem potu je zbeganim, v uemškutarijo vtopljenim Ijudem do živega priti, jih podatiti ? Ce narodDJaki ne skušamo v ožjo dotiko priti z ljudmi, ampak smo zadovoljni, da smo satni narodnega dnba navdani in da čitaje novine visoke politiške uiisli suujemo in navdušeno svoje simpatije ali antipatije odkrivamo: smo zares poliliški otročaji, ker pnstimo pri vsem svojem narodnein navdušenju, narodnim nasprotnikom na stežaj odprta vrata do Ijudetva, da ga za svojo reč obdelujejo, ter nam pot zategajo, da nas naposled rojaki satpi odrivajo. Ako ostane stvar pri nas, kakor žalibože do zdaj, bomo v kratkem gotovo videli, da bodo nasprotniki vnovič sproženo idejo o jugoslovanski skupini kot izdatno orožje proti nam obrnoli in še več zmešnjave napravili, kakor 8 strašilom zedinjene Slovenije. Iz tega sicer za nas ne sledi, da misel o jugoslovanski skupini zatajujerno in skrivamo, nego sledi le to, da se pred vsem politike držimo, ki namreč narod tega okraja, v kterem bivamo, pripravija in budi za to, česar neogibno potrebuje, hoče li kot narod obstati. Slovencem proti nemški meji bivajočiiu je potreba izdatne podpore od narodne stranke, ktera mora vse žile napeti, da se narodna zavest vzbudi. Ako se to posreči , bo tudi narod o jugoslovanski skupini istib misli, kakor mi, ako pa pustimo Ijudi v nemar in nemčurjem v pestčb, bo gotovo ta narod sam največi nasprotnik vsemu prizaderanja tudi naj bolj vnetih narodnjakov. Edor misli kaj doseči , brez da Ijudstvo za stvar gori, se v odločilnih časih grozno blamira. Eakor stvari dandanas 8toj6, se brez narodove volje sicer uovi davki nakladajo, ne pa dežele po naroduosti v nova pcilitiške celote devljejo. Brez splosne narodoe zavesti ne nioreino na nijcno etrau; narodno zacest buditi je za zdaj edino potrebno, je in bi inorala naša politika biti : V8e drugo nan» je silno odročno in ostaae neplodno, dokler nismo vzbudili narodnega duha v svojcm duševno zakopanem okraju. To je bil poglavitni nauien, zarad kterega se je bilo lansko leto v Mariboru osuovalo npoiiliško društvou. A bilo je — initvo rojeno dete. Vzrok temu rajše zamolčiruo. ŽaI<i8tni izid posleduje volitve je spodhudil uektere douioljube, otsnovati nkouservativno politiško dništvo", čigar blagi natnen je: zdru/.iti k vzajemneDiu delovanju vse uarodne moči in rešiti Slovence oiariborskega ukraja narodnc in politiške smrti. Skoraj bo pol leta, kar društvo obstoji; ali imenik društvenikov docnoljuba »ilno v oči kolje, ko pogreša marsikterega narodnjaka, ki bi sposoben bil pripomagati k vzbujenju ubogih Sloveucev mariborskega okraja. V Mariboru in nja okraju, kdur nas je sredi mlarnega, ua pol ponemčenega naroda le niala peščica uarodnjaknv, se zamore kaj zdatuega le opraviti , ako si vsi lepo složuo v roke sežemo in brez ongavljeuja v enem dubu delatuo. Konservativno politiško društvo ni zaradi sebe oHuovano, nego za okraj, da se ljudje tudi na politiškem polju izobrazijo. Komar je zares raar za blagor naroda, ne odtegne svojib moei drnštvu, ki iuia poglavitni narnen: kazati rojakoni pravo pot v politiikem živIjenju. Ker smo prepričani, da v razvoju zdiave politike nenaravnih skokov ni, da Slovenci starodavne grebe nesložnosti svojib preddedov le s tem popraviti zamorerao, ako smo odkritosrčni in složui: zato želimo, da bi konservativno politiško društvo prijatelsko središče bilo, v kterem se striojajo uioei vseh , naj si bodo tega ali onega etanu. — Da bi ne bil to glas vpijočega v pustoti!