Knjižnica Velenje
Titov trg 5 3320 Velenje
OBČINE
LETO 3
8. PIKIN FESTIVAL
Letos se bo najvcčji slovenski otroški festival, ki ga otoei takoj po pričetku šole nestrpno pričakujejo pričel 19. in trajal vse do 27. septembra. Osrednja tema letošnjega festivala je film. In izšla bo knjiga Pika... in knjiga Pikine zgodbe (izbor najboljših zgodbic, ki so jih otroci poslali na natečaj). Dva dni bo trajal filmski maraton, otroci bodo hodili na planinske, ekološke in zgodovinske izlete... Ves teden se bodo vrstile ustvarjalne delavnice, gledališke predstave... Manjkalo ne bo zabave... Se posebej pester in vesel bo Pikin dan! Pa to še ni vse!
Preberite program prireditev H.
Pikinega festivala in zagotovo boste našli kaj zase.
NOVO SONCE
Pobrskajte doma, izberite lepo ohranjeno otroško knjigo in jo prinesite na festival. Pika Nogavička bo zbrane knjige podarila otrokom v slovenskih bolnišnicah.
Položitev temeljnega kamna
petek, 19. septembra 997, bo na zemljišču ob novi bencinski črpalki v Šoštanju položen “temeljni kamen” za gradnjo novega 67-stanovanjskega bloka s poslovnim prostorom v pritličju. Temeljiji kamen bo položil župan občine Šoštanj Bogdan Menih. Gradnja tega stanovanjskega objekta bo za občino Soštajij zelo dragocena pridobitev, saj bo Šoštanj po dolgem času spet dobil nekaj novih stanovanj. S pridobitvijo novih stanovanj se bo vsaj delno omilila pereča stanovanjska problematika, sai je prošnikov za stanovanja veliko, stanovanj pa ni.
Zemljišče za gradnjo je oddala
razpisa. Kot najugodnejši ponudnik je bil izbran GIP Vegrad Velenje, ki
Občina Šoštanj na podlagi javnega idi
je bil izbran GlP V« lio objekt gradil v okviru gradnje za trg.
Za nakup stanovanj so se načeloma že odločili Termoelektrarna Šoštanj, Premogovnik Velenje in Občina Šoštanj. Možen bo seveda tudi individualen nakup stanovanj, o čemer je možno dobiti informacije pri investitorju bloka - GIP Vegrad Velenje.
Predvideno je, da bo gradnja zaključena v naslednjem letu, ko bo objekt tudi predan svojemu namenu.
Občina Šoštanj NOE za gospodarstvo in prostor
NAPOVEDNIK
Kr
je bilo Družmirje
licija skbnistva za naravo
Zlati jubilej Lovske družine Velunja-Šoštanj
pan 5
Pisan mozaik življenja
Gospod Matko Jonko pripoveduje
strano
50 let košarke v Šoštanju
Dan košarke in knjiga spominov
ŠOŠTANJ
PRAZNIK
V soboto, 20. vseptembra, bo pri Ribiškem domu na jezeru in ob njem PRAZNIK LUCI - Zur za mlade z naslednjim sporedom:
-	pričetek ob 18.uri z glasbo za mlade;
-	ob 19.uri prihod Pike nogavičke s krajšim sporedom;
-	ob 20.uri prihod Tresimirja, ki bo prižgal tisoče luči, kot jih Šoštanj prižiga vsej Sloveniji;
-	v nadaljevanju ples ob disko glasbi.
Želimo si lepega vremena, kajti sicer prireditve ne bo!
N/
Utrinek iz preteklosti Šoštanja
Posvečeno Šoštanju danes
o smo se dogovorili, da bi naj zapisal nekaj misli ob šoštanjskem občinskem prazniku, sem seveda kot zgodovinar posegel po starih dokumentih. Brskanje po njih me je ponovno pripeljalo do zanimive zgodbe iz časa, ko je Šoštanj dobil mestne pravice, torej do leta 1911. Tega
*
leta ni samo Šoštanj dobil mestne pravice, temveč je le nekoliko mmi
“Dei žu p
dva dolga članka ob samem pogrebu. V slovenskih časopisih pa je
K
nJ y	_
red tem umrl tisti, ki je bil najzaslužnejši za to, Hans Woschnagg.
.... ... ~ - ^
osvetila najprej dolg nekrolog (22.marca), nato pa še
emška “Deutsche Wacht”, ki je v tem času izhajala v Celju, je temu možu
bila pozornost seveda mnogo manjša. 0 Hansu so pisali kot o “šoštanjskem diktatorju” ter poudarjali predvsem njegovo nemštvo in s tem protislovensko razpoloženje. Toda, v Jutru je izšel 5. aprila 1911 leta nepodpisan članek, ki pa daje celotni zgodbi nekoliko drugačen pridih. Ker je nauk, ki ga ta članek razkriva red nami tako zelo “naš“ in še vedno “nepresežen”, se mi zdi več ot upravičeno priobčiti omenjeno razmišljanje ter ga ponuditi v razmislek vsem, ki tako ali drugače danes krojijo naš vsakdan. “Dne 30. marca t. 1. so z velikanskim pompom nesli k večnemu počitku truplo moža, ki je Slovencem v Šoštanju vzel njih prejšnjo pomoč in občinski zastop spravil v nemške roke. Ko sem gledal ta sprevod in vse te z nemškimi trakovi okinčane vence, so mi stopile v žalostni spomin vse tiste zaslepljenosti in nepremišljenosti, s katerimi so Slovenci to rodbino in posebno mladega Haijsa sami pognali v nasprotni tabor. Rodbina Woschnagg v Šoštanju je bila prvotno slovenska, čeprav ne tako odločna kakor naša prvoborca dr. Josip in Miha Vošnjak in dasi je gospa Nemka iz Slovenj Gradca, ki pa je govorila dobro slovenski. Prvi napad na rodbino, prav nepotreben, se je zgodil začetkom 80v let, ko sta stari Woschnagg in njegova gospa dala postaviti na Šoštanjskem trgu soho sv. Marije z nemškim napisom. Tu se je celjski slovenski list iz njiju norčeval in jima očital bahari-jo in hinavstvo. To je oba zakonca silno speklo, češ, da nista Slovencem nikoh nič hudega storila, kar je res, ker je Woschnagg do tistega časa ne samo s Slovenci volil, ampak n. pr. 1. 1867 in 1. 1873 tudi pridno agitiral za slovenske kandidate. Njegov sin Hans pa je bil član Čitalnice in Sokola! On je bil od mladosti silno talentiran in podjeten, pri tem pa časfjlakomen, da je hotel povsod biti na prvem mestu, tako tudi pri Čitalnici in pri Sokolu, kateremu bi res ne bilo škodovalo, ko bi mu agilna mlada moč stopila na čelo! Starejšim gospodom se je to za malo zdelo in ga niso izvolili za starosto. Kar je mladega Hansa tako užalilo, da se ni več brigal za društvo in je izstopil. To je bil drugi korak slovenske kratkovidnosti!
Hans Woschnagg je bil namreč, to se mu mora priznati, v svoji stroki, t.j. v industrijskih in kupčijskih zadevali, izreden talent neumorne delavnosti in energije. S svojim bratom vred je povekšal in razširil usnjarsko tovarno do take veličine, da je zdaj ena največjih tovarn v Avstriji. In kdo je temu kri^, da smo ga Slovenci izgubili izmed svojih vrst?! Slovenci sami! Zal, da to ni edini slučaj! Naši časniki premalo pazijo, ter le prepogostoma napadajo osebno ljudi, ki se jim ne zde dovolj radikalni, s čimer jih odženejo - v nasprotni tabor!”
Slovensko in nemško stranko je danes potrebno zamenjati s kakšnimi od sodobnih političnih strank, imenq, in dogodke nekoliko posodobiti, pa ugotovimo, da se dolina Šentflorjanska do današnjih dni zal ni spremenila.
Tone Ravnikar
Velenje
SP Do 35
LIST
1997
88MSLS Šolanj)
9000624.3
Z *
m n
COBI SS iS
TOREK, 16. SEPTEMBER 1997	CEI li SIT
y \y	■	• ■
ŠOŠTANJ PRAZNUJE IJf Ml l
• •••••••••«•••••••«••i«
Delovno skupino za pripravo prireditev ob občinskem prazniku je vodila misel in želja, da bi se v prazničnih dneh, ki so samo naši, našli skupaj vsi občani, ne glede na politične barve in namere, se razvedrili in bili teh nekaj dni v letu predvsem dobri prijatelji, sosedje in znanci. Naj ostanejo brez dela dežurni godrnjači. Poveselimo in razvedrimo se skupaj.
Občinski praznik bodo obeležile naslednje prireditve:
Sobota, 20. septembra, na jezeru in ob njem PRAZNIK LUCI-Žur za mlade
Petek, 26. septembra:
-	ob 16. uri v vili Široko pričetek OKROGLE MIZE z naslovom BESEDA O PREZRTEM MESTU
Udeleženci bodo povabljeni predvsem iz tistih državnih in političnih krogov, ki bi lahko Šoštanju pomagali zagotoviti boljši razvoj, predvsem kot oddolžitev za tisto, kar Šoštanj žrtvuje za državo.
-	ob 18. 30 uri v vili Široko TISKOVNA KONFERENCA o zaključkih okrogle mize
-ob 19. uri v avli Kulturnega doma Šoštanj otvoritev razstave NEKOČ JE BILA VAS DRUŽMIRJE
Po kratkem kulturnem sporedu in nagovoru župana bo po razstavi vodil prof. Tone RAVNIKAR, ki je tudi “oče” vseh zgodovinskih poudarkov teh prireditev, predvsem pa razstave.
Po ogledu razstave, bo prapremiera filma o vasi Družmirje.
Na to razstavo in prireditev, ki sledi, še prav posebej prisrčno vabimo vse razseljene DRUŽMIRČANE.
-	ob 20. uri v Športni dvorani DRUŽABNO SREČANJE vseh
občanov dobre volje in Družmirčanov. Morda se nam bodo pridružili tudi gosti okrogle mize.
Za dobro počutje bodo skrbeli prizadevni člani Turističnega društva Šoštanj in ansambel GLOBUS.
Nedelja, 28. september v
-	ob 8. 30 PRAZNIČNA MAŠA v cerkvi Sv. Mihaela
Torek, 30. septembra
-obli, uri v Kulturnem domu SLAVNOSTNA SEJA SVETA OBČINE ŠOŠTANJ _
-	ob 18. uri v bivših prostorih Ljubljanske banke OTVORITEV NOVIH PROSTOROV VRTCA.
Od 22. do 28. 9. poteka v Šoštanju TEDEN ŠPORTA.
PRIDITE, KER STE RADI ŠOŠTANJČANI !
o
Upravna enota Velenje v novih prostorih
Prve dni septembra so se delavci Upravne enote Velenje preselili v novo pridobljene poslovne prostore v poslovnem objektu na Rudarski 6a v Velenju, kjer imajo sedaj na voljo skupno 1500 nr površin v treh etažah. Upravna enota Velenje, kjer je zaposlenih 60 uslužbencev, rešuje povprečno 57.000 upravnih zadev letno, kar pomeni skoraj tisoč zadev na uslužbenca, s čimer se glede na znane podatkejivrščajo med najbolj obremenjene upravne enote v Sloveniji.
Z zagotovitvijo novih poslovnih prostorov na eni lokaciji ter ustreznejšo razporeditvijo pisarniških prostorov se bo zagotovila racionalnejša izraba delovnega časa ter skrajšanje posameznih upravnih postopkov. Aktivnosti za pridobitev novih poslovnih prostorov so se pričele v letu 1995, po sprejetju sklepa Vlade Republike Slovenije, da se prioritetno rešuje prostorska problematika Upravne enote Velenje.
Prav v tem času je podjetje Gradis pričelo z izgradnjo nove poslovne stavbe v centru Velenja in ponudilo del prostorov v odkup Servisu skupnih služb Vlade za potrebe Upravne enote Velenje in Inšpekcijskih služb. Tako je Upravna enota Velenje že v samem začetku sodelovala pri izdelavi projektov za prostore, ki so sedaj dejansko funkcionalno popolnoma prilagojeni potrebam za delo upravne enote. Pred preselitvijo v nove prostore je Upravna enota Velenje delovala na treh lokacijah. Največji del prostora se je nahajal v občinski stavbi. Zaradi delovanja upravne enote na več lokacijah je prihajalo do nepotrebnih zastojev pri izvedbi posameznih upravnih nalog, predvsem zaradi prenašanja spisov iz ene v drugo stavbo. Prav tako so bile službe upravne enote pomešane z občinsko upravo ter z Davčnim uradom Republike Slovenije. S preselitvijo v nove prostore je izvedena nekakšna simbolična ločitev državne uprave od lokalne skupnosti, kar ima pomen predvsem za nevtralno obravnavo vseh novih občin, ki so nastale na območju bivše občine Velenje.
Na Rudarski 6a (nova poslovna stavba nasproti Ljubljanske banke Velenje) pa so dosegljivi na naslednjih telefonskih številkah:
Načelnica UE
Tajništvo
Faks
42 21 101 42 21 0 42 21 601
Oddelek za upravne notranje zadeve Vodja oddelka	42 21 201
Tajništvo	42 21 200
Faks	42 21 602
Oddelek za okolje in prostor
Vodja oddelka	42	21	401
Tajništvo	42	21	400
Faks	42	21	603
Oddelek za gospodarstvo, kmetijstvo in družbene dejavnosti Vodja oddelka	42 21 301
Tajništvo	42 21 300
Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve Vodja oddelka	42 21 102
Sprejemna pisarna	42 21 106
B (
M
•rvjvv,
Ob razstavi »Nekoč je bilo Družmirje«	__
26.	septembra bomo v avb Doma kulture v Šoštanju odprli razstavo posvečeno Družmirju. Propad vasi se je izvršil šele pred dobrimi 20-imi leti, ter bi torej lahko domnevah, da je njen propad dobro in natančno dokumentiran. In res so arhivi, ki hranijo gradivo, bogati. Foto dokumentacija pa je pravzaprav relativno skromna. Zato, da imamo kljub vsemu dovolj dobro in natančno foto dokumentacijo sta zaslužna dva fotografa. To sta Lojze Ojsteršek in Franjo Mašek. Oba sta dokumentirala propadanje vasi skozi celotno obdobje. Fotografije Lojzeta Ojsterška so bile že uporabljene za razstavo, zato sem se odločil, da bo tokratna razstava bazirala v prvi vrsti na Maškovih fotografijah, ki so manj poznane in zato verjetno nekoliko bolj zanimive za obiskovalce. V veliki časovni in tudi finančni stiski, s katero se je pripravljal celoten projekt, je bilo nemogoče pripraviti kompleksno predstavitev zgodovine, pomena in propada tako stare in pomembne vasi kot je Družmirje. Zato je namen razstave v tem primeru nekoliko drugačen. Na razstavi želimo predvsem prikazati foto utrinke iz Družmirja, ki pa bodo, upam, s svojo izpovednostjo pričarali nekaj občutkov, ki jih je vas nudila.
V prejšnji številki Lista sem na kratko predstavil nastanek Družmirja ter zapisal nekaj stavkov o njegovem pomenu. Zato želim danes prepustiti besedo Družmirčanom ter njihovim občutkom ob izgubi doma.
Izbral sem nekaj odlomkov iz misli, ki so jih Družmirčani izrekli za slovenske časopise, jih zapisali v svoje dnevnike ah kot šolsko nalogo. Izbor je povsem naključen ter bi lahko bil povsem drugačen, pa bi zopet ponudil enako iskrene občutke. Zaradi naključnosti pričujočega izbora bodo posamezni odlomki ostali nepodpisani, saj hi navedene misli lahko izrekel katerikoli Družmirčan.
»Danes, ko to pišem, bo usoda Družmirja kmalu zapečatena. Pod to zemljo se nahajajo 100 m debele plasti premoga. Industrija raste, ljudje hočejo živeti, mi pa se homo morah umakniti s te zemlje, ki je tisočletja preživljala družmirske rodove... Živimo v strahu in negotovosti, kam se bomo izselili. Jezero, ki nastaja pri Srebretu je zamrznilo in mladina ima namesto na snegu, ki ga zopet ni, svoj direndaj z drsalkami na ledu.«
»Vas leži v Šaleški dohni, ki je bila nekoč jezero. Voda se je odtekla v Pako in nastala je rodovitna Šaleška dolina. V tej dohni je vas Družmirje... Hiše v vasi so strnjene. Skozi pelje asfaltirana cesta. Ko še ni bilo te ceste, so bile spredaj pred hišami brajda in gredice za rože. Kmetje so večinoma imeli od 6 do 12 ha zemlje in gozda. Najmogočnejši so bili:	Srebotnik, Slomšek,
Mašeter, Kokol, Tamše, Novak, Sotler, Virnek, Falk, Božič, Miklav, Spodnji Slivnik, Srebre, Drmol in Bodjan. Manjši posestniki so bili: Zgornji Slivnik, Kosar, Dvornik, Hhš, Muškernik. Obrtniki so bili kovač Ivan Druks, krojač Kadrun, čevljar Krumpačnik in mizar Anton Perovec. Manjše delavske hiše so bile: Ručman, Lorbek, stari Kokol, Cepelnik, Čampa, Miklavžin, Mirna in Pačnik. Proti »Žabji vesi« ah Višpihofu pa so bili:	Piski,
Miklavšci, Praprotniki, Basisti, Ajnzeki, Prazniki, Joževa Ančka, Pačnik Pavla, Vrsnaki, Petehnšeki, Rožiči itd.«
IV
BENCINSKI SERVIS V ŠOŠTANJU
smo ustvarili, zdaj pa naj vse pustimo - kar je za posameznika najbolj boleče, oni pa ga morajo v reševanju množice problemov malce zanemariti. Vedo, da je pogrezanje veliko hujš ujma kot potres, saj ne ostane niti zemlja, na kateri bi se človek lahko znova lotil dela. Tako jim ne jemljejo le doma, temveč tudi košček
srca.«
»23. aprila 1977 smo bili poklicani v sejno dvorano na šoštanjski občini, kjer so nam izročili ključe od stanovanj v novo zgrajenih blokih. Dobila sem garsonjero. Vse je tako majhno, da bom lahko pol premičnin pustila v bajti. Celo življenje sem delala, da sem si opremila 2 sobici in kuhinjo. Usoda pa nas tepe, da nazadnje ne bomo imeh nič, kakor tisti, ki jim potres uniči hiše.«
»Nikoh več ne bo tako lepo, nikjer. Moja sestra je že pred leti rekla, da je sveti Miha na vodi priplaval in bo tudi po vodi odplaval. In je odplaval. Skupaj s cerkvijo ga je zalilo jezero, ki raste iz dneva v dan... Nihče ne ve, kako je, ko moraš na stara leta seliti vse svoje, oditi drugam, v kraj kjer boš tujec.«
»Večkrat opazujem nekega starejšega kmeta, ki zamišljen stoji sredi svojih njiv in travnikov. Z mračnim obrazom se ozira po svojem »malem kraljestvu«... Sedaj pa je prišel čas, ko ga zemlja zapušča, izginja v notranjost... Razočaran je nad njo, vendar čuti, da je ne bo mogel nikdar zapustiti. Toda neizprosno življenje to zahteva od njega, od nas vseh. Vsi postajamo mračni, zaskrbljeni, ni več tiste prave tophne in ljubezni med nami. Gradimo si nove, moderne domove, ki pa nikdar ne bodo mogli nadomestiti naših prvih domov. Z mislimi bomo še vedno živeh na rodni zemlji in domu. Energije, ki je potrebna, da so mesta svetla, tako ne bo zmanjkalo. Zmanjkuje pa svetlobe v naših srcih, ljubezni, ki je energija življenja. Katera energija je potreb-nejša človeku, pa bo pokazal čas.«
»Zato pa je toliko večja skrb velenjskih občinskih mož, ki se dobro zavedajo, da je pri preseljevanju pravzaprav najhujša ovira minulo delo celega rodu na kmetiji - toliko
Pripravil Tone Ravnikar
V preteklem tednu se je na Občino Šoštanj obrnilo več razburjenih in nejevoljnih občanov. Zanimalo jih je predvsem, kaj se dogaja na hivšem bencinskem servisu v Šoštanju.
Ker z zadevo nismo bili seznanjeni, jim tudi nismo mogli podati pravega odgovora. Znano nam je, da je lastnik bivšega bencinskega servisa Petrol Ljubljana ter da je le-ta že v preteklem letu objavil javni razpis za oddajo tega objekta v najem, na katerega se je prijavila tudi Občina Šoštanj. Postopek oddaje objekta, kolikor nam je znano, ni bil zaključen, ker je denacionalizacijski upravičenec uveljavljal prednostno pravico najema.
Po poizvedovanju o tem, kaj se dela na bivši bencinski črpalki, smo bdi s strani pristojne inšpekcijske službe obveščeni, da je inšpektor že opravil inšpekcijski pregled objekta in ugotovil, da so se na objektu izvedla manjša gradbena dela, predvsem pa, da se je objekt čistil in pripravljal za obnovo v manjši lokal. S strani inšpekcije je bila dana tudi prepoved za nadaljnja dela, dokler si investitor ne pridobi ustreznega dovoljena.
Poudariti je treba, da je za izdajo takšnega dovoljenja pristojna Upravna enota v Velenju, ki bo morala pri odločitvi, ali dovoljenje izdati ali vlogo za izdajo dovolje-nja zavrniti, upoštevati prostorski izvedbeni akt tega območja, v katerem je določeno, da v morfološki enoti 8E z bencinsko črpalko in spomenikom niso dopustni posegi razen za potrebe sanacije prostora po ukinitvi delovanja bencinske črpalke.
Občina Šoštanj NOE za gospodarstvo in prostor
Čoparjeti varni pred plazom
V Upravni enoti Velenje smo prepričani, da bodo storitve v novih prostorih še kvahtetnejše in da hodo tudi v bodoče dober servis občanom.
Milena Pečovnik, dipl. prav.
NAČELNICA UPRAVNE ENOTE VELENJE
OBČINA ŠOŠTANJ Trg svobode 12 3325 Šoštanj
v
Uprava Občine Šoštanj sporoča vsem občanom, da so uradne ure občinskih organov sledeče:
ponedeljek 8	h	-	14	h
torek	8	h	-	14	h
sreda	8	h	-	16	h
četrtek	8	h	-	14	h
petek	8	h	-	12	h
V tem času so vam na voljo tudi na novih telefonskih številkah:
UPRAVA	40 -	310
faks	883 -	021
ŽUPAN	883 -	012
faks	881 -	890
t^ejšnji teden seje uspešno zaključila sanacija plazu pri Coparjevih v Šentvidu, ki se je sprožil oh neurju lanskega avgusta.
Sanacijo plazu je z določitvijo namenskih sredstev omogočilo Ministrstvo za okolje in prostor. Predsednica državne komisije gospa Beseničar je povedala, da so se za to odločili z namenom, da bi ohranili celovitost narave, dostopnost višjeležečega področja, hkrati pa zagotovili varnost za ohstoj kmeti-
je in razvoj mladevdružine. Pri zaključnem prevzemu so sodelovali projektantka ga. Škrabi iz podjetja Gradin, ki je opravljala tudi projektantski nadzor, g. Cverlin, ki jeopravljal gradbeni nadzor, izvajalec g. Krajnc, katerega podjetje je zahtevno sanacijo opravilo X slabem mesecu dni, ter župan. Tudi mlada gospodinja Tatjana Copar je povedala, da so ves čas spremljali dela pri sanaciji in se bodo sedaj počutili varne pred nevarnostjo plazu.
LIST
ALPSKE CESTE
Združevanje turistične ponudbe alpskega prostora
uristično regijsko skupnost ALPSKI SVET KARAVANK IN KAMNIŠKO SAVINJSKIH ALP so leta ■ 1993 ustanovile občine Kamnik, Kranj, Tržič, Domžale in Mozirje z namenom, da združijo turistično ponudbo in izdelajo programe za ciljne skupine turistov.
Z novo lokalno organiziranostjo so se v projekt vključile še občine: Jesenice, Naklo, Preddvor, Šenčur, Vodice, Mengeš Lukovica, Moravče, Gornji grad, Nazarje, Luče, Ljubno, Šoštanj, Žalec, Crna, Mežica in Ravne-Prevalje.
Turistična skupnost ima zaščitni znak in storitveno blagovno znamko ALPSKE CESTE, ki združuje turistično ponudbo 680 turističnih partnerjev s preko 980 različnimi turističnimi izdelki in storitvami. Alpsko turistično ponudbo sestavljajo naravne znamenitosti, kulturno zgodovinske posebnosti z gradovi, muzeji, cerkvami in znamenji, etnološke in kulinarične posebnosti
alpskega sveta s planšarstvom, baj-tarstvom, kmečkim turizmom in krajinskimi značilnostmi ter športnorekreacijsko in zabavno ponudbo. Turistična zanimivost ALPSKIH CEST so: planinska, pohodniška, ogledniška, lovska, kolesarska, rečno-jezerska in planšarska transverzala ter transverzale naravnih in kulturno-zgodovinskih znamenitosti, kmečkega turizma, športno rekreacijska in zabavna ter transverzala tradicionalnih prireditev.
Vodenja projekta poteka preko regijskega Poslovno podpornega centra BSC d.o.o. v Kranju. Ta je bil ustanovljen v okviru programa PHARE kot regionalni center za razvoj in povezovanje na področju malega gospodarstva in turizma med regijami s tujino. Koordinacijo del za Savinjsko in Šaleško dolino je prevzelo podjetje EPSI iz Nazarij. Alpske občine lahko preko javnih del za izvajanje projekta Alpskih cest (v nadaljevanju AC) zaposlijo brezposelne osebe. Delavci, vključeni v “Usposabljanje za trženje v turizmu na Alpskih cestah”, zbiramo podatke o turistični ponudbi, ki jih bomo uporabljali izključno za promocijo in
izdelavo turističnih programov ponudbe posamezne občine in transverzal AC. Hkrati pa zbiramo spominke, etnološke in kulinarične posebnosti alpskega sveta ter turistično propagandna gradiva za sodelovanje na turističnih razstavah in sejmih.
Vsak ponudnik turističnih izdelkov in storitev sodeluje v katalogu AC brezplačno, z minimalnih plačilom pa ima naslednje ugodnosti:
-	vključitev v prospekt transverzale (v 2-4 jezikih v nakladi 3.000 -
10.000	izvodov),
-	pridobitev kataložne številke (SI-00) in uporaba zaščitene blagovne znamke AC,
-	vključitev ponudbe v lokalne programske pakete,
-	vključitev ponudbe v informacijske poslovne borze ter
-	brezplačna promocija na sejmih in razstavah v okviru AC ter brezplačno sodelovanje na sejmu GOST TUR 97 (Maribor od 7. do 12. oktobra).
Izteka se prvi del programa, s katerim zaključujemo popis turističnih ponudnikov na transverzalah. V drugem delu se bomo najprej temelji-
to pripravili na predstavitev in promocijo alpskih transverzal na sejmu GOST TUR 97, nakar bomo oblikovali turistične pakete za ciljne skupine (individualno delo pod vodstvom mentorjev in specialistov po občinah) ter prodajni katalog AC s ceniki. V novembru se pričnejo podjetniške delavnice po standardiziranem programu za nove podjetnike, 21. novembra pa bomo turistično ponudbo AC predstavili na Bavarsko-slovenskem dnevu v Miinchnu (v okviru programa Centra za promocijo turizma Slovenije). Tudi december je namenjen svetovanju in pomoči novim podjetnikom ter organizaciji GIZ Alpske ceste. Konec leta pa bo zaključna predstavitev drugega dela projekta.
Poudarila bi, da samo s skupnim pristopom lahko izkoristimo priložnosti, ki jih naši dolini ponuja turistična dejavnost, kajti zavedati se moramo, da smo le delček v mozaiku celotne turistične ponudbe in le v povezavi z ostalimi nekaj pomenimo.
“ALPSKE CESTE” so ena od takšnih priložnosti.
Marjana LESNIK
Kmalu pod novo streho - klic na pomoč!
Ko so se člani krajevnega odbora Rdečega križa Ravne odločili, da bodo Pungartnikovi Toniki in njenemu sinu, srednješolcu, postavili spodoben dom, si zagotovo niso predstavljali dveh stvari. Najprej, da bo gradnja hiše s pomočjo digrada in udarniških Ravenčanov tako lepo napredovala, po drugi strani pa žalostnega dejstva, da bo tik pred pokritjem objekta zmanjkalo denarja. V zadnjih dneh lepega vremena se mora tako gradbeni odbor ubadati predvsem s finančnimi težavami. Jesen-sko vreme se približuje. Pomagajte do nove strehe!
Spoznajte H0SP1C
Hospie pomeni resno vzeti želje umirajočega.	no oh umiranju. Da pa bi laže spremljali, se na to lahko
(dr. Metka Klevišar)	pripravimo. Področni odbor Velenje vabi na prvo
izobraževanje, ki se bo pričelo v ponedeljek, 22. septembra Prvotno je beseda hospie pomenila zavetišče, pribežališče. 1997, ob 18. uri s temo MOJE SREČANJE Z UMIRANJEM Sedaj pa ne predstavlja več v prvi vrsti hiše, kjer se skrbi za IN SMRTJO, ki ga bo vodila dr. Metka Klevišar, umirajoče, ampak življenjsko filozofijo, ki sprejema smrt Izobraževalni program bo obsegal skupaj šest predavanj, ki kot del življenja in je naklonjena umirajočim. Hospie je	se bodo zvrstila na šest ponedeljkov. Prijavnina znaša
program celostne oskrbe umirajočega bolnika in y^-Os. 3.000 SIT in jo je treba vplačati na prvem predava-njegove družine.	/ ,	\ nju. Izobraževanje je namenjeno vsem, ki jih zani-
Gibanje Hospie je razširjeno po vsem svetu, f L-vvvyó. \ ma kvaliteta življenja umirajočih, svojcem, Spomladi leta 1992 je pričela tudi pri Škofijski J /7	AR\\ J žalujočim in tistim, ki želijo postati prostovoljci v
Karitas Ljubljana delovati Skupina za spremlja- V7|	J J Hospicu, zato vljudno vabljeni. Za morebitna
nje hudo bolnih in umirajočih. Ta se je čez tri leta	* x -V pojasnila pokličite predsednico področnega odbora
preoblikovala v samostojno Slovensko društvo	gospo Slavico Avberšek iz Zdravstvenega doma Velenje
Hospie, ki ima svoj odbor tudi v Velenju.	(tel.: 856-711) ah članico odbora gospo Majdo Menih (tel.:
Spremljanje je osnova vsakev pomoči in lahko prinese upa- 892-320).
nje v še tako težko situacijo. Še prav posebno je to pomemb-	MaM
N/ N/
ZLATI JUBILEJ LOVSKE DRUŽINE VELUNJA-SOSTANJ
II soboto, 23. velikega srpnja 1997, so lovci Lovske družine Velunja-Šoštanj Il praznovali 50-letnico delovanja pri organiziranem lovu. Pri svojem prazno-I vanju so se spomnili tudi 90-letnice slovenske lovske organizacije. Slavnostni govornik je bil g. Oto Zaverla, ki je zelo podrobno opisal zgodovino lovske družine. Poudaril je tudi pomembnost prvega lovskega društva Slovenije, kije vseskozi igralo izredno pomembno narodnostno vlogo. Lovstvo ni samo, kot nekateri mislijo, “streljaštvo” divjadi, ampak predvsem skrb za ravnotežje v naravi, gospodarjenje in jemanje obresti iz vloženega v naravo ter s tem ohranjanje sorazmernega, naravi sprejemljivega stanja.
Slavljence je pozdravil tudi župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih. V kratkem nagovoru jim je čestital za uspešno premagovanje nalog v preteklosti ter jim zaželel pri delu toliko elana in prizadevnosti kot doslej ter seveda, da hi parlament kmalu sprejel novi lovski zakon, ki bo pravičnejši za lastnike lovišč, lovce in divjad, in je v začetnem postopku sprejemanja.
Vsi zaslužni lovci družine so prejeli odlikovanja Lovske zveze Slovenije, katera je podelil predsednik Kozjansko-savinjske zveze mag. Franc Avberšek. Priznanja in plakete LI) Velunja pa je podelil predsednik LD g. Jože Lorbek, ki se je ob koncu zahvalil vsem krajanom za izredno dobro sodelovanje. Predstavniki KS pa so podelili LD Velunja spominska darila.
Program proslave so dopolnili moški pevski zbori iz Raven in LD Skale ter recitaciji lovskih pesmi g. Franca Hudomala in g. Dolfeta Lipnika.
Prijateljsko srečanje se je zaključilo v poznih večernih urah s pozdravom; Na svidenje prihodnje leto, zagotovo pa tudi po petdesetih letih!
Na kratko čez pol stoletja
V začetku leta 1947 je okrajni ljudski odbor Mozirje s pogodbo predal v upravljanje in gospodarjenje Lovski družini Šoštanj lovišče v obsegu 9.823 ha. To lovišče je bilo preobsežno. Število lovcev, ki so pristopili v lovske vrste, pa je bilo premajhno za smotrno gospodarjenje z loviščem. Razvojna stopnja takratne tehnike in standarda ni dovoljevala zadovoljivega upravljanja in kontrole
lovišča. 10. kimavca 1954 se je prvotno ustanovljena LD Šoštanj razdelila na LD Ravne-Šoštanj, ki je dobila 3.348 ha, in na LD Šoštanj, kateri je ostalo 6.075 ha lovišča. Fizični obseg obeh lovišč je ostal do danes skoraj enak. Po denacionalizaciji gozdov in kmetijskih površin je ostalo na današnjem velunjskem področju le cca 87 ha lovnih površin v lasti in upravljanju države. Vse preostale površine so v zasebni lasti.
Ob ustanovitvi LD Ravne-Šoštanj je bilo včlanjenih le 11 članov. Istega leta se jih je včlanilo še 13, tako da je imela na naslednjem letnem občnem zboru družina 24 polnopravnih članov. Danes je vključenih 51 lovcev. Lovišče obsega areal krajev Gaberke, Ravne, Zavodnje, del Šentvida in delno Topolšice.
Cabro Cverlin
LD Velunja Šoštanj
SMRTI
V času od 15. 8. do 10. 9. 1 997 so umrli
Felicita ULAZL, Ravne 133 Martin ŠUB L, Florjan 6V Duro GAGyLIC, Aškerčeva 7, Šoštanj Edvard SKRUBA, Topolšica 194 a Jožef JEZOVNIK, jCesta heroja Rozmana 6, Šoštanj
POROKE
Poročila sta se
Teja PODLUNŠEK, Šmartno ob Pakj 80 in Vinko PEJOVNIK, Cankarjeva 24, Šoštanj
KRSTI
V mesecu avgustu so bili krščeni
BARBARA, ŠP^LA, SIMON, TEA, ALJAŽ, OZBEJ in LEA.
TOREK, 16. SEPTEMBER 1997
ČEVLJARSTVO IN TRGOVINA
IRMAN
Trg bratov Mravljakov 8 tel.: 881-007
Cvetličarna Nahtigal
Trg bratov Mravljakov 1 tel.: 882-928
ZLATAR-JUVELIR
ANDREJ RAK
Prešernov trg 9, Šoštanj tel.: 882-151
Naše delo in uspehe posvečamo vsem, ki nas potrebujejo.
ANDREJEV DOM NA SLEMENU
midi
Milan Kretič
GOJKO ŠERBEC
Prešernov trg 9,3325 Šoštanj
ISKRENE ČESTITKE OB OBČINSKEM PRAZNIKU VAM ŽELI HRANILNOKREDITNA SLUŽBA,
KI VAM ZAGOTAVLJA VARNOST IN DONOSNOST VAŠIH TOLARSKIH PRIHRANKOV.
PRI NAS SI LAHKO UREDITE TUDI VARČEVANJE V VZAJEMNIH SKLADIH.
POSLOVNE ENOTE: VELENJE, PREŠERNOVA 10,856-539 ŠOŠTANJ, TRG SVOBODE 12,882-587 ŠMARTNO OB PAKI, 885-567
GOSTIŠČE POD KLANCEM
Gostišče “ Pod klancem” Kotnik iz Raven čestita vsem občanom in cenjenim gostom za občinski praznik, ter se zahvaljuje, obenem pa priporoča za obisk
Čestitamo vsem občanom Občine Šoštanj in želimo prijetno praznovanje
SKD
slovenski krščanskivdemokrati občinski odbor Šoštanj
VSEM OBČANOM IN
POSLOVNIM PARTNERJEM ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Podjetje zu proizvodnjo vezanega lesa, masivnih izdelkov in trgovino d.o.o.
Janko Polovšak, ing.
Skorno la, Šoštanj
SDS
OBČINSKI ODBOR ŠOŠTANJ
Vsem občankam in občanom Občine Šoštanj
ČESTITAMO ZA PRAZNIK
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA
PROIZVODNA ENOTA ŠOŠTANJ
Proizvajamo kromovo strojeno usnje iz svinjskih kož kot oblačilni in obutveni velur, tapetniške nape ter podloge in cepljence raznih vrst.
Izdelujemo tudi usnjeno konfekcijo in zaščitna sredstva.
NIŠ MAŠ
JANEZ PETROVIČ
PEKARNA, SLAŠČIČARNA, TRGOVINA Na trgu 52, Mozirje, tel.: 833-570 Slaščičarna Šoštanj, tel.: 881-143 Slaščičarna Pri Tatjani, Mozirje, tel.: 833-570
Pekarna, mobitel: 0609 615-426
			TOREK, 16. SEPTEMBER 1997					STRM		i
	1	K 1	] 1	L 1	P 1	] I	{ J	f		
Mladi kiparji že 24. v Zavodiijah
Medobčinska zveza prijateljev mladine organizira 19. in 20. septembra v Zavodnjah že 24. malo Napotnikovo kiparsko kolonijo. Uradni začetek kolonije bo v petek ob pol devetih, ko bodo osnovnošolci - mladi kiparji pričeli z
prijateljev delom. Svoje ustvarjanje bodo zaključili v soboto ob 14. uri, ko bodo svoje skulpture in reliefne plastike postavili na ogled.
Veseli bodo, če jih boste obiskali tudi vi in si ogledali njihove umetnine.
Veselje ob Toplici 1)7
Prikaz obrtniških kmečkih opravil
del
m
1
adnjo nedeljo v avgustu je Turistično društvo Topolšica, tokrat v sodelovanju s
vžgalo, so morali pridno zalivati. Ob potoku Toplica so prale perice, ki so včasih od daleč nosile prat k izviru tople vode. Ob nagajanju mladega vaščana tudi tu ni manjkalo smeha. Na odru, kjer so mlatiči s cepci
Mlatenje žita
Prostovoljnim gasilskim društvom in Termami, že devetič pripravilo narodopisno prireditev Veselje ob Toplici. Najprej so kosci urezali red, grabljice pa so za njimi pograbile. V prijazni senci zdraviliškega parka so domačini prikazovali kovanje, žganjekuho, predenje na kolovrat, izdelovanje čudovitih papirnatih rož, žaganje rušta ter pokrivanje strehe s slamo in šikli. Med prizorišči je obiskovalce vodila gospa Majda Menih, ki je z običaji iz preteklosti opisovala že skoraj pozabljene dejavnosti. Zelo zanimiva je bila obdelava lesa za rušt. Za žaganje sta morala biti dva, žagalo pa se je od zgoraj navzdol. Ker pa “euk žaga” ni rada tekla oziroma, da se ne bi
mlatili žito, je, bila tudi kmečka malica, domač kruh, pletar za jabolki in seveda domač jabolčnik. Ta oder se je kasneje spremenil v plesišče. Na stojnicah so se obiskovalcem ponujale slastne dobrote, za katere so poskrbele pridne topolske gospodinje. Tudi spominek z naslovom prireditve si je lahko vsakdo izbral. Ta dan pa je bil tudi prdožnost za ogled spominske sobe, kjer so 9. maja 1945 nemške sile podpisale kapitulacijo.
Sončno vreme in prijazni Topolščani so pričarali prijetno nedeljo, ki bo še v spominu.
dolgo ostala
M. L.
0 TREH NETOPIRJIH
Drobci zgodovine cerkva v Šaleški dolini v slikanici
£
ok Poles, absolvent arhitekture, je že v gimnaziji raziskoval sakralne objekte Šaleške doline. Takrat je zbral obsežno gradivo o naši cerkvah in bogato dokumentiral tako njihovo zgodovino kot tudi njihovo sedanje (ne vedno zavidljivo) stanje. V knjigi O treh netopirjih, ki je v zbirki Slovenska dediščina izšla pri Založništvu Pozoj, pa je drobce zgodovine naših cerkva predstavil v obliki slikanice. Tople, živobarvne in ploskovite podobe študentke likovne pedagogike Urške Stropnik mlademu bralcu najprej približajo tako zelo resno temo, potem pa se s tremi netopirji odpravi na polete od svetnika do svetnika, kjer ga zvesto spremljajo očarljive in hudomušne ilustracije.
Zaradi same oblike knjiga sicer najprej pritegne otroke, a z zanimanjem jo bodo v roke vzeli tudi odrasli, saj na prijeten način predstavlja in obenem tudi ohranja našo bogato dediščino. Odrasli pa se morajo, seveda še bolj kot otroci, zavedati, kako pomembne so za
naš (narodni) obstoj naše korenine. Brez zadržkov je to knjiga, ki sodi vsaj v izbor knjig za bralno značko, če že ne med obvezno branje mladeži Šaleške doline. Z zagotovostjo lahko trdimo tudi, da mlada avtorja ne bosta ostala pri prvencu in jima tudi v prihodnje želimo, vsakemu na svojem področju, veliko uspehov.
U. M.
Končal se je ESOTECH-ov tabor modernih informacijskih tehnologijt______________
Za tem učenim naslovom pa se skriva še marsikaj zanimivega
Tabor v Belih Vodah, kjer so izbrani izmed najboljših osmošolcev doživeli preobrazbo od navadnih smrtnikov do računalniških gurujev, se je zgodil v tednu med 18. in 23. avgustom leta Gospodovega 97. Začetek je bil prav porazen. Od tega, da je lilo kot iz škafa, do izpada električne energije in še ostalih neprijetnosti, ki so se zgodile tistega usodnega ponedeljka. Vse je kazalo, da nas bo narava odvrnila od naših načrtov. Ampak mi se nismo dali - skupaj z otroki smo prebrodili prvo tremo in ...začelo se je. Kljub temu, da je bil naš cilj v podajanju znanja o najnovejših informacijskih tehnologijah, smo pričeli graditi na osnovah. Najprej smo odprli to čudežno škatlo, imenovano računalnik, in pokazali, da se v njej ne skriva nič strašnega. Nadaljevali smo s spoznavanjem Windows 95 in okolja. Sele po ponovitvi in poglabljanju znanj o MSOffice Word in MSOffice Excell smo pričeli deskati po Internetu. S tem pa naše poslanstvo ni bilo končano. Na koncu je bilo
potrebno pokazati, katera znanja smo pridobili. Zato je vsaka skupina izdelala svojo projektno nalogo - Homepage, ki je temeljila na naravni in kulturni dediščini Belih Vod. Tako so rezultati dela, ki ga so sposobni narediti naši nadebudneži, na vpogled celotnemu svetovnemu spletu na straneh Interneta, odkrijete pa jih pod naslovom www.bele.vode. http.
Seveda pa se nismo prepuščali samo računalniškemu sevanju. Poskrbeli smo zato, da nam ni bilo dolgčas; pa čeprav včasih na precej nenavaden način. Od tega, da smo doživeli pravo pustolovsko vožnjo s Taxi-traktor-jem, do nočnega pohoda z baklami k Svetemu križu, kjer smo ob kresu plesali in peli, od zanimivega predavanja o Južni Ameriki pa do večerov, ki smo jih prebili ob kitari in kolu...
Vsega se tako ali tako ne da opisati. Na koncu lahko rečemo, da je bilo noro in nepozabno,
poučno in včasih tudi naporno. Pa vendar, vsi smo preživeli...
Ekipa Esotecha se zahvaljuje vsem, ki ste bili, da ne bomo dolgovezili, SVETOVNI!!!
Vsem tistim pa, ki se tabora niste udeležili zaradi takšnih in drugačnih razlogov, dajemo na znanje: konec septembra boste imeli jmnovno priložnost, da se nam pridružite; sicer v skrajšani obliki, o podrobnostih pa boste obveščeni naknadno...
M. H.
Dobri računalniki, odprte glave in timsko delo - pogoji za uspeh
Pisan mozaik življenja
življenju sem bil enkrat lačen, enkrat sit, pravi gospod Matko Jonko. Bil je posestnik, mlekar, član Sokolov, radiotelegrafist, izseljenec, član ilegalne protifašistične organizacije TIGR, partizan,... A to je le nekaj utrinkov bogatega življenja.
Ob Vaši devetdesetletnici sem na obisku v lepem domu v Lokovici, kjer živite s sinom in njegovo družino, spoznala, da Vas obkrožajo številne knjige, lastnoročno poslikane podobe, zapisi in fotografije, kar kaže na življenje z bogato duhovno vsebino. Toda mnogo teh spominov so zgodovinska pričevanja in bi bila zanimiva za širši krog ljudi. Bo Vaše spomine za vami še kdo ohranil?
Mislim, da bi bilo kar zanimivo branje, kako sem doživljal in preživel sedem kraljev, cesarjev in diktatorjev. Skušal bom napisati memoare, četudi le za družinsko kroniko, če mi bo seveda zdravje dopustilo, ker mi vid peša.
Kateri so najpomembnejši mejniki v vašem življenju?
Tu moram poseči v rodbinsko kroniko, začenši s tem, da se je očetov stric preselil iz Črnomlja v Bovec in tam kot orožniški stražmojster v pokoju odprl trgovinico, bolj kramarijo. Ker sta bila z ženo brez otrok, je s posredovanjem dekana posvojil najbolj pridnega učenca v šoli. Ta pa je bil moj oče, ki je od pastirčka postal eden najbogatejših na Goriškem. Z marljivim delom je postal veletrgovec-posestnik in hotelir ter avtobusni prevoznik. Avtobusno podjetje sta ustanovila skupaj z znancem Devetakom. Firma Devetak-Jonko je opravljala prevoze na liniji Bovec-Sv. Lucija, danes Most na Soči.
Mejnik je tudi okupacija leta 1918. Ko so Italijani okupirali Primorsko, so razdelili Slovence na avtohtone in priseljence. Na podlagi cenitev so avtohtonim takoj izplačali vojno škodo, priseljencem pa ne. Zadnjim pa so dali možnost, da zaprosijo za italijansko državljanstvo. Ko so maloštevilnim ugodno rešili prošnjo, so ti poštah italijanski državljani potom opcije “optanti i cittadini italiani per Topzione”. Slovenski optanti smo imeli vse dolžnosti, pravic
pa nobenih. Morah smo služiti v italijanski vojski, glede vojne škode pa so rekh: per ora no, hkrati j>a obljubljali tozadeven zakon, ki bo to uredil. No, in ta zakon čakamo Slovenci že preko 70 let. Naša Slovenija pa laškim optantom lahkotno ponuja denar. Zakaj ne uveljavljamo recipročnosti med Slovenijo in Italijo?
Zame je mejnik tudi obdobje, ko sem služil italijansko vojsko, postal odličen radiotelegrafist in bil na poti v Afriko, da se tam uveljavim. Bolezen na očeh mi je te načrte prekrižala, znašel sem se v največji vojni bolnici z več kot 2000 posteljami ter tam ostal popolnoma slep na zdravljenju tri mesece in par tednov. S pomočjo svaka, višjega častnika, in sestre sem se zdravil v Susi, ozdravil pa na čistem bovškem zraku. Pravzaprav moja ozdravitev ni bila popolna, saj na levo oko še danes ne vidim in vsled te hibe sem bil kasneje odposlan tudi iz partizanske vojske na bolniški dopust, nekoliko pa tudi za to, da sem organiziral NAPROZO (nabavno prodajna zadruga).
Foto: U.M.
Pred koliko leti ste prišli v Šoštanj in kakšen je Šoštanj tedaj bil?
V Šoštanj sem prišel iz Slavonije v letih 1936-37, ker so tu iskali sirarja. Šoštanj je bil takrat gospodarsko in kulturno središče Šaleške doline, Velenje le obroben trg ali vas. V Šoštanj sem se pripeljal z vlakom: na levi Szabova hiša, hotel Jugoslavija (Kajuhova rojstna hiša), brv čez Pako, mlin in žaga, kostanjev drevored, kjer sem posedel in spraševal mimoidoče, kje je Mlekarna. Spominjam se še hotela Union, zadaj hiške od cerkovnika, Mravljakove hiše, gostilne Haukove sestre ter kegljišča. Vse je bilo zaplankano tja do hiše trgovca Senice. Ko si
prečkal železniški tir, je stala pod Sodnijo Legatova hiška, nad njo pa sokolski dom ter na drugi strani osnovna šola, trgovina Kosi. Na spodnji cesti proti Družmirju je stala Langusova hiša, nasproti trgovina, tovarniški hiši ter Korunova vila. Na stezi proti Družmirju je stala še Kopitarjeva hiša in kapelica, ki še sedaj stoji ob jezeru.
Letos je minilo 22 let odkar so v Družmirju podrli cerkev Sv. Mihaela. To je bil konec vasi, iz katere ste se morali izseliti tudi Ti. Lahko tako žalosten dogodek nekdo, ki je to doživljal, kdaj pozabi?
Bil sem prisoten, ko so cerkev minirali. Knajh so res mojstri, stolp je padel točno tja, kamor so hoteli.
Šoštanj je. bil zadnja desetletja izkoriščan in zapostavljen, brez možnosti razvoja, predvsem zaradi izkopavanja premoga za pridobivanje električne energije. Ali menite, da si v novi državi zasluži posebno pozornost? Kakšen Šoštanj si želite Vi?
Šoštanj naj bi ponovno postal kulturno središče vseh treh občin. Imeli smo in še imamo: dr. Josipa Vošnjaka, Karla Destovnika, Ivana Napotnika in druge. Velenje ima Gorenje, Premogovnik, je torej središče industrije, Šmartno ob Paki pa je stičišče Spodnje in Gornje Savinjske doline ter Šaleške doline, zato bi lahko postalo nosilec turizma.
Sprašujem pa se, kako naj bo Šoštanj središče kulture, če nimamo^ knjigarne, če je treba po knjigo iti drugam. Župan bo vedno imel mojo podporo, če bo uresničeval načrte, ki oživljajo kulturo. Svetoval bi tudi, da okrog jezera naredijo ograjo, ker je to nevarna točka, ribiška koča, ki tam stoji, j>a tudi nima pravega pomena. Pa kravje dirke mi niso nič všeč, naj pustijo živino v njej primernem okolju.
Gospod Jonko, hvala za Vašo pripoved. Na koncu Vam še enkrat želim, da uživate sleherni dan s tistimi, ki jih imate radi.
MaM
o
O B Č
i
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
ŽIVLJENJE
Priporočene sorte ozimnih žit za setev v letn 1997
Približuje se čas setve ozimnega ječmena, rži in pšenice. Na trgu je vsako leto več semena različnih sort žit. Uvajajo se nove sorte, ki pridelovalcem še niso dovolj poznane. Pridelek lanske setve je bil soliden, kar kaže tudi na boljšo oskrbo žitnih posevkov. Pomanjkljiva je bila zaščita pšenice pred boleznimi. Večina pridelovalcev je proti rjavenju plevic škropila šele ob množičnem pojavu žitnega strgača v fazi klasenja oz. po cvetenju pšenice. To pa je za preprečitev te bolezni prepozno. Najučinkovitejša zaščita klasa pred rjavenjem plevic je ob začetku klasenja. Bolezen zmanjša pridelek zrnja do 20 %, zato pravočasne zaščite ne bi smeh zanemariti.
Ozimni ječmen je bil večinoma zdrav in je tudi dal dobre pridelke. Tudi zapleveljenost je bila manjša kot leto prej.
Visoke in kvalitetne pridelke zrnja zagotavlja torej dosledna in
pravočasna izvedba vseh agro-
tehničnih ukrepov, med katere sodi tudi pravilna izbira sort. Vsakoletni seznam priporočenih sort ozimnih žit nastaja po načrtnem preizkušanju sort v mikro in makroposkusih širom Slovenije.
Med sortami ozimne pšenice so med nosilne sorte uvrščene sorte Ana, Marija, Zitarka, Soissons, Pinka, Profit, Demetra, Justus. Ana in Marija sta priporočeni za pridelovanje v vseh pridelovalnih območjih, Zitarka pa za SV in osrednjo Slovenijo. Ana je srednje rana, nizka, odporna na polegan-je in pepelasto plesen. Z njo dosegamo B 1 kakovost. Marija je srednje pozna in nizka, odporna na poleganje in rjavenje plevic, občutljiva na pepelasto plesen. Zrnje doseže B 1 kakovost. Zitarka je srednje rana, srednje nizka, občutljiva na pepelasto plesen in na pozno setev. Optimalni rok setve je med 1. in 10. oktobrom. Zrnje doseže tudi 1. kakovostni razred. Soissons je sorta, ki je dobro odporna na sušo in srednje odporna na mraz. Zrnje je dobre krušne kakovosti. Slamo ima nižjo in ob intenzivni pridelavi daje tudi visoke pridelke. Pinka je prav tako primerna za intenzivno pridelovanje in ima nižjo slamo. Pridelki so visoki. Profit je sorta z dobrimi pekovskimi lastnostmi. Značilno zanjo je močno razraščanje, kar omogoča setev manjše količine semena kot [tri standardnih sortah. Ima visoko slamo. Demetra je po lastnostih podobna Ani. Je nižje rasti in srednje zgodnja. Justus spada med pozne, srednje visoke sorte. Priporočena je za setev v osrednji
Sloveniji, za tla, dobro preskrbljena z vodo. Je krušna sorta z visoko vsebnostjo beljakovin.
Na nosilni listi ozimnega ječmena so Plaisant, Rex, Alpha, Astrid, Gotie in Copia. Plaisant je primeren za intenzivno pridelovanje v vseh pridelovalnih območjih. Je srednje odporen na pepelasto	plesen in listno
pegavost. Po obliki klasa je šestre-dec. Optimalni rok setve je med 25. septembrom in 10. oktobrom. Alpha in Rex sta obliki klasa dvoredca, primerni za vsa pridelovalna območja. Sta srednje visoke rasti in dozorevata srednje pozno. Astrid je po obliki klasa prav tako dvoreden. Primeren za intenzivno pridelovanje. Uporablja se tudi v pivovarniški industriji. Optimalni čas setve je med 10. in 30. septembrom. Copia je večredni ozimni ječmen, odporen proti poleganju in srednje odporen proti pepelasti plesni. Priporočen je za setev na območjih z obilnejšimi padavinami. Gas setve je prav tako od 10. do 30. septembra. Gotic je nova, izredno rodna sorta. Je šestredec, srednje zgoden, srednje visok in odporen na poleganje. Priporočen je za vsa pridelovalna območja. Čas setve je med 25. 9. in 10. 10. Dvoredci po pridelku ne zaostajajo za šestredci, saj imajo daljši klas in debelejša zrna.
Pri ozimni rži so nosilne sorte Marder, Danko in Eho kurz. Danko ima visoko slamo, a je odporna na poleganje. Občutljiva je na snežno plesen. Eho kurz ima nižjo slamo kot Danko in je odporna proti pepelasti plesni. Marder je nova sorta hibridne rži. Je visoko rodna in tudi po Evropi najbolj razširjena. Se dobro razrašča in je odporna na poleganje. Izredno je prilagodljjiva na vremenske in talne razmere. Sejemo 90 do 100 kg semena/ha, v času med 20. septembrom in 15. oktobrom. Pri ostalih sortah potrebujemo 160 do 180 kg seme-
na.
Priporočeni sorti ozimne tritikale sta Clercal in Almo. Almo se odlikuje z visoko krmno vrednostjo, stalnimi in visokimi pridelki. Primerna je za setev na slabših zemljiščih in v bližini gozdov. Odporna je proti poleganju, mrazu in boleznim. Optimalni čas setve je med 20. 9. in 15. 10. Potrebujemo 170 do 190 kg semena na hektar.
Izbira sort ozimnih žit je velika. Tudi trgovske hiše zagotavljajo, da bodo imele vse priporočene sorte tudi na razpolago in da problemov pri nakupu ne bo.
Lidija Diklič
GORSKI JAVOR
J
avor je med ljudmi že od nekdaj zelo priljubljena drevesna vrsta. Kdo ve, ali to izhaja iz zelo lepega in uporabnega lesa in sladkega soka, ki ga lahko pridobimo iz njega, ali čarobno obarvanega listja jeseni... Pomembno je, da javor ostaja za večino ljudi cenjena in spoštovana drevesna vrsta, kar si s svojo lepoto in uporabnostjo vsekakor zasluži.
Javorji obsegajo več kot 150 vrst v Evropi, Aziji, Severni Ameriki in Severni Afriki in spadajo v družino javorovk (Aceraceae). Najboljši razpoznavni znak javorjev pri nas so listi, ki spominjajo na razprto dlan. Nekatere vrste imajo tudi enostavne liste, predvsem azijske vrste pa imajo zelo drobno razčlenjene liste. Težišče naravne razširjenosti javorjev je v Aziji in večino vrst najdemo prav tam. Veliko vrst raste tudi v Severni Ameriki, medtem ko sta Severna Afrika in Evropa z vrstami javorja precej revni.
V Sloveniji avtohtono raste šest vrst javorjev, od tega so tri zelo redke (Acer tataricum - tatarski javor, Acer monspessulanum - trikrpi javor, Acer obtusatum - topokrpi javor). Vse tri vrste uspevajo pri nas na toplih rastiščih v južni Sloveniji (Kočevska, Notranjska, dolina Kolpe). Tatarski javor srečamo tudi v parkih. Je zelo primeren, ker dobro prenaša onesnažen zrak. Trikrpi javor se ponekod uporablja za žive meje, topokrpi javor pa je podoben gorskemu javorju, le manjši je (15-20 m) in ima topo zaobljene liste.
Bolj pogosti so v Sloveniji ostrolistni javor ali mlečni javor (Acer pla-tanoides), poljski javor ali inaklen (Acer campestre) in gorski ali beli javor (Acer pseudoplatanus).
Ostrolistni javor zraste do 35 m visoko in 1 m v debelino. Ima tolikšne liste kot gorski javor, samo listne krpe so nazobčane in na koncu priostrene.
Iz odtrganih listov ali pecljev se cedi bel sok, od tod tudi ime mlečni javor.
Poljski javor zraste do 20 m visoko in Beli javor 0,8 m v debelino. V neugodnih
razmerah se razvije tudi kot grm. Ima dobro obnovitveno sposobnost in se razvije tudi iz štora. Primeren je za žive meje, med cvetenjem pa daje dobro pašo čebelam. Obe vrsti najdemo skoraj po vsej Sloveniji.
Daleč najpogostejša in najbolj znana vrsta javorja pri nas pa je gorski ali beli javor. Razširjen je v zahodni, srednji in južni Evropi. Težišče je v gorovjih srednje Evrope (Alpe in Karpati). Zraste 30-40 m visoko in doseže debelino 1-2,5 m. Najdebelejši javor v Sloveniji je v okolici Mozirja z obsegom 600 cm in višino 30 m. Če raste javor prosto razvije kratko in čokato deblo, s široko in močno razvejano krošnjo. V sestoju pa razvije kratko krošnjo in bolj ali manj vitko deblo. Koreninski sistem se v mladosti razvija v glavno korenino, kasneje pa se razvijejo močne, globoke in razvejane stranske korenine, zato je drevo odporno pred viharji. V mladosti raste hitreje kot bukev, kasneje ga bukev preraste. Skorja je v mladosti siva in gladka podobna bukovi, kasneje pa razpoka v tanke in velike luske, ki postopoma odpadejo. Ljudje ga pogosto zamenjujejo s platano, toda v gozdu zagotovo ne naletite na podobno platano in skorja gorskega javorja se lušči v velikih krpah ter je zelo markanten razpoznavni znak. Listi so dlanasto deljeni in imajo pet krp. Pecelj je skoraj enako dolg kot listna ploskev. Če odtrgamo list priteče ven brezbarven izcedek. Najbolje uspeva na globokih, svežih in
humoznih tleh v montanskem in subalpinskem pasu bukovih gozdov. V zahodnih Alpah raste do 1800 m visoko. Zelo rad ima jarke s počasi tekočo vodo. Zaradi javorja se taka rastišča imenujejo aceretalna rastišča. Na istih rastiščih kot gorski javor rastejo pogosto še veliki jesen, gorski brest, bukev, jelka, ostrolistni javor, lipa, jerebika.
Za vse javorje so značilne črne pege na listih. Ljudem to marsikdaj vzbuja skrb za drevo. To je javorjeva katranasta plesen, ki je za drevo precej neestetska, toda skoraj neškodljiva in posebni posegi proti njej niso potrebni.
Gorski javor daje med vsemi javorji najboljši les. Les zunaj ni obstojen, zato ga uporabljamo za izdelavo notranje opreme. Zaradi leska in lepe svetle barve je javorjevina zelo cenjena. V preteklosti je bila večina kuhinjskega pribora izdelana iz javorjevine (kuhalnice, mize...). Poznamo tudi različna imena za javorjev les: javor ptičar, javor rebraš, javor ikraš. Gre za les gorskega javorja, ki ima zaradi različnih zunanjih vplivov različno teksturo (sestavo). Les, ki se imenuje javor ptičar, je najverjetneje nastal zaradi glivnih okužb, zaradi katerih se razvijejo
drobne stožčaste vgreznine vlaken, podobne ptičjim očem. Les, imenovan javor rebraš, se razvije kot posledica kratkovalovite rasti. Rebraš uporabljajo za dna violin. Javor ikraš pa nastane zaradi delno razvitih popkov, ki jih razne poškodbe vzpodbudijo k rasti, njihova posledica pa so številne okrogle grčice, z močno razgibano rastjo okrog njih in temne proge.
Kot sem že prej omenil, ljudje pogosto zamenjujejo gorski javor s platano. Treba je povedati, da je tudi vrstno ime javorja povezano s platano. Acer pseudoplatanus namreč pomeni neprava platana. Temu botruje podobnost listov, predvsem pa podobnost skorje obeh vrst. Pa tudi najpogostejša platana v Evropi je z imenom povezana s javorjem. Imenuje se Platana acerifolia (folia - list), kar opozarja, da so njeni listi podobni javorjevim.
Javorjevo rodovno ime Acer izhaja iz izraza cer, ki pomeni v latinščini oster, koničast. To si lahko razlagamo s koničastimi listi javorja. Vemo pa tudi, da je javorjev les mogoče zelo ostro zašiliti in ime mogoče namiguje na to lastnost.
O zdravilnih učinkih javorja se ne ve veliko. Zanimiv je podatek iz srednjega veka, kjer so javorjevo skorjo uporabljali proti zastrupitvam z živalmi.
Kot simbolno drevo javor največ pomeni Kanadčanom, katerim list sladkornega javorja (Acer saccharum) krasi zastavo. Ta vrsta javorja je pogosta na vzhodnem delu Severne Amerike. Indijanci so nekoč iz nje pridobivali vino. Iz sladkornega javorja že več kot 130 let pridobivajo sladkor in javorjev sirup. Ta javor ima več kot 5 % saharoze v soku, zato je za pridobivanje sladkorja zelo primeren. Kot zanimivost naj povem, da so Kanadčanom palačinke s javorjevim sirupom nekakšna nacionalna jed, toda povem vam, da se z našo orehovo potico ali gibanico ne morejo meriti.
Damjan Rožič
Vitamini krepijo tudi živali
p
ogosto lastniki živali sprašujejo, ali njihov ljubljenec potrebuje vitamine in ali jih s prehrano dobi dovolj.
Z normalno prehrano naj bi jih načeloma dobil dovolj - to drži. Vendar ob upoštevanju drugih dejavnikov vedno ni popolnoma zadoščeno potrebam po vitaminih in mineralih. Pomembno je, da potrebe našega psa vsaj v grobem poznamo. Bistveno se razlikuje-jo potrebe glede na pasmo, starost, velikost in aktivnost psa.
Mladiči zelo hitro rastejo, sploh mladiči velikih pasem (nemški ovčar, doberman). V kolikor takšnemu psu ne zagotovimo vitaminov in mineralov v zadostni količini, se lahko pojavijo trajne posledice v rasti in razvoju mlade živali, celo pogin.
Aktivni psi so prav tako izpostavljeni naporu in seveda stresu. Poudaril bi, da stres kot stanje prav poveča potrebo po vitaminih, kajti ie-ti so
nekako blažilec kvarnih posledic stresa.
Breje in doječe psice potrebujejo večjo količino vitaminov in mineralov, na eni strani za izgranjo tkiv pri mladičih v času brejosti, nato pa za zadostno količino mleka v času dojenja.
Dejali boste, saj jih je dovolj v hrani. Delno to drži, čeprav jih precej uničimo v procesu priprave. Tudi v pripravljeni hrani jih je nekaj, vendar za povečane potrebe premalo.
Svetujem vam redno dodajanje vitaminsko-mineralnih dodatkov v obroku, saj to ne predstavlja omembe vrednih finančnih stroškov. O izbiri preparata in načina dodajanja pa se posvetujte z veterinarjem.
Tomo Wankmüller, dr. vet. med.
niMUuran im;
VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE ŠOŠTANJ
EfOTECH
ESOTECH, d.d.	Preloška c. 1
družba za izvajanje projektov	3320 Velenje
v energetiki in industriji	Slovenija
Občanom občine Šoštanj in poslovnim partnerjem čestitamo ob občinskem prazniku
Vsem občanom občine Šoštanj čestitamo ob občinskem prazniku in želimo prijetno počutje v naši sredini
Dijaki, študentje, pedagoški in ostali delavci ŠOLSKEGA CENTRA VELENJE
dolina
TRGOVINA d.d. VELENJE
čestita k prazniku občine Šoštanj
in vas vabi v svoje poslovne enote v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki.
Posebej vabljeni v novi discoli t Blagovnice Gorica v Velenju, kjer se vam bo povečan nakup res izplačal
Vaša trgovina, trgovina dolina
<3?
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
v	v
OBČINSKI ODBOR ŠOŠTANJ
V
Občanom Občine Šoštanj čestitamo ob prazniku
MESTNO ZELENJE ALI ZELENJE V MESTU ALI ZELENE POVRŠINE V
Zakaj sprememba teme
V seriji člankov sem vam poskušala predstaviti vlogo krajinske arhitekture pri planiranju in delno pri raziskovalnem delu. Sedaj pa sem se odločila, da vam predstavim krajinsko arhitekturo kot stroko, ki se ukvarja tudi z zelenimi površinami v mestu, iz treh razlogov:
*	prvi razlog je, da so vam zelene površine v mestu poznane, vsak dan vidne in so hkrati tudi tisti del mesta ali kateregakoli naselja, na spremembo katerih smo včasih najbolj občutljivi, včasih pa prav nasprotno, smo jih pripravljeni žrtvovati za druge, tisti hip morda bolj pomembne stvari;
*	drugi razlog je, da se pri delu vseskozi srečujem s fenomenom “slovenskega vrtičkarstva” (prosim, naj nihče tega ne sprejme kot žalitev!), kjer se na načrtovanje zelenih površin spozna prav vsak, češ, “nekaj zelenega bomo pa že posadili,” saj je vseeno, kaj je in zakaj; vendar pa stvari niso tako enostavne, če želimo doseči še kaj več kot le rastlino ob sebi;
Baročni vrt ob dvorcu Schönbrunn sredi Dunaja
* tretji razlog pa je dober, predvsem pa zanimiv odmev, ki ga je imel moj članek z naslovom Drevo in mesto, mesto in drevo, ki je bi objavljen lansko jesen v Našem času pod okriljem Pikinega festivala. Hkrati se vsem, ki se jim zdi moteče, da bom veliko stvari iz tistega članka uporabila tudi tukaj, opravičujem.
Kako razumeti besedo zelenje V strokovnem izrazoslovju je beseda zelenje vsekakor preskromna, saj bi jo lahko razumeli samo dobesedno kot nekaj, kar je zeleno. Ce bi uporabila samo izraz zelene površine, se omejim na površine, izpadejo pa posamezni elementi, ki so pomembni pri ustvarjanju te
zelene podobe, a ne zasedajo velike površine; so bolj ali manj točke v prostoru, npr. posamezna drevesa.
Zato bom v člankih uporabljala izraz zelenje za vse posamezne elemente (osamelo drevo, korito s cvetjem,...), vse zelene (gozd, travnik, park,...) in druge proste površine (otroško igrišče, parkirišče,...) v mestu. Kadar pa bom govorila le o nekaterih, jih bom natančno opredelila.
Vloge mestnega zelenja Preden preidemo k opisovanju posameznih zelenih površin ali po-sameznih oblik zelenih površin ah celo posa m e z n i h rastlinski h vrst, je porn e m h n o spregovoriti o vlogi zelenih površin v naseljih. Nanje, vsaj na večino, običajno ne pomislimo, saj mestno zelenje sprejemamo kot del našega vsakdana. Zavedamo se ga šele takrat, ko obstaja resna nevarnost, da bo odstranjeno (ah pa tudi ne?).
Vloge mestnega zelenja so raznolike in številne. Nekatere se nam zdijo same po sebi umevne, druge logične, nekatere pa prav nenavadne. Verjetno obstaja več načinov opisovanja ali morda več skupin, v katere lahko združujemo podobne vsebine, meni se zdi še najboljša ta, ki sem jo spoznala že v svojem prvem študijskem letu in je bila objavljena v zborniku simpozija o mestnem zelenju, ki je bil v Ljubljani v sedemdesetih letih. Skozi leta sem jo nekoliko dopolnila in “preuredila”:
1.	Mestno-higienska vloga mestnega zelenja
2.	Estetska vloga ali pomen zelenja pri oblikovanju mesta
3.	Simbolna ali kultna vloga mestnega zelenja
4.	Produkcijska vloga zelenih in prostih površin
5.	Vloga zelenih in prostih površin pri ohranjanju zemljišč
6.	Vloga mestnega zelenja in krajinskih prostih površin pri prostem času Vsako od naštetih vlog bom opisala v samostojnem članku.
Saša PIANO, dipl. ing. kr. ar h.
Sodobno oblikovan trg v Kölnn
Vsem občanom Šoštanja čestitamo ob občinskem prazniku
OBČINSKI ODBOR
ČESTITKE
Podjetje za urejanje prostora, d.d.
SPOROČILO DRUŽBE PUP VELENJE
Sporočamo vam, da smo uspeli preoblikovati podjetje PUP Velenje v delniško družbo.
To nam je uspelo predvsem zaradi zaupanja zaposlenih in bivših zaposlenih, ker so vložili svoj lastninski certifikat, ali pa celo svoj denar.
Uspelo nam je tudi zaradi zaupanja Vas, spoštovanih občanov in občinskega vodstva, da ste nam poverili opravljanje javnih gospodarskih služb za zbiranje in odstranjevanje odpadkov, urejanje in čiščenje površin in številna druga naročila za polepšanje in ureditev vašega bivalnega okolja.
Vodstvo družbe PUP Velenje je prepričano in odločeno, da bo družba tudi v prihodnje uspešna, saj se razvija v sodobno storitveno podjetje za ravnanje s komunalnimi odpadki in vzdrževanjem mestnih površin ter komunalne infrastrukture.
Hvala za zaupanje !
TO JE NAJE OKOLJE.	KI GA VSI OBREMENJUJEMO	IN SAMO Ml ČISTIMO,	DA JE VEDNO LEPO
Podjetje
za urejanje prostora, d. d. Koroška 37/b, 3320 Velenje
Saufermacker \
OB PRAZNIKU OBČINE ŠOŠTANJ VAM ISKTENO ČESTITAMO
OBČANOM IN OBČANKAM OBČINE ŠOŠTANJ OB PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAMO!
PREMOGOVNIK VELENJE
N/
Na Soštanjskem jezeru živahno
Pričetek ligaških tekmovanj
Aktivnosti ribiške družine Paka Šoštanj
17 ljub temu, da nam je vreme letos kar naprej nagajali lo, se je zadnje čase ustalilo vsaj toliko, da so ribiči ll ribiške družine Paka Šoštanj opravili zastavljene aktivnosti. V mesecu avgustu in septembru sta bili dve srečanji tekmovalcev v lovu rib. V okviru prvega tekmovanja so izvolili ribiškega carja in letos je ta sreča doletela našega dolgoletnega ribiča gospoda Milana Ježovnika. Ob kronanju je moral opraviti precej neprijetnih ribiških aktivnosti in šele nato ga je vodja tekmovalne komisije gospod Alojz Kemperle kronal. Tekmovanje samo je prineslo skromne rezultate, saj je ribo ujel le kronani car in še ta je bila - no, njene teže raje ne omenjajmo, a vendar riba je le bila.
Po lanskoletni zmagi na regijskem tekmovanju je minulo soboto ribiška družina Šoštanj organizirala srečanje predstavnikov Zveze ribiških družin Celje. Udeležilo se ga je okrog 50 tekmovalcev iz desetih ribiških družin. Namen srečanja ni bilo le tekmovanje, saj je pravilo, da predstavniki ribiških družin niso ravno najboljši tekmovalci. Večji pomen ima izmenjava izkušenj pri upravljanju ribiških družin, pri čemer je aktivno sodeloval tudi predsednik zveze ribiških družin gospod Karlo Polutnik. Srečanja se je udeležil tudi župan občine
v
Šoštanj gospod Bogdan Menih, ki je navzoče pozdravil in jim
zaželel obilo uspehov v ribiških družinah. Najuspešnejša ekipa na tem tekmovanju je bila iz ribiške družine Sotla Podčetrtek in bo tako organizator takega srečanja prihodnje leto.
Zvečer, ko se je tekmovanje zaključevalo, so k ribiški koči prišli tudi člani družine, ki so tekmovali po drugih krajih naše domovine. G. Silvo Koželjnik je osvojil pokal za 3. mesto na tekmovanju v lovu rib pri Koroški ribiški družini v Dravogradu, medtem ko so invalidi z Milanom Ježovnikom in Tonetom Leberjem osvojili 2. mesto na rallyju na Vrhniki.
4.	oktobra bo ribiška družina Paka Šoštanj v okviru praznika občine Šoštanj organizirala turistično tekmovanje, ki se ga bodo lahko udeležili tudi neribiči. Ribiči pričakujejo, da bo ta dan ob jezeru živahno vse od
7.	ure zjutraj, ko se bo tekmovanje pričelo.
D. Meh
*
ot prvi v novi sezoni ligaških tekmovanj barve Šoštanja zastopajo nogometaši Usnjarja.
Septembra se je začelo prvenstvo 3. slovenske nogometne lige - vzhod, v katero so se prejšnjo sezono prepričljivo uvrstili nogometaši NK Usnjar iz Šoštanja. Sezono so pričeli z nekoliko spremenjeno ekipo, v kateri ni več Zlodeja in Smajloviča, ki sta prestopila v Šmartno, ter Sulejmanoviča, ki se je moral vrniti v matični klub Rudar. V zameno pa so prišli sveži mladi igralci.
Ekipo so po dobrih pripravah začele pestiti poškodbe,
tako da kar šest igralcev ne more nastopati. Rezultat je tako nekako na dlani. V prvem kolu so v nervoznem derbiju izgubili nesrečno 0:1 z ekipo NK Odranci, v drugem kolu vrnili tri točke na Sladkem vrhu z ekipo NK Paloma (1:0) in v tretjem kolu doma izgubili z močno ekipo NK Pohorje (0:2), ki se bo letos že tretjič poizkušala prebiti v 2. SNL. Tako bodo v naslednjem krogu nogometaši Usnjarja poizkušali vrniti izgubljene tri točke na gostovanju pri nogometnem klubu Turnišče.
Igor Fenko
Taborjenje v Ribnem
V (pre)vročem vremenu ribe niso prijemale
Teden športa občine Šoštanj
V okviru državne akcije Mesec športa Športno društvo Šoštanj tudi letos organizira teden športa. Vabljeni ste, da se športnih dejavnosti aktivno udeležite v čim večjem številu. Teden športa se bo odvijal po naslenjem programu:
Ponedeljek, 22. september
-	ob	16.	uri:	mali nogomet	- rokometno igrišče Šoštanj
-	ob	16.	uri:	namizni tenis	- telovadnica TVD Partizan
(prijave: g. Anton Leber, tel.: 882-535)
To re k, 23. september
-	ob	16.	uri:	odbojka	- igrišče OŠ KDK Šoštanj
-	ob	17.	uri:	lokostrelstvo	- rokometno igrišče Šoštanj
(organizator: rod Pusti grad Šoštanj)
Sreda, 24. september
-	ob	17.	uri:	rokomet	- rokometno igrišče Šoštanj
-	ob	17.	uri:	badminton	- telovadnica TVD Partizan
(prijave: g. Tomaž Sekulič, tel.: 882-368)
Četrtek, 25. september
-	ob	16.	uri:	košark	- športna dvorana Šoštanj
-	ob	17.	uri:	kolesarjenje	- zbor: telovadnica TVD
Partizan (vodja g. Stane Grudnik) (relacija:TVDPartizan-Gaberke-Lajše-Topolšica-Florjan-Lokovica-TVD Partizan)
Petek, 26. september
-	ob	16.	uri:	kegljanje	- kegljišče TEŠ
-	ob	17.	uri:	Cooperjev test - nogometno igrišče Usnjar
(vodja g. Marjan Grudnik)
Sobota, 27. september
- ob 8. uri:	trim pohod	- zbor: AP Šoštanj
(vodja g.Vinko Pejovnik)
- ob 10. uri:	turnir v šahu - gasilski dom
(prijave: g. Gregor Rupnik, tel.:882-640)
Nedelja, 28. september
- ob 8. uri:	tenis	- prvenstvo Občine Šoštanj
na igrišču v Topolšici
(prijave:g. Samo Zakeršnik, tel.: 892-080)
Vaše taborjenje je potekalo v dveh izmenah. Najprej so se v Ribno odpravili medvedki in čebelice (7 -12 et), po tednu dni pa smo jih zamenjali gozdovniki in gozdovnice (12 -15 et) ter popotniki in popotnice (16 -21 let). Z nami pa je letos taborilo tudi 65 tabornikov z Irske, ki so nas trijetno presenetili s svojo odprtostjo in družabnostjo.
Ves čas aktivno
Medvedki in čebelice so si med drugim ogledali Blejski grad, sotesko Vintgar, osvajali veščine, seveda pa tudi brez kopanja v ledeno mrzli Savi ni šlo. Njihovih sedem dni je minilo kot blisk in že smo jih zamenjali starejši taborniki, ki smo bili prijetno presenečeni, ko smo izvedeli za družbo z Irske.
Ze drugi dan smo se odpravili na livakiranje na ravan, ki je približno
uro hoje oddaljena od tabora. Tam smo skuhali večerjo, postavili bivake in preživeli noč (skoraj) pod milim nebom (še dobro, da nam je bilo vreme naklonjeno). Naslednje jutro pa nazaj v tabor. Ker smo bili ob vrnitvi že prav izčrpani, smo v taboru cel dan poležavali v senci ali pa se namakali v hladni Savi. Naslednje dni smo okusili še nevarnost brzic pri spustu z raftom (srečali smo tudi Iztoka Čopa), kopanje v Zaki, si ogledali jamo pod Babjim zobom, najpogumnejši pa so se odpravili v gore in osvojili najvišji vrh Karavank - Stol.
Ves čas v znamenju poslavljanja Po nekaj dneh druženja smo se morali posloviti od naših prijateljev Ircev. Nekateri so to storili s težkim srcem, saj so se spletle razne simpatije in prijateljstva (nekateri so pridno
izpopolnjevali znanje angleškega jezika). Naši tuji prijatelji so odrinili na pot, mi pa smo se potolažili s spominčki, naslovi in kupi fotografij. Z odhodom Ircev se je vse bolj približeval tudi konec našega taborjenja. Začelo se je zoprno pakiranje stvari, podiranje šotorov in pospravljanje tabora, ob čemer pa smo vsaj malo pozabili na žalost zaradi odhoda. Zadnji dan smo izmenjali naslove in se še zadnjič ozrli na tabor - nato pa peš proti avtobusu, ki nas je že čakal. Med potjo smo še stotič obnavljali iste dogodke, vse dokler nismo prispeli v Šoštanj. Preden smo se zares poslovili in odšli vsak na svoj konec, smo sklenili, da se drugo leto spet srečamo - v Ribnem!
„ Maja
Rod Pusti grad Šoštanj
50 LET KOŠARKE V ŠOŠTANJU
Dan košarke
Leta 1947 so študentje v Šoštanj prinesli novo igro, košarko. To so bili zametki kluba, ki je začel delovati leto pozneje. V spomin na dogodke pred petdesetimi leti je KK Elektra na prvi petek v septembru organiziral Dan košarke v Šoštanju. Dopoldne so se odvijale košarkarske tekme med šolarji, popoldne pa so med seboj zaigrale različne generacije Elektrinih igralcev. Za zaključek se je predstavila na večerni tekmi še letošnja ekipa Elektre, ki je v boju z drugo ekipo Slovenije Kovinotehno Polzelo klonila s 70 : 86. Vse tekme so bile uvod v večerno praznovanje zlatega jubileja in srečanje generacij, ki je potekalo v jedilnici termoelektrarne. Predsednik Elektre Boris Dejanovič iin podpredsednik Drago Skornšek sta podelila plakete kluba. Bronasto je prejel g. Toni Rehar za dolgoletno promocijo kluba, srebrno OŠ Bibe Roecka za gostoljublje pri uporabi njihove telovadnice, zlati plaketi pa sta prejela Termoelektrarna Šoštanj za 35-letno pokroviteljstvo in pomoč klubu in gospod Matjaž Natek za aktivno delo v klubu od njegove ustanovitve. Vsi udeleženci srečanja pa so prejeli spominsko značko, majico in knjigo o zgodovini kluba, ki jo je ob obletnici spisal g. Matjaž Natek in jo na prireditvi tudi predstavil.
Mojih...naših... 50 let košarke v Šoštanju
Matjaž Natek je bil med začetniki razvoja košarke v Šoštanju. Po petdesetih letih je strnil svoje spomine v knjigi z gornjim naslovom. V njej je skušal je zajeti igralce, odbornike in predsednike in vse druge, ki so pomagali pri delu kluba. Opisana so gostovanje Elektre v tujini in številne pomembne tekme, ki so se zgodile v domači dvorani. Knjiga ni suhoparna zgodovniska kronika, ampak zanimiv kolaž fotografij, izrezkov iz časopisov in dokumentov o življenju Elektre, ki pritegne vsakogar, ki je povezan z Elektro, obenem pa ostale, saj spoznamo, da je košarka nesporno krojila športno življenje v Šoštanj in dolini. Na koncu je avtor dodal še nekaj ocvirkov iz polstoletnega obdobja Elektre in opomnik, da se ne pozabi šoštanjske športne tradicije.
Tako je kot se je avtor v uvodu knjige in na predstavitvi zahvalil vsem, ki so mu pomagali pri nastanku knjige, posodili slike iz svojih arhivov in pobrskali po spominu, tudi sam zasluži priznanje za trud, ki ga je vložil v ta mozaik košarkarske zgodovine pri nas.
Sezona 1997/98
KK Elektra si je v jubilejnem letu za nalogo zadal tudi višjo kvaliteto na tekmovalnem področju članske ekipe, in sicer osvojitev prvega mesta v drugi slovenski ligi in s tem napredovanje na višjo raven tekmovanja. Ekipa je precej spremenjena, okrepili so jo Darko Mirt, večletni državni reprezentant iz Maribora, Vlado Rizman, ki je dobil slovensko državljanstvo in se vrnil po dveh letih, ter Blaž Ručigaj in Žiga Medvešek, katera je posodila Kovinotehna Polzela. Trener Drago Vezjak je povedal,
da so se na sezono, ki jo bodo začeli 4. oktobra, dobro pripravili: “Igralci trenirajo v športni dvorani petkrat na teden. Razpoloženje v ekipi je zelo dobro in mislim, da bomo na poti k zastavljenemu cilju uspešno združevali mladost in izkušenost.” V novi sezoni pričakujejo več zmag in s tem seveda tudi več gledalcev.
I/. M.
Veterani: Lozak, DeCosta, Inkret, Moškon, Lukman, M. Natek, V. Natek
Elektra v novi sezoni
Prijetno praznovanje praznika občine Šoštanj vsem občankam in občanom posebno pa našim kupcem želi kolektiv Rednak. Cenjene stranke vabimo po nakupih v naši trgovini v Florjanu
in v PC v Starem Velenju
gorenje ©©©^©(Ham.gsfeD
Čestitamo
ob
prazniku
občine
v
Gorenje. Trije vogali vašega gospodinjstva.
OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA VELENJE
Stari trg 2, 63320 Velenje, Tel./fax: 063/856-503
SL O V E N I J A
MOTORISTIČNI SPEKTAKEL V ŠOŠTANJU
spomin na pred petdesetimi leti ustanovljeno avto-moto društvo in prvo dirko mortoristov v našem mestu je Moto klub Šoštanj s pomočjo Turističnega društva Šoštanj priredil pravi spektakel. Kar 177 jeklenih konjičkov na dveh kolesih se je udeležilo spominske vožnje v Zavodnje. To je sto motorjev več kot so jih organizatorji pričakovali. Neverjeten odziv motoristov iz vse Slovenije je zad-
v
njo soboto v avgustu v Šoštanju pričaral veličastno vzdušje. Motoriste pa je navdušila organizacija
prireditve, saj jih le redkokje pričaka pravi pihalni orkester, kot se je to zgodilo v Šoštanju, nikjer pa se jim na takšni vožnji še ni priključil župan s svojim veteranom, Tomosom letnik 1957. Tudi tisti, ki glasnih motorjev sicer ne marajo, so si bili edini, da je bil pogled na napolnjen Trg svobode in strnjeno kolono na poti proti Zavodnjam prava paša za oči.
Moto klub Šoštanj se iskreno zahvaljuje vsem sponzorjem in sodelavcem, ki so pomagali, da je to prvo motoristično srečanje tako izvrstno uspelo.
U.M.
INE
TOREK, 16. SEPTEMBER 1997
R E Z
M
(/A, cA, A
Moja prvošolka
'IT o, pa je brezskrbnih počitnie in dopustniške 1 sezone konec. Hm, le zakaj se o počitnicah reče, da so brezskrbne. Ja, za šolarje se ve, da je to čas brez posebnih obveznosti. Za starše pa ne vem čisto. V naši občini smo mogoče med počitnicami brez skrbi za svoje šolarje, ker jih imamo na očeh doma. Med šolskim letom pa je prva skrb že takrat, ko šolarji vozači stopijo v avtobus, ki jih pelje v šolo, za kar je občina poskrbela; na žalost pa naša občina še vedno ni poskrbela, da bi naši osemletki imeli urejeni avtobusni postajališči, kjer bi se lahko ustavljali šolski avtobusi. Ja mogoče bi lahko na račun tistega nespametnega postavljanja, pospravljanja in prestavljanja ležečih policajev (o katerih sem že nakladal) hitro privarčevali del sredstev za ureditev postajališč in za varnost naših otrok.
No, pa ko že čvekam o vsem po dolgem in počez, bom pa zapisal še eno zanimivo, ki sem se je spomnil ob prebiranju članka, ko je nekdo kritiziral nadškofa Rodeta in njegovo znamenito izjavo z Brezij, da imamo sramoten člen v ustavi, člen, ki dovoljuje splav. Kritika je bila seveda usmerjena proti temu in govorila tudi o vtikanju Rimokatoliške cerkve v civilne zadeve. Zanimivost je pa druga izjava, ki jo je povedal nekdo, ki je bil še ne tako davno aktivni član ZK (Zveze komunistov) in se glasi približno takole: “Ja, Slovenci smo res čudni ljudje, ko se nam rodi otrok ali [ta ko imamo pri hiši mrliča, najprej skačemo okrog farofa (župnišča). Kar nekako nenormalno je, če otroka ne krstimo in je pogreb brez duhovnika, po drugi strani pa smo takoj, ko slišimo za Cerkev, duhovnika, verouk,..., pripravljeni na dolgo in široko udrihati po tej ustanovi in njenih predstavnikih.” Nekdo drug pa je to izjavo še podkrepil, “ko pa je treba še kaj prispevati za Cerkev, se pa poskrijemo kot miši.” Podobno seje dogajalo tudi lani v naši občinski politiki, ko se je razpravljalo o predlogu za častnega občana naše občine in so neka-
teri (tisti, ki sedaj javno najbolj glasno laskajo z nazivom “častni občan”) gledali predvsem na verski poklic predlaganega (kar pa ne bodo nikoli priznali), ne pa na to, kakšne zasluge ima za našo občino in za ohranjanje kulturne dediščine, kar sakralni objekti prav gotovo so. No, iz neuradnih virov sem izvedel, da letos takšnih težav ne bo, ker je z letošnjim izborom zadovoljna tudi lanska razočarana stran političnih (beri: pogorelih) veljakov. Na žalost je tako, da nekateri prenovljeni, pomlajeni ali kar pač so, ne morejo iz svoje kože, v kateri so lepo ustrojeni, in prav zanima me, kdaj bo eno od zvezdic Evrope predstavljala Slovenija.
Drugače pa se menda zadeve počasi umirjajo. A to že ne bo čisto držalo. Res da je minil sejem v Gornji Radgoni, ki si ga je splačalo ogledati tudi zaradi tega, da si lahko izkusil prometno gnečo na cesti, ki so jo morali intenzivno popravljati v Lenartu, kot so jo že na drugem delu pred nekaj leti. Hja, cestarji očitno še vedno delajo po jugoslovansko. Ceste je treba krpati in obnavljati poleti, pa boli njih, če je takrat glavna turistična sezona ali kakšen ušiv sejem. Srečo imate, da Celjani delajo drugače in na Celjski obrtni sejem ni potrebno voziti mimo bagerjev in buldožerjev. Drugače pa, ko bo zmanjkalo tudi sejmov, veselic že tako ni več, takrat se bo začela glavna letošnja bitka, bitka za očeta naroda - predsednika države.
Začnite razmišljati, kako se boste odločili, ali za korake naprej ah za capljanje na mestu, ki pa vedno pomeni, da nas drugi prehitevajo. Spredaj je Evropa, tisto zadaj pa je Jugoslavija, ki jo nekateri kar ne morejo pozabiti. Tudi naši otroci je ne bodo, ker bodo odplačevali stare grehe.
Pa brez zamere!
PeTur
SOSTARMI INVALIDI NAJBOLJŠI
?
rvo soboto v septembru se je na Vrhniku odvijal 14. avtorally, ki ga je priredila Zveza društev invalidov Slovenije. Namen prireditve je predvsem ohranjanje in poglabljanje športno-rekreativne tradicije, medsebojno spoznavanje in sodelovanje invalidov naše
države.
Seveda pa ima rally tudi tekmovalni značaj. Tekmovanje je sestavljeno iz vožnje z avtom po določeni trasi in športno rekreativnih tekmovanj: spretnostne vožnje, streljanja z zračno puško, kegljanja na ruskem kegljišču in pikada. Vsako društvo lahko zastopa ena moška (ali mešana) in ena ženska ekipa. Eno ekipo sestavljajo voznik in trije sopotniki.
Letos je na tem državnem rallyju sodelovalo 36 društev. Seveda sta tudi naše medobčinsko društvo zastopali ekipi obeh spolov, ki sta zmagali že na regijskem tekmovanju. Čez dan jih skorajda ni bilo slišati, ob zaključku pa so bili najglasnejši. Najprej so bili na vrsti rezultati ženskih ekip. In ko so našteli že vse ostale ekipe, je ostala le še najboljša - naša, ekipa medobčinskega društva s kapetanko Jolando. Sledila je razglasitev najboljših moških ekip. Ekipa, ki je nosila številko 2 in so jo sestavljali sami Šoštanjčani, gospodje Koren, Katič, Ježovnik in Leber, je zasedla drugo mesto. Domov so prinesli še pokal za skupno prvo mesto in prehodni pokal.
Pa veselja še ni bilo konec. V družabnem delu so Šoštanjčani tudi najbolj natančno ocenili težo pršuta. A žal niso bili edini - po žrebanju so ostali brez prigrizka, dobili so stojalo za pršut. Dobra volja pa jih seveda ni zapustila.
U.M.
è
avezala si si rumeno rutico in oprtala čisto pravo torbico. Prvo v tvojem mladem življenju.
Ne veš, moja mala deklica, da si s tem bremenom nisi nadela samo šest zvezkov, pet knjig in pere-snico. Nadela si si čisto zaresno breme odgovornosti. Začelo se je drugačno življenje s tistim trenutkom, ko si prestopila šolski prag. Ujeta v množico torb, šolarjev, prvošolčkov, si me trdno držala za roko in tvoja majhna dlan se je izgubljala v moji. Pa nisem bila jaz, tvoja mama, nič boljša. Najini dlani sta se trdno oklepali druga druge in se nista izpustili, čeprav sta bili potni. Obe sva občutili strah. Ti, moja deklica, pred neznanim, jaz, tvoja mama, že pred znanim. Spomnila sem se svojega prvega šolskega dne. Moje rjave torbice in rdečih zvezkov v njej. Nič pisanega, nič lepih barvic. Spomnila sem se tudi vonja linoleja in črne table, ki je grozila pred menoj. In svojega stolčka ter klopi z vrezanim imenom na njej.
In ko sem s takšnimi občutki ob deveti uri stopila čez prag OS Bibe Roecka, me je močno imelo, da bi se obrnila.
Pa je prvošolčke in nas starše čakalo prijetno presenečenje. Prijeten in topel nagovor ravnateljice šole, nastoj) šolarjev s harmoniko in lepa pesmica iz ust drugošolcev, ki je vzpodbudila tako otroke kot starše. Vse to je dalo temu prvemu septembru neko drugačno ime. Občutila sem trud in prisrčnost pedagogov, ki poskušajo nekako zgladiti prve trenutke, prve resne korake. In koliko jih bodo naučili čez leto, koliko znanja bodo otroci pridobili, mi v tem trenutku sprejema niti ni bilo tako važno. Prijeten občutek me je prevzel, ko sem videla svojo hčerko in druge otroke vesele, in ko sem odhajala domov, je bilo drugače. Še vedno sem držala hčerko za roko, ampak najini dlani se nista več tako trdno oklepali druga druge in najini roki nista bili več potni.
Milojka
ečkrat se vozim s kolesom iz Gaberk v Šoštanj in seveda tudi nazaj. Tako sem se konec avgusta nekega popoldneva vračala mimo knjižnice in postala pozorna na gručo otrok nasproti šole, ki so imeli nekaj na pločniku. Prispevši bliže sem opazila, da bi radi pomagali žabi oziroma krastači s pločnika. Eden od dečkov, mislim, da mu je bilo ime Damir, je prinesel polivinilasto vrečko in prenesel krastačo na varno, v zeleno zatišje travnika.
Dekleta in fantje so si bili edini, da je treba pomagati živalim, saj so tudi te živa bitja.
Ob tem dogodku se mi je mimogrede utrnila misel na žalosten pogled na povoženo žival na cesti, ki smo mu žal prepogosto priče.
M. L.
Kje pa je žaba?
KREKOVA BANKA
KREKOVA BANKA d.d. MARIBOR
ČESTITAMO
v
vsem občanom Šoštanja ob praznovanju OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE ŠOŠTANJ in Vas vabimo v
POSLOVALNICO KREKOVE BANKE V ŠOŠTANJU
Ul. Lole Ribarja 2, tel.: 063 / 883-020
a la el e, n a v v i luk l1 clave!
i m:muni načrt
Ureditveni načrt starega mestnega jedra Šoštanja (št. projekta P-667-UN) je skupaj z Zazidalnim načrtom ob Paki (št. projekta 775190-ZN) edini dokument, ki se resno ukvarja z možnostjo izgradnje novih stanovanj v Šoštanju. Razmišljanje, da je “rešitev Šoštanja” možna le skozi dolgoročno gradnjo stanovanj in s tem skozi nov populacijski zagon, je vedno bolj pogosto tudi v uradnih stališčih občine.
Omenjena načrta skupaj predvidevata gradnjo okoli 200 stanovanjskih enot, ki naj bi se uredile v novozgrajenih in obstoječih stavbah.
Ce upoštevamo čas, v katerem so dokumenti nastajali (pred nastankom samostojne Slovenije in Občine Šoštanj), je razumljivo, da je za današnje tržne razmere omenjena številka predvidenih stanovanj prevelika. Načrta nista mogla predvideti današnjih lastniškopravnih zapletov (denacionalizacija), skromne ekonomske moči novih lokalnih skupnosti ter cenovne neusklajenosti stanovanjske gradnje, ki destimulira lastnike kapitala kot potencialne graditelje.
Vzroke, da je sploh padla odločitev o izdelavi prostorskih aktov, ki naj bi omogočili gradnjo novih stanovanj, pa je treba iskati (kje drugje kot!?) v interesih RLV. Ureditveni načrt je bil namreč izdelan z namenom, kako v samem preostanku Šoštanja poiskati čim več možnih lokacij za preselitev ljudi iz pridobivalnega območja lignita (predvsem iz območja predvidene “jame Šoštanj”). V osnutku ureditvenega načrta je bila zajeta tudi nadomestna lokacija za novo osnovno šolo. Pomanjkanje prostora na predvideni lokaciji (na mestu bivše tovarne GALIP) je najbrž botrovalo odločitvi, da naj bi se zgradila le štirirazredna osnovna šola.
Naključje je hotelo, da je takrat, še v času zahtevnega postopka sprejemanja ureditvenega načrta, na drugem koncu mesta (elektrarniško naselje) prišlo do neplaniranih poškodb stanovanjskih blokov. Poškodbe so bile tako resne, da je bilo dve stanovanjski stavbi potrebno porušiti, stanovalcem pa ponuditi nadomestno lokacijo.
Ko se je tovarna GALIP preselila v velenjski VEPLAS, je bila ta zanimiva mestna lokacija sproščena za nove posege. RLV je takoj zagrabil priložnost in naročil spremembo ureditvenega načrta skupaj s projektom za gradnjo novega stanovanjskega kompleksa, ki naj bi nadomestil majave bloke na Cankarjevi ulici. Seveda je rušenje stanovanjskih blokov iz prve prave urejene soseske v Šoštanju, elektrarniškega naselja, ki še ni dočakalo niti štiri desetletja obstoja, slab znak za prostorsko planiranje in kaže na neorganizirano rabo prostora v preteklosti.
Zaključek te zgodbe poznate, saj je v začetku devetdesetih na mestu bivše tovarne zrasel prvi in leto kasneje še drugi stanovanjski objekt. Stanovanjski kompleks “GALIP” na Cesti talcev je torej prvi večji projekt, ki je zgrajen na osnovi ureditvenega načrta. Ce ne štejemo postavitve statue Sv. Marije na Trg bratov Mravljakov, še edini. Upam, da ne tudi zadnji.
Edi VUČINA
Šoštanj pred ureditvenim načrtom (spodaj desno je bivši “GALIP”)
, 16. SE
t
V • a s i	b i s e .
b r a z	beni biseri
Jči/l
ebodigatreba sem se zadnjič zapletel v politično debato. 0 čem drugem v teh dneh, kot o dosedanjih predsedniških kandidatih.
“Peterle je jezen, ker ga nočejo za skupnega kandidata, Podobniki imajo svojo igro, Janša bi pa tako kot vedno najraje bil obrambni minister (ali notranji), da bi lahko streljal. Torej od veličastnih junakov slovenskega ljudstva ni in ni spodobnega kandidata, ki bi zoprval Kučanu.”
Tako je govoril oni, na drugi strani flaše piva.
“Veš kaj, za vsakega direktorja imajo razpis, pa pogoje o izobrazbi pa nekaznovanje pa delovne izkušnje na enakih ali podobnih mestih in še par zahtev, predsedniški kandidat je pa lahko kar vsako tele, ki nahvali 3000 ljudi za podpis. Vodil pa ne bo čevljarske delavnice z dvajsetimi ljudmi, ampak državo. Cuj, to je dva milijona!” Res se je zelo zagrel v debati.
Jaz pa nazaj za vzorec ameriško demokracijo, kjer je bil filmski igralec predsednik (niti ne tako slab - predsednik, igralec je bil zanič) in še nekaj o demokraciji sem nakladal (ki je pravzaprav niti ne maram v vsaki obhki, saj se vidi, da ni tako zelo pametna in vsemogočna, kot smo mislili v 90. letih) in
sem ga le pripravil do tega, da je, ne preveč jezen, odšel domov, ne pa k Štormanu ali onemu “kako se že piše”.
Pa mi ta debata, ki mi ni bila niti malo nadležna, ni dala miru. Moral sem še dolgo razmišljati o njej. Res je vprašanje, kaj zahtevati od ljudi na odgovornih položajih. Izobrazbo? Izkušnje? Politično primernost? Versko primernost (povzemam po Rodetu)? Naravni talent? Bogastvo? Rodovnik? Malo sem se zaletaval z mislimi v to in ono smer ter obtičal na izjavi dobrega pasjerejca (ja, pse redi). Ko sem dobil prvega psa z rodovnikom, sem se malo posmehoval tistemu hvaljenju, kakšne prednike da ima. In me je prijatelj dobro podučil: “Pes brez rodovnika je lahko pameten in dober, večinoma pa to ni. Nobene garancije nimaš. Ko si kupil psa z rodovnikom pa veš, da je brihten, da ga boš lahko priučil delovnih navad in da nima genetskih motenj.” Primerjava z ljudmi bi lahko bila za koga žaljiva, vendar je moja iztočna misel bila usmerjena drugam. Prva kvalifikacija ljudi v zadnjih sto, ah recimo raje petdesetih letih, je zagotovo dosežena izobrazba. Sploh za socialistično generacijo, ko je lahko študiral, kdor je hotel in bil dovolj brihten. To je osnovna izkaznica ljudi, ne rodovnik ah podedovano bogastvo (ali prišvercano). Trud in delo, ki ga je nekdo bil sposoben
vložiti v samega sebe, je dokaz, da takšen človek ima sposobnosti, ki lahko koristijo družbi. Ima pamet, ima delovne navade in ima vrsto lastnosti, ki zagotavljajo, da bo znal dobro delati in se dobro odločati. Ves svet se je prikopal do tega, da je izobrazba temelj napredka (to zame pomeni nova spoznanja, boljše življenje).
Seveda pa izobrazba zdaleč ni vse, kar bi nekoga povzdigovalo nad druge. Je šele prvi element pri spoznavanju neznanca.
Moje mnenje je blizu onemu o rodovniških psih. Prirejeno je ta izjava takšna: človek brez izobrazbe je lahko brihten in sposoben tako kot oni s šolami, večinoma pa to ni. Vsaj zelo težko dokaže z delom, da mu ne manjka znanja in razumnosti. Razen izjem, ki so z osebnim delom in uspehom, pri tem ne mislim na bogatijo, že tako dokazali svojo sposobnost.
Ce ponovno omenim naše predsedniške kandidate (ah bolje kandidate za kandidate), se tudi jaz vprašam, kakšno garancijo mi ponujajo, da bodo dobro vodih in zastopali državo (s tistim ne prevelikim vplivom, ki ga predsednik pač ima).
Statistike kažejo, da zelo veliko volilcev nima niti srednje izobrazbe. Tistih z visoko in višjo izobrazbo Slovenci tudi nimamo na pretek (tudi če prištejemo
“naše” Argentince), torej je kar težko izbirati sposobne ljudi.
Misel mi je preskočila na naše občinske svetnike (svetle ali temne) kot prvo klaso vodenja občine. Baje govorijo svoje besede pred mikrofonom, na odru, kot na kongresih (tega še v Gorenju niso delali, ko so imeli 20.000 zaposlenih) in so očitno sami sebi zelo všeč. Njihove izobrazbene strukture ne poznam, zadostuje mi to, da v njih vidim cvet naroda občine Šoštanj, kakor jih je ljudstvo izvolilo. Prav rad bi kdaj v našem Listu prebral kakšno podrobnejše poročilo o sejah sveta (tako kot poroča Naš čas in še podrobneje), da bi videl, če smo prav volili.
Gledal sem zadnje omizje na TV (na onem kanalu, kjer ni toliko kriminalk in reklam), kjer je gospod Alkalaj naredil rahel povzetek večerne debate: drzno in krivoskrunsko - vendar tako elementarno inteligentno in utemeljeno, da je voditeljica komaj uspela zanemariti njegovo izjavo.
Ta odstavek je seveda samo za izobražene in za prirodno nadarjene (drugi takih oddaj ne gledajo), ki vedo zakaj gre. Ima pa tesno zvezo z izobrazbo. Gospod Alkalaj je bil izobražen mož z instituta Jožef Štefan, vendar ni bil voditelj (oddaje). Nauk: če hočeš, da te vsi slišijo, ni dovolj biti izobražen.
Mungo
S.
Petek, 19. september
ob 18. 30 uri - otvoritev z velikim ognjemetom Sobota, 20. september
PIKIN FILMSKI MARATON v Domu kulture v Velenju
ob 9.00 in 15.00 Sreča na vrvici ob 11.00 in 17.00 Učna leta izumitelja Polža ob 13.00 in 19.00 Babica gre na jug
PIKIN PLANINSKI IZLET
ob 9. uri na Cankarjevi uhci (dveurni izlet v okolico)
PIKA NOGAVIČKA IN MARTIN KRPAN
ob 16. uri na Titovem trgu - izbor najmočnejšega
Slovenca
Nedelja, 21. september
PIKIN FILMSKI MARATON V Domu kulture v Velenju
ob 9.00 in 13.00 Trnuljčica ob 11.00 in 15.00 Babe ob 17.00 in 19.00 Alaska
PIKIN PLANINSKI IZLET
ob 9. uri na Cankarjevi ulici (dveurni izlet v okolico)
Ponedeljek - petek, 22. - 26. 9.
PIKINE USTVARJALNE DELAVNICE - v Rdeči dvorani med 9.00 - 13.30 in 15.00 -19.00 Delavnice so pripravljene za vse starostne stopnje, nosijo pa naslove: scenarij, scenografija, kostumo-
grafija, maska + frizerstvo, filmska glasba, snemanje, filmski plakat, risani film, fotografija, računalniška animacija,...
-	na mestnem otroškem igrišču od 9.00 -19.00 Delavnice povezuje tema narava - zdravje - šport -ekologija, spoznavah pa boste Pikin tabor, izdelovah Pikine zapestnice, kroglice, vetromlinke, kamenčke sreče, postali Pika športnik, skakalec, keramik, lončar, alpinist, gobar, zeliščar in še mnogo drugega...
PIKINE GLEDALIŠKE PREDSTAVE
-	Dom kulture Velenje, vsak dan ob 10.00, 11.30 in 17.00 (vstopnice za predstave: 400 SIT)
1.	ponedeljek: predstava Romane Kranjčan, otroški zbor Pinocchio, plesna šola Urška
2.	torek: Mehiško lutkovno gledališče: Lev brez repa, marionete
3.	sreda: Šentjakobsko gledališče Ljubljana: Ptički brez gnezda, musical
4.	četrtek: Studio za sodobni ples, Zagreb: Vila lutk, plesna pravljica
5.	petek: Plesna skupina Mojce Horvat: Mesto brez hiš, musical
-	Malo gledahšče v Rdeči dvorani, vsak dan ob 9.00 in 11.00 (vstopnice: 200 SIT)
1.	ponedeljek: OŠ Šalek: Lahko noč, hudobe
2.	torek: OŠ Slovenska Bistrica: Matilda, komedija
3.	sreda: OŠ Gustava Šiliha: Pet pepelk
4.	četrtek: OŠ Spodnja Šiška Ljubljana: Gregorjeva sadna kupa
5. petek: OŠ Šmartno ob Paki:
Pravljice iz mačje preje
-	Predstavi v Šoštanju v torek ob 11.00 in 12.30 Plesno gledališče IGEN, Celje: Vidkova srajčka, plesna pravljica
-	Predstava v Šmartnem ob Paki v torek ob 8.30 Plesno gledahšče IGEN, Celje: Vidkova srajčica, plesna pravljica
POULIČNE PREDSTAVE
vsak dan ob 17. 30 na Cankarjevi ulici v Velenju
PIKINE RAZSTAVE
-	Galerija Velenje, od 19. do 27. 9. od 8.00 -19.00 Filmski obrazi moje mladosti, v počastitev častne pokroviteljice festivala Leslie Caron
-	Velenjski grad, od 15. 9. do 15. 10. od 9.00 -19.00 Pika Nogavička med otroki vsega sveta, v počastitev 90-letnice Astrid Lindgren
-	Era - Velma, od 15. 9. do 15. 10.
Pikina železnica
Sobota, 27. september PIKIN DAN
petdeset ustvarjalnih delavnic na igrišču in v Rdeči dvorani
-	ob 17.00 pred Rdečo dvorano - zaključna prire ditev s podelitvijo pikastih prizanj in Pikino parado, Pikina zabava s Čuki
.......................................
s A I t> t I l S 1
NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ
IME_________________PRIIMEK_____________________
NASLOV__________________________________________
LETNA NAROČNINA: 1000 SIT
NASLOV: LIST OBČINE ŠOŠTANJ, p.p. 4, 3325 Šoštanj
Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg svobode 12, p.p. 4, 3325 Šoštanj • tel.: (063) 40-310 • Odgovorna urednica: URŠULA MENIH • Uredništvo: JOŽICA ANDREJC, IDA JELENKO, PETER RADOJA, PETER TURINEK, EDI VUČINA, BRANKO VALIČ • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠA MENIH • Tisk: TISKARNA VELENJE d. d.
Po mnenju Urada vlade RS za informiranje št.: 4/3-12-177/94-23/36 spada List občine Šoštanj med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3
prometnega davka.
Tiskano na recikliranem papirju