št. 10. V Ljubljani, dnč 16. maja 1901. Leto XIV. Izhaja zvcOer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako jc ta dan praznik, izide dan poprej. Cena mu je 80 Ur. na leto. Inserati sc sprejemajo in plačujejo po dogovoru. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Semeniške ulice št. 2. Naročnina in inserati pa: Upravnistvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2. Kranjskim liberalcem fej! Dr. Susteršič neustrašeno naprej! Šc nikoli, odkar liberalna banda v naši lepi Ježeli koplje grob slovenskemu narodu, ni bila tako pijana veselja, kot dnu 1. majnika letošnjega leta. A tudi nikoli svoje peklenske zlobnosti in propalosti ni pokazala tako odkrito, kot istega dne. Da, prvi majnik bo še poznim rodovom pričal, kako globoko more pasti — slovenski liberalec! Danes hočemo bravcem „Domoljuba" podati kratek popis tega žalostnega in podučljivega dogodka. Žalostnega, ker kaže, da so tudi med Slovenci narodne izdajice; podučljivega, ker jc sposoben, marsikateremu zaslepljencu odpreti oči. 1 Staro sovraštvo. — Odkod? Vsakemu bravcu »Domoljuba" je znano, da nobenega moža iz katoliško-narodne stranke liberalci tako nc sovražijo kot dr. Ivana Šusteršiča. Dobro vedi'), da je on mož nenavadno nadarjen, neumorno delaven in — kar liberalcu v glavo ne gre — nesebičen; ko bi kaj vesti imeli, morali bi ga spoštovati. Toda on je tudi mož, ki se povsod kaže kot zavednega katoličana in z vsemi silami dela na to, da bi se veri in cerkvi tudi v javnem življenji dalo tisto mesto, ki jima gre. Poleg tega je dr. Ivan Susteršič spoznal, da se mora ljudstvo v gospodarskem oziru postaviti na lastne noge, ako noče propasti. Zato je on zasnoval zdravo, našim razmeram primerno gospodarsko organizacijo. O tem priča lepo število posojilnic in zadrug, ki imajo svoje središče v krepko se razvijajoči „Ljudski posojilnici" in »Gospodarski zvezi" v Ljubljani. Mož, ki tako dela, najti mora pri vseh pametnih, za blagor ljudstva vnetih ljudeh priznanje in spoštovanje. Zadnje državnozborske volitve so to lepo pokazale: 3 8.0 0 0 mož je odobrilo in priznalo delovanje dr. Šusteršičevo! — A to, kar pametni ljudje odobravajo in spoštujejo, naši liberalci zaničujejo in sovražijo. Dr. Susteršič, pravi prijatelj in dobrotnik ljudstva, postal jim je najbolj sovraženi človek v deželi. Vse sovraštvo, ki že leta in leta tli v srcih kranjskih liberalcev nasproti katoliško - narodni stranki, prenesli so na osebo dr. Šusteršiča. Ako bi se jim posrečilo uničiti njega, zadali bi s tem občuten udarec celi naši stranki. To liberalci dobro ved6 — odtod njihovi neprestani napadi na dr. Šusteršiča. 2. Nov isbruh tega sovraštva In iskali so in iskali ugodne prilike, da bi napravili na voditelja katoliško-narodne stranke zadnji, odločivni naskok. In to priliko jim je dala konkurenca med „kmetijsko družbo" in „Gospodarsko zvezo", katere načelnik je dr. Ivan Susteršič. Znano je, da „kmetijska družba" ni prijateljica zadružništva; v njej imajo odločivno besedo možje, ki so vse drugo prej kot kmetovalci. Zdrava organizacija kmečkega stanu torej v okviru „k m e t i j s k e družbe" ni m o-g o č a. To je izprevidel dr. Susteršič in zato je zasnoval »Gospodarsko zvezo", ki ima vse pogoje zdrave kmečke organizacije To pa sevčda ni bilo všeč liberalcem v »kmetijski družbi", zlasti tajniku Pireu ne. Začelo sc je nagajanje. Zlasti pogodba kmetijske družbe s tovarno umetnih gnojil v Pragi, da nikomur drugemu na Kranjskem ne sme dajati tega blaga kakor kmetijski družbi, naj bi preprečila razvoj ..Gospodarski zvezi." ..Gospodarska zveza" se je obrnila do kmetijske družbe s prošnjo, da bi ji po ugodni ceni prodajala žlindro za zadruge, ki so v ,.Gospodarski zvezi". Kmetijska družba je t o p r o š n j o o d b i 1 a. V tej zadregi si je znala ..Zveza" najti žlindro po isti ceni ko kmetijska družba: toda tako po ceni ko kmetijska družba je . ni mogla oddajati, ker kmetijska družba ima vsako leto veliko podporo od vlade in dežele, tako da je žlindro mogla prodajati celo pod ceno. Slo se je torej zato, da bi tudi udje ..Zveze" dobivali žlindro po isti c e n i ko udje kmetijske družbe. Toda Zveza- je prodajala žlindro le zadrugam po deželi, ne posameznim gospodarjem, in če jc hotela, da bi kmetje dobili žlindro po isti ceni kakor pri kmetijski družbi, j o j e m o r a 1 a prodajati zadrugam za 20 kr. m e t e r s k i stot ceneje kot kmetijska družba, ker zadruge so imele pri prevažanju in prodajanju stroške, katere so jim morali kmetje povračati. Ko je dr. Šusteršič videl, da je ..Zveza" v zadregi in da bodo škodo trpeli kmetje, ker so odstopili od kmetijske družbe in pristopili k „Zvezi", je iz svojega daroval dva tisoč krcn v ta namen, da se pokrije razlika v ceni in zraven naročil, naj se o tem molči. To je ves greh dr. Šusteršič a. Vsak pameten človek bi moral reči, da je ta požrtvovalnost od strani dr. Susteršiča plemenita in hvalevredna. Ne pa tako slovenski liberalci, na čelu jim dr. Ivan Tavčar. Ta mož je oskrbel, da se je začelo v njegovem umazanem listu — ..Slovenskem Narodu" dr. Susteršiča na grd način napadati vsled postopanja „Gospodarske zveze"; začelo se je nami-gavati, češ da osebna poštenost dr. Susteršiča ni brez madeža itd. Našli so se vsled tega hujskanja naposled ljudje, ki so dr. Šusteršiču javno očitali, da ima umazane roke itd. Stvar je prišla pred sodišče. To je izreklo, da je bila konkurenca ,.Gospodarske zveze" s kmetijsko družbo sicer nepravilna (mi smo seveda glede te konkurence, ki nikomur ni nič škodovala, drugačnega mnenja), vendar pa da je osebna čast dr. Susteršiča popolnoma ne-omadeževana. 3 Kranjski liberalci se zvežejo z zagrize nimi Nemci. Toda liberalci, zlasti njihov vodja dr. Tavčar, s tem še niso bili zadovoljni. Dr. Tavčar, čegar vse delovanje preveva edino le misel, kako bi podiral to, kar gradi katoliško - narodna stranka, ta mož je videl, da v državnem zboru o n n i za nobeno r e s n o delo in da se glede delavnosti z dr. šu-steršičem še primerjati nc more. Zato se je lotil drugega, lažjega, a tudi neprimerno gršegadcia. Zanesel je vso gori opisano zadevo v državno zbornico in storil vse le mogoče korake, da bi dr. Šusteršič u na Dunaju izpodkop al veljav o. Zatajil je nc samo svoj verski temveč tudi svoj narodni č u t in zvezal se je z najstrast-nejšimi nasprotniki našega naroda, s tistimi radikalnimi Vsencmci. ki v enomer vpijejo: „proč od Av strijc! — proč od Kima!" Poskrbelo se je, da so ti zagrizeni nasprotniki Slovanov dobili v roke vso zadevo, seveda zavito in popačeno, kakor jo je zvaril zloglasni ..Narod". Umevno je, kako divje veselje je zavladalo v teh nam vedno nasprotnih vrstah, s kako slastjo so pograbili priložnost, udariti po možu, ki ni le zaveden Slovenec, temveč tudi odkritosrčen katoličan. Napadli so dr. Susteršiča v zbornici na nečuven način. Pravzaprav taki ljudje niti sposobni niso. da bi koga razžalili in najboljše je, z zaničevanjem prezirati njihove napade. 4 Vsi liberalci so edini, ko se gre proti ,.klerikalcu." Toda dr. Šusteršič je trdno prepričan o svoji nedolžnosti in zaupajoč v nepristransko resnicoljubnost poštenih svojih državno-zborskih tovarišev, zahteval poseben odsek, ki naj vso stvar preišče in napadalcu Steinu za izrečene psovke izreče giajo. A zgodilo sc je to, kar dr. Šusteršič ni pričakoval, kar pa potrjuje že stara izkušnja — proti njemu se je združilo vse, kar liberalno čuti i n m i s 1 i — v bratskem objemu so se našli zagrizeni nemški liberalci z nekaterimi slovanskimi somišljeniki — z očividnim namenom, da se udari po klerikalcu. Steinu se ni izrekla graja. Preiskava pa je vkljub tej izdajalski zaroti dognala, da je osebna čast dr. Susterši-čeva neomadežana Tako se je vršila vsa ta zadeva, ki ugledu slovenskih poslancev na Dunaju gotovo ne bo koristila. Odgovornost za to zadene naše liberalce. 5 Kaj je odgovorilo na izdajalsko početje pošteno slovensko ljudstvo ? Kranjski liberalci so bili seveda vsled tega, da se jim je njihov izdajalski načrt vsaj deloma posrečil, kar pijani veselja. Trdno so bili prepričani da je dr. Šusteršič politično mrtev za v e d n o. A bridko so se u rezal i! Kaj pa je rekla vsled tega do-a o d k a k a t o 1 i š k o - n a r o d n a stranka? f v Kaj dr. S u s t e r š i č c v i volivci? Kaj pošteno slovensko ljudstvo? Enoglasno in ogorčeno je obsodilo izdajalsko početje kranjskih liberalcev, Šusteršiču pa izrazilo neoma-jano zaupanje tudi v prihodnje. Vodstvo k a t o 1 i š k o - n a r o d n c stranke jc soglasno sklenilo sledečo izjavo: C, I a s o v a n j c v državnem zboru o g r a j a 1n i zadevi poslanca S t c i n a ni stališča dr. Šusteršiča v katoliško-narodni stranki nič izpremenilo. Napadi na njegovo osebo glede na znano zadevo v bivši ^Gospodarski zvezi'' so bili našim somišljenikom že znani pred njegovo izvolitvijo v državni zbor; kako so umevali te napade, je pokazala njegova sijajna izvolitev za državnega poslanca. Po dogodkih pri sodišču in v državnem zboru je kato-liško-narodna stranka le še tem bolj osvedočena o osebni neomadeževanosti dr. Šusteršiča, kar se jc tudi na obeh mestih javno priznavalo. Izid glasovanja v državnem zboru presoja vodstvo katoliško-narodne stranke edino le s politiškega stališča. Združeni slovanski in nemški liberalizem, napojen s srdom proti vsemu, kar nosi katoliško ime, ni dobil pri tem glasovanju še le prvič večine v poslaniški zbornici. Vodstvu katoliško - narodne stranke je to glasovanje samo nov povod, da ob strani dr. š u s t c r s i č a prej ko slej z n c o m a-j a n i m zaupanjem vanj nadaljuje svoj boj proti 1 i b c r a I s t v u. Nadalje so vsa katoliško - narodna politična društva sc pridružila tej izjavi; veliko število gospodarskih zadrug, posojilnic in drugih društev, več kot sto brzojavk od raznih občinskih zastopov in od mnogoštevilnih volivcev pa sc je izreklo k o c n glas: kolikor besnejše bodo liberalci napadali voditelja katoliško - narodne stranke, toliko ožja in trdnejša bo vez med njim in poštenim slovenskim ljudstvom! Tak je odgovor poštenih katoliških Slovencev! 6. Konec. Liberalci so sicer vso zadevo po svoji stari navadi lažnjivo zavili, s tem lažnjivim poročilom namazali nekaj strani potrpežljivega papirja in tc dni izdali knjižico z naslovom: „ž 1 i n d r a v državnem zboru". V svoji neumnosti pričakujejo od te knjižice velikanskega vspeha, najmanj popolnega pogina katoliško-narodne stranke. Toda naše pošteno slovensko ljudstvo nima prvič prilike pečati se z lumparijami kranjskih liberalcev. In zato smo prepričani, da bo tudi to pot vedelo, kaj ima storiti. O priliki zadnjih državnozborskih volitev je z lažnjivim „volivnim katekizmom" in umazanim „K o d o 1 j u b o m" kurilo svoje peči. Ako zdaj po letu, ko ni mraza, preskrbi usiljevani obrekljivi knjižici drugi primernejši prostor, potem je dalo liberalcem odgovor, kakoršnega zaslužijo. Vse pošteno katoliško slovensko ljudstvo pa je po tej aferi bolj ko kdaj poprej edino v sodbi: Kranjskim liberalcem: Fej! Dr. Šusteršiču : Neustrašeno naprej! Sveto leto za ljubljansko škofijo napovedano. Presvetli knez in škofljubljanski so izdali pastirski list, v katerem napovedujejo sveto leto za ljubljansko škofijo. Sveto leto traja od 5. maja do 3 novembra. Ko omenijo imenitnost sv. leta, izredno velikih milosti in odpustkov njegovih, razložijo nato vse tisto, kar treba storiti, da zadobe verniki popolne odpustke sv. leta. Poleg pravega kesanja, prejema zakramentov s v. pokore in sv. Kešnjčga Telesa (nalašč v ta nameni zahteva se kot bistven pogoj za odpustke tudi obiskovanje cerkva. Glede tega pravijo presvetli škof: ,.Tu se mora razlikovati, da li kdo a) obiskuje cerkve sam, morebiti tudi v manjem ali večjem društvu, ali pa, če j i h obiskuje v p r a v i p r o c e s i j i, ali c) more dobiti kako olajšavo. a; K d o r obiskuje cerkve sam, mora petnajst dni obiskati vsak dan po štiri v to odločene cerkve; kjer ni štirih cerkva, ampak samo tri, obiščeta se petnajst dni vsak dan dve ^cerkvi po enkrat, ena pa dvakrat; ako sta samo dve cerkvi, obišče se vsaka vsakega dne po dvakrat; ako je samo ena, obišče se ona vsakega dne štirikrat. Za dvojen ali Večkraten obisk iste cerkve zadostuje, da se po opravljenih molitvah za odpustke gre iz cerkve ven, potem se pa vrne nazaj in se dotične molitve zopet opravijo. Glavna cerkev: torej v škofijskem mestu stolna čerkev, v župnijah pa župnijska mora biti med onimi, ki so za obiskovanje določene. V tem smislu določujem za L j ub -ljano: za stolno župnijo stolnico, cerkve sv. |akoba, pri čč. uršulinkah in pri oo. frančiškanih; za ostale župnije stolno cerkev, domačo župnijsko cerkev in še dve drugi župnijski ali samostanski cerkvi po volji gg. župnikov. Po župnijah na deželi naj pa župniki določijo, katere cerkve in koliko se jih mora razen župnijske še obiskati. Določiti se more vsaka podružnica, tudi vsaka kapela, v kateri se sme sv. maša brati. Za obiskovanje ni treba, da si omenjenih 15 dni nepretrgoma sledi: lahko se odberejo popolnoma po volji. Bistveno je. da se odbere 15 dni in se vsacega dne opravijo po štiri obiskovanja. Dnevi se pa štejejo kakor po navadi od polnoči do polnoči, ali pa po cerkvenem načinu od treh popoldne do mraka prihodnjega dne. da se n. pr. od štirih obiskovani eno ali dvoje ali troje opravi enega dne popoldne po treh. ostala drugega dne. ali da se bolj oddaljena cerkev obišče popoldne enkrat pred tremi in koj še enkrat po treh. pa velja za obisk dveh različnih dni. t" Ako pa župljani ali pa razne družbe n. p. Marijine in bratovščine n. pr. rožni-venška opravijo obiskovanja v procesiji pod vodstvom svojega duhovnega pastirja ali pod vodstvom drugega od župnika v to določnega duhovna, onda pooblaščen od sv. Očeta število obiskovanj zmanjšam od petnajst dni na štiri dneve, da se namreč ona štiri zgoraj točnejše opisana obiskovanja vsacega dne opravijo ne petnajstkrat. ampak samo štirikrat. Glede procesij moram na tri stvari opozoriti: 1. Obiskati se mora v procesiji tudi prva cerkev, zato se morajo verniki zunaj cerkve zbrati, v procesijo porazvrstiti in iti v cerkev. Ako se ista cerkev dvakrat trikrat, štirikrat obišče, naj se gre v procesiji iz cerkve toliko daleč proč. kolikor je treba, da se procesija lahko razvrsti. Ako je kaka cerkev ali kapela premajhna, da ne morejo vsi vdeleženci biti v cerkvi, zado-dostuje. da so zunaj cerkve, toda tesno združeni z onimi, ki se v na potu pa naj se tudi kaj moli. n. pr. rožni venec, ali pa na potu k raznim cerkvam zapored litanije vseh svetnikov, sladkega Imena in presv. Srca Jezusovega. c/ Nekaterim osebam pa morem poob-ascen od sv. Očeta še posebne polajšave J drugim morejo spoved-staricam. bolnikom in otrokom, sv. obhajilu niti v kako ki še niso bili pri prvem obiskovanja cerkva prerne-drugo dobro delo po lastni previdnosti. Tudi kdor začne napovedana dela opravljati, pa oboli, dobi vendarle sveto-letni odpustek, ako vredno prejme svete zakramente. 4. Nazadnje so zapovedane tudi molitve pri obiskovanju cerkva. Namen je oni navadni, kadar se pri odpustkih govori o namenu sv. Očeta, namreč :poveličanje sv. cerkve, uničenje krivoverstev, edinost katoliških vladarjev in blagor krščanskega ljudstva, (.lede teh namenov naj opozorim 1. da je sicer dobro, ako se pred molitvijo vselej iznova ti štirje nameni napravijo: zadostuje pa. da se cerkev obišče in se tam moli, da bi se dobili odpustki sv. leta: 2. molitve morajo biti ust-mene. ter bi sama notranja molitev ne zadostovala: .'1 kaj naj se moli in kako dol^u. o tem ni nič določenega, vendar pa sploh uče. da zadostuje izmoliti petkrat ..Oče naš. Ceščena Marija in Čast bodi Očetu", ali pa kako drugo poljubno molitev, ki bi prilično enako dolgo trajala Ozir odpustkov naj omenim: a> odpu-tek sv. leta more vsakdo samo enkrat dohiti, dobiti ga morejo tudi lanski rimski ron1 irji: b odpustek sv. leta velja samo za žive ne more se pa obrniti v korist dušam v vicah: ci vsi drugi odpustki veljajo tudi v svetem letu in se niso zaustavili, kakor seje t« lani zgodilo. Sklepajo pa pastirski list z besedami sv. Očeta: ..Sveto leto bo. kakor mislimo, obilneje pripomoglo, da se povrne krščansko življenje, da se srca tesneje sklenejo z apostolsko >to-lico. da se splošno dosežejo one blaginje, o katerih smo obširneje govorili, ko smo lani sveto leto napovedali. Pripomoglo bo tudi. da spodobno proslavimo začetek novega poletja: saj se. kakor mislimo, novo stoletje ne more primerneje začeti, kakor s tem. ako Z.ommi .k 80 "otri- Molijo naj ljudje sklenejo, da si bodo iz zasluženja Kri->tur™ 1!l!,"-°^USlkei f*!*1 Odrešenika zajemali večih koristi. Ni; kakor pa ne dvomimo, da bodo vsi otroci sv. cerkve ta novi pripomoček zveličanja sprejeli v istem duhu. v katerem ga jim dajemo. ~ laščen od dopustiti: med niki starcem in Zdrava, kraljica majnika! (Lovro.) Minili ao prelepi velikonočni prazniki. Tu sveti čas nam je obnavljal spomin na čuda-polno skrivnost našega odrešenja: stavil nam pred oči Jezusa kot žrtev za naše grehe, kot odkupnino Adamovih otrok iz oblasti smrti in pekla. Za trpljenjem urno obhajali zmago in vstajenje Gospodovo. Ta vzvišena skrivnost je klicala tudi nam . Vsta-nimo, pojdimo iz groba greha v novo življenje-Vr/.imo od sebe brezuspešno obotavljanje in začnimo enkrat resno misliti na cilj svojega zemskega bivanja. 1'oželimo kakor novorojeni otroci duhovnega, neskaženega mleka, da h o m o r a 8 11 i po njem v zveličanje, ži-vimo po čistem, neskaženem nauku Kristusovem. Izpovejmo se svojih grehov v to postavljenemu iz-povedniku, božjemu namestniku, in okusili bomo v najsvetejšem zakramentu altarja, kako blag in usmiljen, kako sladak je Gospod napram onim, ki obžalujejo svoje grehe in izkušajo poboljšati svoje življenje. Tako bomo postali izvoljeni rod za večno življenje, svet narod, pridobljeno ljudstvo, ter bomo oznanovali popolnosti tistega, ki nas je iz teme poklical k svoji prečudni luči. (1. Petr. 2, 2-9.) Oj, kolika sreča za vsakega, ki je čul ta glas in se odzval njegovemu vabilu! Na lahkih krilih pomladnih vetrov je priplul v deželo cvetoči majnik. Vse se ga veseli in hiti ra-dovat se v njegovo naročje in — počastit — njegovo kraljico. Hvaležni otroci se zbirajo okrog Ma njinih oltarjev, dvigajo k njej svoje solzno oko, ji prinašajo cvetja, da okrasi ž njim podobo in njen oltarček. In mi? Kaj bomo darovali svoji Kraljici? Kako hočemo mi pokazati hvaležno ljubezen svoji Materi ? Ali naj stojimo brez daru poleg njenega altarja, ali naj Se celo samo od daleč gledamo, kako jo častč in se ji izročajo v varstvo — drugi? Naj li gledamo od daleč b hladnim pogledom in mrzlim srcem, ogibajoč se z namenom One, ki nam je storila že toliko dobrega, ki nam more izprositi pri svojem Sinu še toliko dobrega? Diven je cvetoči majnik. Sneg je odlezel z gora in planin ali je vsaj dobil prekopne, ki kažejo, da mu ni več obstanka. Oozdi in polja, ki so pred malo časa še samevala in bila pusta in enolična, so oživela; sveža trava, vzcvelo listje in brstje, zelena setev raste in poganja skoro vidno. Iz vsakega kota odmeva petje kukavice, žgolenje slavčovo, drobljenje akrjančevo in drugih ptic. Vse živi in se giblje. Če še spomnimo žuborenja studencev, šumljanja rek in potokov, opozorimo žarkega in jasnega solnca po-dnevu, vedrega, z zvezdami posutega neba ponoči moramo brez dvoma priznati, da je naša zemlja v majnikovi dobi v resnici na vrhuncu svoje lepote, da razvije ta čas priroda vso svojo krasoto. Toda priznati pa moramo tudi z druge strani, da zemlja z vso svojo lepoto ne zadovolji človeka, mu ne more dati stalne sreče, popolnega blaženstva. Svet ostane solzna dolina, naj je odet z belo zimsko, žalno jesensko, cvetočo pomladno ali zeleno poletno odejo. Zato je neovržna resnica, da bi bil najbolj cvetoči majnik brez svoje — Kraljice pust in prazen. Zato se radujmo majnikove prirode, a častimo tudi obenem njegovo Kraljico Marijo ! Saj je Marija naša mati! Marija je bila odbrana za mater Sinu božjega. Bil je od Boga poslan angelj Gabriel v mesto Galileje, ki mu je ime Nazartt, k devici, kateri je bilo ime Marija. In angel je prišel k nji in je rekel: „Ceščena, milosti polna... ne boj se Marija, ker si milost n a š 1 a p r i Bog u. Glej, spočela boš in rodila Sinu, čegar ime imenuj Jezus; ta bo velik inSin Najvišjega imenovan." (Luka 1,26 — 32.) Marija je torej rodila Sinu božjega, zato je postala mati božja. Na križu umirajoč je izročil Jezus svojo mater učencu Janezu in Janeza svoji materi. Ko vidi Jezus zraven stati svojo mater in učenca, ki ga je ljubil, reče svoji materi: »Žena, glej, tvoj sin!« Potlej reče učencu: »Glej, tvoja mati!« (Janez 19, 26. 27.) Kot zadnje poroštvo svoje ljnbezni, kot nekako dedščino d& Jezus svojo mater Janezu za mater. Glej, je rekel, upirajoč vanj svoje umirajoče oko, glej, tvoja mati. O besede polne tolažbe za nas vse! Kajti Janez je tisti trenutek zastopal v duhu Zveličarjevem vse vernike, torej tudi vsakega izmed nas, ki smo z Jezusovo smrtjo na Križu postali otroci božji in bratje ter sodediči nebeškega kraliestva. Zato je tudi Jezus užgal srce Marijino z najgorečnejšo ljubeznijo do vseh ljudi, da je v redu milosti materinstvo Marijino najpopolnejša podoba očetovstva božjega. Marija pa je tudi naša Kraljica! Jezus je slovesno rekel svojim učencem: „Meni je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji." S tem jo hotel reči: »Jaz imam tudi kot Človek od svojega nebeškega odeta vso gospodarstvo nad nebom in zemljo.* A isti Jezus, ki ima neomejeno oblast v nebesih in na zemlji, jo sin Marije Devico, zato je tudi Marija po njem prava gospodarica in kraljica nebes in .-ornlje Kakor so o Jezusu pravi, da ga je H o g povišal in mu dal ime, kije n a d vsa imena, d a s o v n j o m p r i p o g n o vsak o koleno teh, ki so v nebesih, n a z e m -I j i in p o d i e m 1 j o, in da vsakjezik izpričuje, da je G o spod Jezus Kristus v časti Boga Očeta IMiplj .. 9-11 . tako se v nekem načinu more reči tudi o preblaieni Devici Mariji; :»k»j u Jezusom ni imena toliko cd P ca povišanega :n od 1 ud: toliko proslavljenem« kot e ime Marijino. Od P.•»g* dobivamo zasluge po zas!u-lenu Kristusovem. Pobiramo i:h pa obenem po priprošnj: :n kakor p o rok a h najsvetejše Matere l vol; o Po bolno verujemo, da nar.i je \ stanju, v kakršnem »aio laradi i: vir noga io oaradi lastn.h grehov, njeni pr proJn s neobhod:o potrebna da radobimo milosti m dobrote, k: nam jih deii B g ii m >von':\; g» raklad.i ra#!ug Kristusovih. Zato sveta cerkev r.a Miri o obrača besede st. pisma: »Pri meni je \ t a milost 1 i v 1 j e n j a i n r e s • j n i. e. pri meni i e vse u p a n j e življenja tn čednost i.. S.r. buk. S4. So Kdor mene rade. n j ■ d o 1: t li e n;e : n prejme zve-I: č a nj e od Gospoda« Preg - "o Marija ie tort naša priproin oa pr: . og-j :n delnka milosti :n dir.-v boijih Pod n -;no vlado. pod njen.m teilm .n varstvo ro. pr.de k r.am bije kraljestvo umo t:re k n erurr. oltarjem in \ercajmo :n kmtno nteoo podobo s ovet/em Dirj;no pa j.i \Tfcuuig* ki r.e ivene k se »uho ne rrie vam hočem, koga moram predvsem zahvaliti, da sem prišel zdrav in krepak nazaj na svoj dom, dasi som gledal smrti v oči, gledal, kako so padali okrog mene tovariši, padali in ne več vstali. S solzami v očeh sem se poslavljal od svojih domačih In s solzami v očeh mi je rekla draga mati: »M:ha. veš, kaj sva te učila z očetom. Zato bodi pameten. bogaj, kar ti rečejo predstojniki, in Boga se boi. Zlasti pa ne pozabi Marije in zrnoli ni dan v njeno čast tri češčenamarije. Obljubi mi to in brez skrbi bom jaz, a tebi, če bi tudi moral iti ni vojsko, Marija gotovo pomaga « »Bom, mati,e sem šepetal komaj slišno in šel sem, ker sem moral iti. A aolznih oči, ginljivih besed dobre matere nisem pozabil. Mars:kaj sem presti 1, d vati slabega videl. Tri Češčenamarije sem molil zvečer. vse je minulo. Sli smo v Hercegovino, prišli «mo v boj. Kroglje so Irčale okreg, grmeli top:%: : meni je šla svinčenka med nogami, kroidjj iz t pa ie kopala in metala prst okrog nas, odbili vrhni del glav e tovari-u — molil sem tri (J< ščena-marije In m:rna je pestala Bosna, naša je Hercegovina ! I'o vojski som ostal kot orožnik v osvojeni deželi Kako težavna služba, koliko nevarnosti' Ljudstvo se nas ni moglo privaditi, vse nas je trrd, gledalo, vstaši so se skrivali povsod ter preža i na nas. Bil iim vedno v smrtni nevarnosti, a storil sem svojo dolžnost, šel. kam:r je terjala služba, pri tem pa nisem pozabil Marije. Ki sem si nekaj prihranil in doslužil leta, za katere sem se s prisego zavezal, sem prše! srečno domov. D bro pa vem. koga naj zahvalim žito, prepr..'an sem da so me reiile tri Čeičenamarije. pouk Jasi ro. sr«, Ni ."•< r;; » jvt K : : Sf po>: o.:tc-.tr. i:.. :a dar., rro j; »v: e inaed r.as vi ^ be*c>Je •Fi trk, c fi <:. . t ft i n f • Vi: : Z fi • aom. jtl: ci Z « Tri Češčenamarij e, IviO je hliiro ne k ^ , ^^ JV.pe- M. ra klofcok bu.Vl ^ v^ ki: ^ a st u ^ sato b: r-uz tume a&{ tonju^:. 6 k5- p* ^ uko ve. ^ ^jMt hraber x vo*t. a Boaroc a Bmoptni^. Spomiiii na rokovnjače. mlI Ixvrtx) vKaec) Niš pradedje »:■ nemili za praznik mezlani»!e .•-.ii; tir: ene u d:mače volne, za delavnik pa kriue prt; r.e brez sp;dnjih hlač: zato »c »e j m ifr.i meča R kornjači j;h seveda ncl; :~«mtni in imor.ti. Z»to je rekel nek: Joža - čgn e bil. ni da bi pravil — ko je vide! ro-i:rr» * tast.au b-e'.im: pasovi pod koleni, ker so s?:.dr. e hlač« diljse kakor igornje: »To mor* rizi reliiu b.ti, ker je tako reio velika :be- Z-TJ.i t Ker ie g:vorim o tem Jotu, naj š« prvem, da * b.: Midi šudent. potem je nekoliko norel. I'a '* tral kakšno prav modro. Ko so mu rtvao pred d;,som iaprii vrata, je stopil k , oknu in zavpil v hišo: »llavnotako bo vam Jezus zaprl nebeška vrata, kakor ste vi meni vaša!« Znamenito je tudi, kako jo rad jedel smetano. »Sme-tanca, ali si sama doma?« je pripel k hiši. In ča je videl, da ni nobenega nikjer, je hitro stopil k omari, jo odprl in meni nič tebi nič pobasal lonec s smetano, če ga je le mogel kje iztakniti. Včasih jo moral seveda teči, kakor je rad sam večkrat po-peval: „Mačka mijavkala, Jurjevka stokala: Mačka je smetano snedla, Kaj bom pa medla? Jaz sem moral pa steči." V gozdu poleg Nasovič so se tudi precej radi mudili. Imeli so narejeno kurjavšče, kjer so si ku hali in ležali okrog ognja. Zahajali so tje Pintarji, stara in mlada dva, Srakarji in Fundeži, tudi po dva zakona; večkrat sc je tudi pokazal semkaj steklar Prinfie (Primoži. ('.ospodar gozda jc neko jesen trebil goščo in kosil mah. Pri tem dobi v vejevju spravljeni dve vreči; v eni je bilo usnje, v drugi pa okajeno meso. Vzame jih in neso domov. Ondi jih ni smel pustiti, ker jih je bilo lahko videti in bi jih kdo drug vzel, pa bi rokovnjači dolžili njega. Sam jih je tako mislil ob priliki dati nazaj. Čez nekaj dni dobe rokovnjači Mihevca, ki je koj zraven kosil mah; na-roče mu, naj pove Slanovcu, da jim mora dati nazaj, kar je vzel. Slanovcc izve to in jim takoj nese v gozd ter po\č, zakaj jo nesel domov, da je mislil samo spraviti. Neko popoldne gre mimo kurjavšča vaSka deklica. Pa vidi rokovnjaške, ki so sučejo okrog loncev ter pridno prilagajo na ogenj. Iz lonec so gledale kar cele kurje glavo; vendar ji ni ravno neprijetno dišalo. »Zdajle bomo šele napravile malo kosilčka,« je rekla dcklici ena izmed babur. Nato gre deklica svojo pot. Tako se je nekako še shajalo ž njimi, če bi bili samo beračili, bi jih ljudje ne bili še ravno sovražili. Ker so pa le preveč kradli, dostikrat koga telesno poškodovali ali celo ubili, je nevolja proti njim rastla od dre do dne. Zlasti so rogovilili med letom 1825. in 1843. V Mengšu so odnesli kelih s svetimi hostijami in nekaj zlatnine. V Komendi so ukradli dragocen kip bv. Petra, farnega patrona; bil je iz čistega srebra in nad komolec visok. Podarila ga je cerkvi neka italijanska plemenitnica radi obljube. Tudi drugih dragotin so dokaj odnesli in celo veliko monstranco so enkrat imeli že zunaj, potem so se pa zbali in jo popustili. Okoli 1840. je zlasti vrelo v komenski, vodiški in cerkljanski fari. V Komendi je bil ono dobo za župnika France Dolicelj, mož trdne volje in strogega značaja. Duhovni pomočnik mu je bil Kajetan Iluber, bivši vojaški kaplan. Ta dva sta se v zvezi z vodiškim župnikom Arkotom in kaplanom Valen-čičem zarotila proti rokovnjaškemu nasilstvu. Navduševali so kmetovalce, naj si sami pomagajo, ker vlada ničesar ne stori zarije. Huber sam se jim je postavil na čelo ter jih s puško na rami preganjal po divjih gozdih. Deževno jesensko noč 1. 1841. potrka neznan človek pri župniku v Komendi. Prosi jib, naj bi prav hitro šli obhajat na Mlako, vas pičle pol ure od farne cerkve. Župniku je bilo znano, da so v oni hiši, ki jo je imenoval, vsi zdravi, zato se jim je stvar zdela sumljiva; niso hoteli iti. In res, kmalu se je zvedelo, da so jih čakali rokovnjači. Ker jim je ta načrt izpodletel, so pisali župniku kar naravnost, ta in ta večer pridemo, pripravite nam kaj dobrega za postrežbo. Kajetan začno popraševati otroke, kje so kaj nahajajo rokovnjači. Neka deklica jim pove, da v znani hiši na Mlaki; domač fant jim je šel po smodnik v Kamnik. Kaplan ga na poti proti Križu pri mostu čez Tunjico lepo počakajo, potegnejo s konja, mu vzamejo strelivo in ga še prav dobro namahajo. S tem so si jih navlekli na glavo. Prihodnji večer so jih čakali v kaplaniji. Kajetan so večerjali pri beneliciatu ter se precej časa zamudili v prijaznem pomenkovanju. Med tem opazi vaška straža, da nekdo Btika po kaplaniji. Začnejo biti plat zvona. Ljudje pridero skupaj in rogovileži so pobrali pete. Ko so gospod prihiteli domov, že ni bilo ne sluha ne duha po njih. Kajetan so bili dosti pogumni, vendar so si dobili krepkega moža za pomoč; stražil je znotraj pri vratih. Naslednjo noč pridejo zopet. Steklar Prinče je zlezel na okno, da bi od tam streljal na kaplana, Fundežev pa je skušal udreti pri vratih. Kaplan slišijo šunder, vzamejo hitro svojemu stražniku pri vratih puško, vstrele na Prinčeta in ga zadenejo v peto. Ilitro odskoči; medtem pridero ljudje, ker je že bilo plat zvona. Nevarnost je bila odstranjena. Toda ne za celo noč. Čez nekaj časa so se vnovič zbrali rokomavhi in naskočili kaplanijo, a ljudje so jih pravočasno pregnali. Ker so imeli Kajetan može in mladeniče vse dobro oborožene, skupaj, so se dogovorili., da jih gredo iskat naravnost v njih skrivališča. Neki pastir jim pove, da rokovnjači pri Žvircu na Sp. Brniku popivajo. Lovci nepričakovano obstopijo hišo ter povežejo skoro vse zbrane rokovnjače. Zvezane nalože na vozove ter jih peljejo proti Komendi. Ljudstvo, ki je radi njih prestalo toliko sitnosti, moralo dajati najboljšo hrano tem nasilnežem. je bilo strahovito razkačeno. Tepli so jih po potu. kolikor jih je kdo mogel. Pri vodnjaku sredi naše vasi je Fundežev prosil vode. Niso mu jo mislili dati. Štoci, šepavi dekli, se pa le toliko smili, da mu prinese ravnokar na-molzenega mleka. Hlastno ga pije, pa že pri prvih poiirkih mu mleko začne za ušesom ven teči Nekdo ga je dregnil z vilicami ter mu tako globoko pre-bodel. da mu je ondi iztekla pijača. Prinče je erega izmed vaščanov poznal, ker sta bila skupaj pri vojakih. Imel je še toliko moči. da so je sklonil na vozu. mu pomolil roko ter rekel otožno: »Videla se ne bova več'« Vaščan ga tolaži: »Se bova pa ja še « In res, nikdar več se potem nista videla Polumrtve pripeljejo v Komendo ter jih spravijo na komenske pode Ker pa so ljudje vedno bolj pritiskali k njim in jih pretepavali na vse pretege, jih je bilo treba odpeljati naprej Enega dolgo ni nič bolelo, dasi so ga dobro klestili; potem p3 so ga pu9tili v miru Tu pravi njegov tovariš, ki jih je že dosti držal »Samo mene tepete, onega pa ne, ki je petnajstkrat zažigal (•ameljne. Stirinajstkrat mu niso hotele goreti, šele v petnajsto jih je srečno zasmodil.« Nato izdere nekdo iz bližnjega plota kol in obriše parkrat po požigaku: hitro je zaklical k Mariji pomagaj Popoldan jih peljejo k sodniji v Mekine. Pri-pebali so tje več mrtvih kot živih Nato so se začele preiskave. Cela komenska župnija je hodila k zaslišanju ; šlo jim je trdo, ker so jih tako pretepali. No kdor se je znal izgovoriti, ni nič dobil; in uprav tisti, ki so najmanj tepli, so bili najdalj zaprti. Od tistega časa je bil v naših krajih mir pied rokovnjači. L* kaka ženska je še prišla. Toliko )ih ie še preostalo, da so se maščevali za svoje tovariše Komenski pod e so po tistem dvakrat p gorel-. Tudi drugim, ki so bili takrat pr. lovu in pri pretepanju nekoliko preveč srčni in pridni, a* je tuin-tam pr godilo kaj neprijetnega. Iz enakega vzroka ie v Mostah leta 1850. pogo relo devet hiš "in trinajst poslopij. Tistega leti so potem prišli žandarji. Rokovnjaška moč je bila strta, njihove slave je bilo za vselej konte. Januarija 1852. je bilo razpršeno glavno gnezdo na planinah. V Solčavi je ostala majhna straža, ki je čuvala, da se roparska zaleea m zopet zaplodila v bližnjih hr.bih. Tudi razpori m prepiri med rokovnjači samimi so pospešili njih konec. Tri st-anke: Durgeljei. Srakarii in Pmtarji so zavidale ena drugo ter se medsebojno izročale pravici. Ob novem letu 1854. je bilo rokovnjaštvo poraženo. Krepke može so potaknili med vojake, druge po ječah in prisilnih delavnicah, najstarše so potaknili na njih domove. Nekaj nepoboljšljivih bo poobesili in postrelili, drugim pa so prisodili dosmrtni zapor. Med tem je vlada stalno nastavila žandarje, katere moramo pred vsem zahvaliti, da je dandanes mir po deželi pred tako sodrgo. Zato dobro pove pesmica : >l.uj, žviigajo krojflje, iz KoSče hruSče Motil« miru, tolovaj«ka drubal. Bile njih stanovje so hoste temne — Jih meč li osvete ie ni pokončal ? Kdo vgrabi drzune, kdo vluga jih mar Kdo t Topa tuljenje li — hrabri žandn;k, gostilničar, vsi trije iz Srednje vasi, namestniki Ant Žvan, podobar, Ivan Strgar, posestnik, blagajnikom Ivan Arh, posestnik v Srednji vasi, tajnikom Ignacij Librnik, učitelj, zaupnim možem Fr. Stare, posestnik v Srednji vasi. Martin Hribar, posestnik v Češnjici. in Ivan Žen v Češnjici. Premo vanj b konj Na Kranjskem se bodo 1. 1901. delila državna darila za konjsko rejo: a) za kobile z žreb^tom, ki še sesa ali je že odstavljeno; b) za mlade zaskočene kobile in c) za žrebice v naslednjih sedmih konkurenčnih postajah: dne 3. septembra letos ob 10. uri dopoldne v Lescah, za okrajno glavarstvo Radovljica; dnč 4 v Kranju, za okr. glav. Kranj; dne 5. v K a m n i k u , za okr. glav. Kamnik; dne 6. na Vrhniki za mesto Ljubljano in za okr. glav. Ljubljanska okolica, Logatec in Postojna; dne 7. v Ii i b-b n i o i, za okr. glav. Kočevje; dne 13. v Trebnjem, za okr. glav. Rudolfovo in Litija; dnč 14. v Št. Jerneju, za okr. glav. Krško in Črnomelj. — Za delitev daril veljajo odredbe, ki so se ukrenile po dot čnih ukazih c. kr. poljedelskega ministerstva z oziram na razmero te dežele in ae naznanijo po vsth občinah. Tu pripomnimo samo še to, da se more na postajah Lesce, Kranj in Kamnik pogajati za darilo le norimberško pleme, na drugih pcstajih v tem oziru ni nikakc omejitve. Razdelilo sa bo skupno v Lescah 14 daril (440 K) in t) svetinj, v Kranju 12 daril (390 Ki in 7 svetinj, v Kamniku 12 daril (390 K) in 7 svetinj, na Vrhniki 14 daril (440 K) in 8 svetinj, v Ribnici 10 daril (318 Ki in 0 svetinj, v Trebnjem 12 daril (370 K) in 8 svetinj, v Št. Jerneju 22 datil (640 K) in 12 svetinj, skupaj 2988 K in 57 svetinj. Največji cirkus sveti Barnum et Bailey bode priredil v Ljubljani dve predstavi dne 30. maja in sicer prvo predstavo ob 2. uri popoiudne, drugo pa ob 7. uri zvečer. V Ljubljani bode samo j e d c n dan. Pripeljal se boda v Ljubljano s štirimi vlaki v G7 po 20 m. dolgih nalašč za njegove namene konstruiranih vozovih. Izložba njegova bo razstavljena v 12 šotorih, v' katerih bo prostora za 12X00 ljudi. Seboj ima velikansko mcnažterijo in tri čete slonov, 1000 oseb in 400 raznovrstnih konj. Na stotine ljudi in živali nakrat igra, povrh pa sc tudi v zraku xr66 vratolomne vaje najodličnejših telovadcev. 70 konj nastopa ob istem času. Gledalec z enega sedeža vse to lahko pregleda. Posebno pozornost vzbujajo ziaščena kitajska dvojčka, mož s pasjim obrazom, mož, iz katerega prsi se kaže drugo telo, razni pritlikavci, deklica, ki ima namestu las mah, gospo z brado, človeka, na katerega glavi se lahko kamenje razbija, brzi računar, najdebelejsi človek, človek brez nog itd. Cirkus ima svojo elektriko in vodi za to potrebne stroje seboj. S čudovito uprav amerikansko hitrostjo je njegovo osobje pri deiu, da v enem dnevu pride iz enega kraja v drugi kraj, postavi ogromne šotore, pripelje vozove na določeni prostor, predstavlja in po predstavi zopet vse v par urah pospravi in takoj odide. Vstopnina bode po 1 K 20 vin., 2 K 50 v., 4 K, 5 K, 6 K. Z eno vstopnico se bode lahko ogledalo vse stvari, katere ima Barnum et Bailey. Predno sc bo pričela pred-ttava cirkusa, bode vhod odprt eno uro prej, da si bo občinstvo lahko ogledalo razstave in menažerijo. V Ljubljani bode podjetje zavzemalo ogromen prostor ob Marije Terezijo cesti. K svoji predstavi v Ljubljani priredi Barnum et Bailey od raznih stranij posebne vlake, mej drugimi tudi iz Trsta. Nenavadna naravna prikazen. Od sv. Miklavža pri Moravčah se poroča, da se je dne 5. maja prikazal na neki njivi ii zemlje kakih 20 m visok ogenj. Prikazen, ki je trajala nekaj minut, je spremljalo močno bobnenje. Na dotičnem mestu se po dogodku ni našlo druzega, kot nekaj s prstjo zmešanega peska, ki ga je vrglo iz zemlje. Ljudje si te prikazni ne znajo razložiti. Dopisi. S strelnih postaj okraja Krškega. Čas streljanja protj toči je tukaj. Iz več krajev se je lansko leto poročalo, da se je s streljanjem zabranilo mnogo nesreče. Tudi v našem okraju smo se večkrat prepričali o tem. Zato priporočamo vsem streljavcem: pozor! Vsakdo naj začne o pravem času! Le na ta način smemo pričakovati vspeha. Odkoder se bliža nevihta, na tistih postajah se mora najprvo streljati. Zamujen pravi začetek — vse zamujeno! Želimo pa tudi, da bi nekatere ženice — obojega spola — si dale ustaviti nove zobe, da bi jim jezik toliko skozi nc uhajal. Največ še taki govore, ki ne plačajo vinarja za streljanje. — Ako ni dežja, je kriv streljavec; ako je dežja preveč, jc kriv strelja-vcc; ako pada toča, potem seveda zasluži, da bi prišli kar vsi peklenščeki ponj! Da bi pa klepetec zmolil „očenaš" za odvrnjenje hude ure, mu še na misel ne pride. Ako se med streljanjem nevihta razpodi, se jezik zopet vrti, češ da je streljal brez potrebe! Za letos želimo, naj bi ljudje z jezikom bolj ne streljali kot strelec s topiči! Iz Radovice. Dne 3. maja vozila sta Ivan Cesar in Ivan Rcžek listje iz gozda. Na nekem ovinku, kjer pot visi, sta oba držala. Noge so jima spodletele in voz se je zvrnil na nju, tako da ni mogel nobeden izpod voza. K sreči je prišla žena Ivana Režcka in pripomogla, da se je ta izvlekel izpod voza. Potem sta oba napela vse moči, da sta potegnila Ivana Cesarja izpod voza, kateri je tako poškodovan, da so ga odpeljali v bolnico. Omenjeni je bil žc trikrat v vojni in se mu ni žalega zgodilo, zdaj pa bi bil skoraj umrl pod vozom blizu doma. Cesar je priden, veren in delaven človek. Ko je bil II. slov. katol. shod v Ljubljani in se ga ni mogel vdeležiti, ga je brzojavno pozdravil. Doma pa je njegov vinograd uzor drugim. Mi mu želimo, da kmalu ozdravi in se povrne na dom. S Čateža pod Zaplazom. Naši farni cerkvi smo letos omislili novo veliko zastavo. Na velikonočno nedeljo smo prvikrat ž njo počastili vstalega Gospoda Lepo, krasno delo! Vsa čast gospe A. Hot-bauerjevi v Ljubljani! Hvala darežljivim faranom, ki so s prostovoljnimi doneski plačali novo zastavo. Za tukajšnjimi domačini tudi naši Amerikanci niso hoteli zaostati. Poslali so nam najpreje lep dar 132 kron, katere sta med bližnjimi in daljnimi rojaki nabrala Jožef Gerdin in Matija Štepec. Zdaj pa smo prejeli po Francu Golob novo zbirko v znesku 102 kron. Hvala marljivim nabiravcem! Darovavcem milim dobri Bog povrni stoterno! Posebej še želimo našim ljubim rojakom ki so šli si sreče iskat v daljni svet, da se pod varstvom premile naše Matere Marije Zaplaške in sv. Mihaela, našega farnega pa-trona, zdravi in srečni vrnejo v staro svojo domovino! Iz Vodic. Dne 30. aprila je obhajala ustanovnica lepega samostana v Repnjah, gospa Katarina Sporn, velikoposestnica, 801etnico svojega rojstva. Samostan in lepa cerkvica posvečena Presv. Jezusovemu Srcu. ki ju je bila nekdaj darovala čč. oo. jezuitom, sta po njihovem odhodu prešla v last čč. šolskim sestram III. reda sv. Frančiška, katere so s svojimi učenkami ustanovnici, ljubljeni materi, imenovanega dne iz hvaležnosti priredile primerno slavje. Po opravljeni sveti maši v lepo ozaljšani šolski sobi so zbrane šolarice v deklamacijah, ki so se z ljubkim petjem vrstile, hvaležno voščile svoji velikodušni blagi dobrotnici „Na mnoga leta!* — šolsko vodstvo samostanske šole je pač lahko ponosno na svoje vspehe! Mati ustanovnica, prcblaga gospa Katarina Sporn. pa lahko vesela, da jc darovala svoj dom rešilnim angeljem šolske mladine! — Sadovi samostanske šole v Repnjah se posebno kažejo pri Vodiški Marijini družbi, katera, ustanovljena lani o sv Marjeti, se jc močno pomnožila, da je število hčer Marijinih narastlo čez 200 udov, število Marijinih sinov pa na 75. Mladeniči in dekleta, videč šolske otroke in njihovo an-geljsko navdušenje za čednost in za čast božjo, kar tekmujejo ž njimi v čednostih in pobožnosti! Navdušenje mladine Vodiške v tem oziru je dospelo do vrhunca, ko so ji preč. g. svetnik in župnik Simon Žužek dne 31. marca blagoslovili prekrasno vezano in z zlatom bogato okrašeno zastavo. Prvič o Velikonočni procesiji je vihrala zastava Marijina in mlada družba, ki je takrat prvič svetila Najsvetejšemu v čast, le še pričakuje srečnega dne, ko se bodo zbrali še krščanski možje in žene pod Marijino zastavo ter pod njo se hrabro borili zoper silovitega sovražnika zveličanja, kateri hoče njim in njih otrokom v sedanjih časih izruvati vero iz srca. Pred Marijo se trese pekel, pred Njo in Njeno družbo se trese tudi liberalni zmaj! K ustanovitvi Marijine družbe krščanskih mož in žen v Vodicah kličem: »Bog nam jo daj kmalu!" Iz Svržak poleg Metlike. Cenjeni »Domoljub"! Vem da nisi še pisal v svojih predalih o našem kraju: pa saj tudi ni bilo treba; ker živeli smo tukaj vedno po bratsko in ni ga bilo razpora med nami. Zadnje državnozborske volitve pa so tudi tukaj kakor drugod napravile mnogo razpora in ni ga več stalnega miru. Naši liberalci (ki pa hirajo) so si mnogo prizadevali, da bi »Rodoljub" in take umazane cunje med nas zatrosili, in tako naše dobro ljudstvo okužili. Ali to pot pa niso imeli zaželjenega uspeha. Posebno pa v naši občini so ljudje še toliko zavedni, da si nočejo dati od liberalcev ukazovati. Saj hvala Bogu jih ni veliko. Samo enega špekolina imamo pri nas, ki je podoben ljubljanskemu Tavčarju. Njegovega bolnega očeta je naša farna duhovčina zdatno podpirala. Zdaj jih pa menda iz hvaležnosti zaničuje in v tistem umazanem ..Rodoljubu" psuje in blati. To so grdi ljudje! Zato kmetje proč z nesramnim »Rodoljubom"! V peč z njim! Njegovih pristašev pa se varujte kot razdraženih sršenov! Drobtinice. Slovenski občinski svetnik v Ameriki. Mestnih občinskih volitev v Jolietu so se Slovenci častno udeležili. Dobili so svojega zastopnika v občinskem zastopu v osebi gospoda Mihaela K rs Is. Gospod Mihael Kral je bil rojen dne 13. maja 1863 v visi Brdarice, okraj Črnomelj na Kranjskem. Mej johet-skimi Slovenci je vladalo radi izvolitve gospoda Krala burno veselje. Slovenski volivci so z godbo spremili novega svojega zastopnika na njegov dom. Brescl — zblaznel. Iz Rima sc javlja: Morilec kralja Umberta je zblaznel v svojem zaporu. Kljub temu, da je italijansko redarstvo storilo, kar mu je bilo možno, da vest ne pride v javnost, se je vendar zvedelo o pravem položaju morilca Brescijs. Še se god jO čudeži. »Amerikanski Slovence" poroča: Sestra Lavra Kuhn iz samostana sv. Jožela v St. Louis, Mo., je trpela na raku v želodcu osemnajst let in začetkom letošnjega leta so izrekli zdravniki, da nikakor ne more več dolgo živeti. Bolna sestra je pa vendar le zaupala, da ji vrne Bog I|ubo zdravje, in se je posebno priporočala svetemu Jožefu. Ko se je letos bližal praznik sv. Jožefa, je prcila sestre, naj opravijo za njo devetdnevnico na čast temu svetniku. Sestre so ugodile želji svoje tovari-šiee, dasiravno so vse mislile, da je že blizu smrti, in so začele devetdnevnico na čast sv. Jožefu za zdravje bolne sestre. Minul je že teden, toda nobe nega zboljšanja ni bilo c paziti. Deveti dan pa, na praznik sv. Jožefa, ko so šle sestre po svetem obhajilu, ki so ga darovale za bolnico, v njeno sobo, se je naenkrat dvignila na postelji in zaklicala: »Zdrava sem !« Odstranile so obvezo in našle dolgoletno rano popolnoma zaceljeno. Sestra Lavra je vstala in od tega časa opravlja svoja opravila, ne da bi čutila najmanjšo bolečino. Vse samostanske sestre so spoznale to za očividen čudež, ki ga je storil Bog na priprošnjo sv. Jožefa. — To se je zgodilo v samostanu sester sv. Jožeia v mestu St. Louis, država Missouri, dne 19. marca leta 1901. Pet svojih otrok umoril. V Corancezu je naznanil kmetovalec Briere, da so po noči ulomili v njegov dvor lopovi, njega vrgli na tla in ga ranili, njegovih pet otrok pa umorili. Pri zaslišanju se je zapletal v taka protislovja, da je bil sam aretovan in dokazalo se je, da je on morilec otrok. Pobil je otroke z lesenim kladivom, da Be tako prikupi neki ženski, katera ga kot vdovca ni hotela. Ogromen požar je bil nedavno v mestu Jackon-ville v Floridi. Vnelo se je mnogo lesenih hiš, močan veter je pihnil v požar in hipoma je bil velik del mesta v plamenu. Ker niso mogli drugače ustaviti ognja, je požarna bramba z dinamitom razgnala nekaj za ogenj nevarnih hiš. Pet otrok je zgorelo, škoda se ceni na 15 mil. dolarjev, 10.000 ljudi je brez strehe. Smodke angleškega kralja. Sedaj, ko v Trans-vaalu angleški vojaki trpe glad in žejo, puši angleški kralj dragocene smodke po 25 kron. Taka smodka angleškega kralja je dolga 9 centimetrov in četrt centimetra debela. Mati in sin umorila očeta. V Mislovki na Morav-skem se je zgodilo strašno zločinstvo. Melhijor Busta odstopil je gospodarstvo svojemu sinu, ki se je zavezal, da bode očeta vzdrževal do smrti. To pa je postalo sinu skoro odveč. Podpihovali ste ga pri tem Melhijorjeva lastna žena, pa tudi njegova žena se je vedno pridruževala tašči. Ko je te dni stari Busta prišel po denar, ga je njegova lastna žena pričela psovati, sin je očeta zagrabil, vrgel ga v kot, mati je pa prinesla vrv, s katero so očeta zadavili. Sinaha umorjenega je gledala vse to popolnoma mirno. Po noči so truplo zašili v vrečo in je vrgli v potok, a hudodelstvo je skoro prišlo na dan in Bedaj so zločinci pod ključem. Zarota proti Krllgerju? „Daily Expre$s" javlja iz Amsterdama, da je holandska policija prišla na sled zaroti proti Krugerjevemu življenju. Vsi prodajalci orožja v Utrechtu so dobili povelje, naznaniti vse one osebe, ki so zadnje dni pri njih kupile revolverje. Dva natakarja sta aretovana in jeden je baje pripoznal, da je udeležen pri zaroti. Krščanska vzgoja. II. Bo^je zapovedi. Prva sapoved. (Konec.) t) Le še dve reči moram omeniti: ena veljaj za sedaj, ena za prihodnjost. Vsak otrok bi moral namreč že sedaj kot otrok tako živeti, da bi bil zveličan, ko bi ga Bog poklical k sebi v zorni mladosti, tako da bi se ga Jezus sam razveselil ko bi stopil pred njegov sodni stol. ter bi tudi njemu radostno vzkliknil, kakor nekdaj na zemlji: „Takih je nebeško kraljestvo!" — A brez milosti božje tudi otrok ne more sveto živeti. Milost božjo pa si je treba izprositi; torej je silno potrebno moliti tudi v mladih letih. Cim nezmožnejši je otrok po duši in telesu, tem bolj potreben je molitve. O, za koliko rečij mu je moliti: zdaj naj moli, da bi mu Bog razsvetlil pot, po kateri je začel hoditi in se mu zdi tako temna, a je še vse bolj nevarna, kakor si more misliti; zdaj naj moli, da bode Bog podpiral slabotnega, ker pot bode čimdalje strmejša in nevarnejša; zdaj naj moli, da bi ga Bog varoval, ker že prežijo nanj zviti in prekanjeni sovražniki njegove duše ter mu skrivaj nastavljajo pogubne mreže in zanjke; zdaj naj moli, ko je še lastnik najdragocenejšega zaklada — svete nedolžnosti, da bi je nikdar ne zgubil itd. Koliko si pa že tudi lahko otrok zasluži s svojo molitvijo! Saj vemo iz sv. pisma, kako zelo je Bogu všeč ona preprosta molitev, ki prihaja iz ust otročičev: koliko je torej zamujenega, ako se je molitev zanemarjala v najlepših letih življenja! O mnogih vednostih se sme reči, da jih bodo otroci potrebovali še le pozneje, molitev pa jim je že takoj koristna in bolj zaslužna pred Bogom, kakor kdajkoli pozneje. Pa tudi prihodnjost otrokov si mora zagotoviti vestni vzgojitelj, t. j. le tedaj ima naša vzgoja kaj stalne koristi, ako naši gojenci ostanejo dobri tudi potlej, kadar nam pridejo izpred očij in stopijo v javno življenje; dosegli smo le tedaj svoj namen, ako ostanejo stanovitni do konca! Najboljše poroštvo za to stanovitnost pa nam bo to, če bodo ohranili ves čas pobožno srce. Ne bodo namreč mogli slavno rešiti življenja težke naloge, ko bi jim tudi dali na pot vse, karkoli podaja vestna vzgoja, ako jim pa nfsmo dali v srce pobožne molitve, katere bodo bolj potrebovali v viharjih življenja, kakor pa vse drugo, kar jim moremo dati; saj tudi apostolov ni mogla nobena druga reč rešiti v viharju na morju, kakor zaupna molitev. Najlepša in najboljša dota, katero preskrbite svojim otrokom za poznejše življenje, je pobožno, molitvi udano srce! Vv >** 1 m _ 10 n»-<*». u> ------------= ."Avfik ^ .i - —r Mnad pravnik. > \ . ■ s - ~ . '.V . V . '. v . > X - Nv. . K V. ..-v -:s.'v«V- S ..-i . .v. <\»vv p * y______- rvi. k sbkš jtač" u y, * ^ ^ _ \ ^ " v i.,. T^^as. r.-.v rrvn. ii se&ascJ. m §a&~i a ..•c.: t.. wvai: -se. sffudaš z aa--jt. ^ - T ."-T- T«. Lil • .-J' - ^ Vvv.u i VV. VI!. i. V. A X v Jvl, ttv vK«. n. .v . v. xv. .v v- - ^ - muj u -isam. .U. t: X-V V .v -v -V. ^ - »vv s xv<. ->' - ■ - '.v v .v\' N. X.. . - v.» v, v V« . .s \\ . _ T c T- rs -n-suti ; . . . i » it r* "tc L..'- - r ■c.z^.r-^ ■ aat.i. tsit r. -..tub .-v: t -SL&sb in ti Zi --M2. u a - . Ti "TEIUUS Xu -S:St fr L.-J3. i.- tr. ~ e^t mina ts—Etr:: : > - ■ - c sr —... t_ acsi t i. aČB. i.-, sa -c- - ~ - - i --i XI 3S. . -a r- se. a > * r -j--.i z,- ■ ' i.-, -rs.: _ t^r ^ B?n v -S- i--r rr ns«iHC = v: O*. **■- - »tr '"a —i ra-J 3Č — .i t . ^ ---3SB. S : —"T ii "a ■ .ir?. .Z ~ . - - -nr . CTi*. WC3 T ra c r-*. • i »s -azJE-asu s,- ^ _i2a. tx 3J.TE 3TCI' sil v., rjt: u • : itr r i 'J. 12TZ i. ' ~ _ « 3L.TS "3Z "n < .*jfc s. -i- ra i^aA; " - t SO •- r t - * a:ura. x«sj t. -u i -r: - Trxian. -r iy*i' « ti - ~ - : i ^ i • -••- ■ . ■ - JI •& t,i .r*:*.: -aiaiiiia JJ. - -v _ i - "tia. - ..^auc TI ai^n - - -- • _ .t- - sa-vi. .i .i neu -aj^cBi; * - - -iii«; • 'ijti. t cl^jla. iS ~XVi L ~u «23. -- i --- ----- .... --i ....t* i - aattvx. n^ciu mi •< ~ --- - - - - - t u«*.'. . »i a *a t-v.;"' " - - ... i i --•=3« ••» t x nuuesn» naaAui 'ev -----^ .. . ••• - : 3-iivU. S --■ ■->• ^ ' ■ • . .•» „ - Tc. . UBt "T5-. j. s »v »- v. .v a .' -v . . , > ■ 5 . >-- --. - : v ,, ^ - » -.>• - ». j*. x -v. ■- . - - . x ^ - • - •• . v - " ^ > i ' ' v v. >.v. N i • -" - : v -i > »Js Z i'. * 1 - v. . . : vri-, j. m, ■.....a »t . . x .... > . - i > . . ■ . :< - i s..t- » . >i Sv > - ■ . ... ' T-.. il.S - : .3- ----- > .UtI.3. -V ..s. . '»,.. i, •■•c«.. • -1«. . ' -. v • - > u 3« ■ - 4 t sin ;a a lOrtunuicr •- *• ••OBC.1. - - i. Jsi -fl-vS. i "T -*> Tavtci »iS: -it .vi srn«,, sat aav&sta " c "'-»e. .X tu .ti Tfc. .C r« - " ' "'-.Z C.-e Tt 4IBO -iitca. u,. .i^.iraara i i ^©i : "i sasuat "TMriaar -si- .i t 't. "rt i^aui. -A. ; 3CU J ,0CT) -V. »V lastnik, izročiti se mu mora reč po odbitku stroškov in najdenine. Kdor si pa prilastuje najdene reči, kdor se ne ozira na zgoraj navedene predpise, postave, zapade kazni, ker pravi kazenski zakon, da je prikrivanje najdene reči goljufija, a zadene ga tudi vsa škoda, katero trpi tisti, kateri je izgubil reč. Koliko je vredna ena repa? Ko je francoski kralj Ludovik dalj časa bival v Burgundiji, je spoznal na lovu preprostega kmeta, pri katerem je večkrat, truden od lova, počival in prenočeval. Kmet je v svoji preprostosti kralja često-krat povabil k svojemu obedu ali večerji. Ob taki priliki je velikokrat prišla na vrsto — repa. Da bi ustregel svojemu gostilniku, jo je kralj jedel ter večkrat rekel, daje repa, dobro pripravljena, izvrstna jed. To si kmetič zapomni. Kralj se vrne v svoje prestolno mesto Pariz; tu si misli kmetifi, da bi mu morebiti napravil veliko veselje, če bi nesel nekaj repe v njegovo palačo. Izbere nekaj najlepših sadežev ter se napoti v Pariz, glavno mesto Francije. Med potjo se samega loti želja po okusni jedi; začne jesti in poj6 vse razen ene. Ta je bila izmed vseh največja in najlepša. Pri-šedši v Pariz, se postavi v kraljevem gradu na tak kraj, koder je večkrat hodil vladar. Ta takoj pri prvem pogledu spozna starega znanca iz Burgundije, pri katerem je večkrat prenočeval. Pokliče ga k sebi. Kmetič mu izroči odme-njeno darilo — zadnjo repo, ki jo je še imel. Kralj se prijazno nasmehlja vsled tolike preprostosti, z veseljem vzame čudno darilo ter zapove svojemu komorniku, spraviti je k njegovim drug m stvarem Kmeta pa povabi na svoje kosilo. Ko se kmetič pri kraljevi mizi dobro nakosi, ga kralj zahvali za prijazno darilo ter mu podari za tisto repo deset zlatih kron. Pojoč in vriskajoč je hitel kmetič v svojo domovino. Radi Bvoje preprostosti je tako drago prodal — eno repo. Človek veliko premore! Čudovito veliko store posamezni ljudje. Ne strašijo se nobenega truda, mkakšnih težav, da bi dosegli minljivo pozemsko srečo. Ne boji se vročine, ne mraza vojak, ne plaši ga smrtonosno orožje nasprotnikovo, da si pribori zmage venec, da se slaven vrne iz vojske. Denar, čas in trud žrtvuje trgovec, da si nakopiči bogastva. Noč in dan si ne da miru, ne privošči pokoja učenjak, da si pridobi ime, oveko-veči spomin na svoja dela itd. itd. Opazujoč in premišljujoč ta boj, to pehanje ljudi za minljivim imetjem, slavo in častjo, je v 17. stoletju sklenil sveti Frančišek Ksaverij zapustiti domovino ter iti v Indijo in Japan, da reši ondi smrtne teme — nesmrtne duše, a sebi s tem pridobi neminljivo nebeško krono. In kakšen uspeh je imel? On sam je pridobil za katoliško vero 55 kraljestev. V obsegu približno 3000 milj je seznanil ljudi z zmagoslavnim znamenjem naše vere, b svetim križem; skoro milijon malikovavcev in poganov je izpreobrnil k pravi veri ter krstil z lastno roko. In umrl je star — 46 let! Slovarček nenavadnih besed. Nagodba pomeni prav to, kakor stara nemškutarska beseda »glihcnga". Dandanes se veliko piše o nagodbi z Ogrsko. Ogri namreč hočejo, da bi ogrske dežele z vsemi avstrijskimi deželami napravile tako nagodbo, tako „glihengo„, da bi se redili na stroške drugih dežela. Ostale avstrijske dežele se pa temu upirajo, ln prav imajo. Zakaj taka nagodba bi bila „cna prečudna gliher.ga", kakor so rekli v starih časih. _ Javen shod in občni zbor „katol. slovenskega društva" za Radovljiški okraj, -W Cm or|i«ls It a dni 19 maja 1901 ob 4. uri popoludne Ob lepem vremenu se bode zborovalo na prostoru poleg žup-nišča, sicer v pritličnih prostorih župni.šča. Dnevni red: 1. Državni poslanec g. Josip Pogačnik poroča o delovanju državnega zbora. 2. Deželni poslanec g. J. Ažman o Bohinjski železnici in nameravanih postajah. 3. Tajnik g. Matija Mrak letno poročilo o društvenem delovanju. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi najuljudneje Odbor. Tržne cene v Ljubljani. od dnč 4. maja do dn6 11. maja Goveje meso I. v. kg. > . II. » » » . III. . » Telečje meso . » PraSičje » sveže » » < prek. » KoStrunovo meso » Maslo . . . • » Surovo maslo . » Mast praSičja . » Slanina sveža . > > prekajena » Salo . . . . • » Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Smetana liter . . Med .... kg Krompir ...» Piščanec . . . . Golob..... Raca..... Gos...... K h 1 28 1 — 96 1 32 1 6J 1 70 — 80 2 40 2 1 40 1 32 1 60 1 32 — 5 — 20 — 80 1 20 — 5 1 40 — 60 - - PSenična m. 100 kg. Koruzna » » » Ajdova » » » Fižol, liter . . . Grah, » . . • • Leča, » . . • • KaSa, > . . . . Ričet, » . . . • PSenica . 100 kg Rt . . ■ » » Ječmen . » » Oves . . » » Ajda . . » ► Proso, belo, » » > navadno > » Koruza . . » » Krompir . ► » Drva, trda, seženj » mehka, » Seno, 100 kg . . Slama, » » . • Stelja. » » . . K 27' 40 16 60 29 8o; — 24 — 40 — 20 — 20 17 60 14,80 14 60 15 40 13 60 16 80 14 _ 13 _ 5 — 7 50 6 60 4 80 4 40 - — Dunaj, 11. maja Gradec, 11. maja Line, Trst, 4 maja 4. maja 76 59 68 30 64 27 67 9 83 40 63 22 46 65 90 76 43 2 še prav dobro ohranjena, samo štiri leta rabljena Računska oprava. Kdor bi jo želel kupiti, naj se obrne do g. Blata Rebol, kaplana v Naklem pri Kranju Koverte 8 firmo vizitnice in trgovske račune uriuoroc*« Katol. tiskarna Razglas. Na kvaterno nedeljo popoludne t. j. 2. junija ob 4. uri se bode oddalo na javni dražbi zidarsko in tesarsko delo za zadružno skladišče v Dobrčpoljah. Potrebno zidivo preskrbi društvo. Tesarski podjetnik pa preskrbi tudi ves potrebni les. Pogoji in drugo se poizve v zadružni pisarni, kjer so na pogled načrti. Vsak podjetnik položi 5 % od ponudene svote varščine. Društvo si pridrži pravico, da po svojem pre-vdarku izbere podjetnika. Kmetijsko društvo v I)ol>rt'»polJah, dn<5 12. maja 1901. 350 1-1 Načelstvo. Doktorja pl. Trnko'czyja že mnogo let izvrstno preskušena zdravit«, redilna in dietetlčna sred tva, priporočena v stotinah zahvalnic, priporoča in razpošilja 267 (12-r lekarna Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko. Najcenejc se dobivajo, če se naroča po pošti v tej lekarni, odkoder se ta zdravila vsak dan takoj pošiljajo na vse strani sveta s povratno pošto s poštnim povzetjem, tudi celo samo en komad z natančnim rabilnim navodilom. Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, bledične, za vsakega bol nika, sploh /a vsakega se namesto brc/močne, razdiažu joče kave in ruskega čaja l»r pl. Trnkrfcz.vJ.-v ** M ■ ■■ I B pi ;po ro^a kot tečno, krepilno, zdravo in najceneje hranilno sredstvo. Bolje kot sladna kava. Zavojček ('/« kile vsebine -m h, 14 zavojčkov samo 5 K. Dalje se priporoča: Dr. pl- TrnkdczjJn ■ ■■ kapljioe. Izborno sred-tvo za želodcc. Deluje pon. rju-joče, krepilno, bolest utešujoče, tek vzbujajoče, čist; >c lodec in pospešuje prebavo. Stekl. 40 b, pol tucata J K odvajalne, ielodec 61 stilne. Odvajajo bla'.< 1 ret vseh bolečin, kakor sc to čestokrat pripeti pri drugih iglicah. 1'branjujoče je to sredstvo zoper bolezni, ki ni rejo nastati vsled /apehe, napenjanja itd. Škatla _ 42 h est škatlic 2 K to h. — Pooukrene kroglice. Škatla -ih tri škatle 2 K. i pljuinl in kailjev sok ali zeliščni — slrnp, prirejen z lahko raztvai .im apnenim železom, utešuje kašelj, ra/tvarja sli/., la.;- bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri Steklenica 1 K 12 h. pol tucata 5 K. Drdn JI In ■ ali udov ovet (Otohtgelit) ™ priporočljiv je kot bol ute- šujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in ti-.-Kcm delu Steklenica t K, šest stcklenic 4 K 5o h. nr a t ss »•« r la VarMrena znamka odesin, presk eno —— sredstvo proti bolestnim kurjim oče- 'm, bradavicam, rožcnici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko pred-nost, da jc treba s priloženim čopičem bolno mesto /golj namazati. Steklenica 80 h, šest stcklenic 3 K 50 h. Ker Je redna skrb p. n. ekonomov, poljcde Irev. živinorejcev Itd .obrnjena na vzdrževanje idrave In krepke »Ivine, opozarjamo iste posebno nadoktorja pl- TrnkoozyJa rtdline pripravke za živino. Doktorja pl. Trnk6ezyja viia M W A Varstvena mamka redtlnl prašek za notranjo rabo m kravah, volili in konjih, že blizu 50 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo žreti, in da se zbolj.šuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov samo 4 K. '*»*jH».iJL redtlnl in krmilni prašek. Var-, stveno in dietetično sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšee. £avojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. _ = f.°*or 1 •"<> i«lt kdo tudi le en kom naštetih »red- g »• mu tndl posamezen komad pniU»S po poštnem povsatjl.-- sa »tev. Izdajatelj: dr. Evgen Lampe.