i zvon se je rodil zdaj še skoraj daljnega leta 2012 v varnem zavetju Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Potem je zacel rasti. Nekaj uredniških rok si ga je pazljivo podalo in predalo, zato se je Novi zvon razvijal z novo energijo in svežimi idejami. Po devetih letnikih in nepreštetih številkah se je prakticno osamosvojil izpod okrilja Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo, ceprav so zanj (morda nakljucno, morda pa tudi ne) od samega zacetka skrbele_i komparativistke_i, kar še vedno drži. Novi zvon je, kot vsak odrašcajoc otrok, torej našel svojo neodvisnost, vendar pa ga zdaj, tik preden bo docakal svoj deseti rojstni dan, caka najvecja sprememba od vseh. V casih, ko so spremembe kdaj hitrejše od casa samega, se spreminja tudi polje literature, ki v lastni sposobnosti prilagajanja odraža naš nestanoviten svet. Da bi Novi zvon ohranil svoj prvotni namen, ki je kar najširše odpirati prostor sodobne slovenske literature, se mora spreminjati tudi sam, kar vcasih pomeni ponuditi prostor necemu novemu. Zato se skoraj desetletje star Novi zvon umika reviji z novim imenom Nebulć, ki želi sodobno slovensko literaturo popeljati še dlje onkraj nevidnih meja. Revija Nebulć bo stala na trdnih temeljih, ki jih je zgradil Novi zvon. Še vedno bo izhajala vsak sodi mesec v letu, junijska številka bo ostala eroticna, obdržala bo tudi vse zdajšnje rubrike, kar pomeni, da bo ostal prostor za objavo vseh žanrov in vrst literature, tudi tistih, ki v drugih medijih ne najdejo svojega mesta. Prav tako bo Nebulć podedovala dogodke, ki smo jih organizirale_i v sklopu revije Novi zvon – Klub kreativnega pisanja, Cetrtkovce (bralni klub poezije) in druge literarne dogodke. Nebulć tako ostaja revija za vse vrste pisateljic_ev in bralk_cev, hkrati pa obljublja nove zgodbe. Tako se na nek nacin poslavljamo od avgustovske številke, ki jo bo zamenjala posebna številka, ki bo vsako leto zajela drugo polje literarnega ustvarjanja in kot komet enkrat letno nepricakovano preletela literarno nebo. Na kakšne vse nacine še bo z nami rasla Nebulć, bo pokazal cas, a nedvomno se bo trudila dosegati in presegati meje. Urednice in urednik nekdanjega Novega zvona in zdajšnje Nebulć se na tem mestu zahvaljujemo vsem bivšim urednicam_kom in sodelavkam_cem, da so nam predale_i revijo, ki vztraja, zahteva in najde svoj prostor pod nebom. Hvala tudi vsem avtoricam_jem za vsako ustvarjeno številko. In zvestim bralkam_cem. Vi ste razlog za vse to. Upamo, da se bomo še naprej srecevale_i na mlecni cesti literature in skupaj odkrivale_i njene meglice. Nina Kremžar glavna in odgovorna urednica KAZALO POEZIJA 7 Aljaž Primožic 8 vcasih sem kreten 8 vcasih sem voda 9 vcasih se prepirava 10 plundra 11 o cem se bova pogovarjala 12 konec 13 Dejan Koban 15 najbolj idiotska avtobiografija na svetu in izven 15 Dominik Lenarcic 28 LEDOLOMILEC 28 Anja Grmovšek 29 vdih izdih 29 moški 31 teater 32 poletje 33 obljubljena dežela 34 Urša Majcen 35 * 35 pijani angeli 36 Mary Anne Blanche 37 SKOCI 37 Sara Fabjan 39 ponavljanja 39 ponavljanja 40 ponavljanja 41 Nela Poberžnik 42 Sodra 42 Zaklon 43 Kristian Koželj 44 ŠTIRIINOSEMDESET 44 SELIVKA 45 KRATKO PREMIŠLJEVANJE O SMRTI 46 KRATKO PREMIŠLJEVANJE O IGRI 47 PROZA 48 Aleš Jelenko 49 (FA)TALNI SEKS 49 TRENUTEK RESNICE 50 NAPLAVINE 51 OPTIMISTICNA (ali NE VERJEMI TISTEMU, KAR VIDIŠ IN SLIŠIŠ ali RESNICA JE OCEM SKRITA) 52 Dominik Milotic 53 Arheologija spomina 53 Tomo Podstenšek 57 O možu, ki ni dvignil roke 57 Jurij Kristan 66 Školjka 66 STRIP 73 Janez Grm 74 Vzpetina 74 Ana Oblak KAKO DOBITI NOBELOVO NAGRADO ZA MEDICINO 76 HIBRIDI 79 Medeja Kenda 80 * 80 B(R)LOG 83 Ivana Djakovic 84 Aljaž Primožic vcasih sem kreten recem in te pobožam po laseh tudi jaz sem receš in zapreš oci vcasih sem voda ki na hrbtu vlece težke ladje iz pesmi veronike dintinjana in ladje mi pravijo pusti nas spustijo nafto iz rezervoarja da splava po meni po koži nariše kroge z obrazi oranžkastih boj na gladini ob plimah so moje pesmi malo globlje življenje malo manj sámo težko bi rekel polno ker je plima le ime za krajo morja z ene obale na drugo kot stisk potnih dlani vsak poskus premagovanja razdalj le previs med biti in ostati delcek obale vcasih sem voda in se pretakam vcasih se prepirava kdo od naju bo živel dlje in gledal kako se cas pocasi useda med prsti potem si nareževa kakšen poceni zašink odpreva kozarec kumaric in v tišini opazujeva kako rosi po najinem oknu plundra moje grlo ni vec moje grlo sta le dve packi razliti po sapniku ki navkljub hrupu lezeta nižje do želodca packi kakor sneg ki se topi prehitro vraca se v travnik naenkrat sta fanta sedem ali osem let in hoceta nazaj gor na hrib da se še zadnjic to zimo spustita s sanmi in kricita na vse grlo o cem se bova pogovarjala ko bova povedala že cisto vse ko ne bo niti vreme vec zanimivo kaj šele poezija igrala se bova švabe in partizane ristanc drug po drugem pihala milne mehurcke in se vsakega dotaknila z istim obcutkom kot se starke v bolnicah oklepajo tujih teles in šepetajo da najprej boli potem pa se navadiš konec babica nam je vsako leto cvrla cvetove bezga bil je maj ali zacetek junija in v šoli so zaceli zakljucevati ocene tako dalec se zdi zakljucevanje življenj zakljucevanje besed otroštva v neko nacufano celoto ki jo je babica z zarustanim priborom naložila na krožnik in posula s sladkorjem v prahu s konci imam od zmeraj nekaj težav v zvezkih in beležkah zmeraj pušcam tanek rob da se stran ne konca pri seksu me je koncev zmeraj strah kdo bo koncal prej jaz ali on v prijateljstvu zacnem prepocasi ali se prenaglim in konec pride sam od sebe o smrti bi v povezavi s konci pisali samo slabi pesniki in mislim da nisem slab pesnik nasprotno vcasih celo dobim kakšno nagrado in zdi se mi da bodo majhni otroci kmalu zaceli recitirati moje pesmi na raznih šolskih prireditvah in mamice in bratci jim bodo potem ploskali in jih po proslavi peljali na pico le babice bodo še nekaj trenutkov razmišljale o moji poeziji in poskušale razumeti kako napacen se je danes zdel konec iz ust njihovih vnuckov Dejan Koban najbolj idiotska avtobiografija na svetu in izven 41 a drkate kaj name, vljudni konzervativni misleci? ali za božic pecete piškotke v obliki majhnih ljubkih rupnikov s privzdignjeno desnico? 41/1 kobanizem vas nenadoma preplavi. grozovita pošast z roza perjem na predimenzionirani glavi. zobke cistim v vaših srckih. kjut sem, a ne? požirašcokolešnik. s polnimi usti razlagaš zgodovino poštnih znamk. drobci jedi za majhne otroke lepijo slike vzhodne osetije na preznojene trebušcke. 37/1 ne vem, zakaj sem tako nespoštljiv do tradicionalnih vrednot. ker stojim na eni nogi. ker škropim belo mleko. na samcati nogi. 37/2 spomenik neki pomladi z veliko napako. ce ne boš priden, te naredim za tajskega kralja! preganjal boš krave po bavarskem, kupoval delnice zagonskih podjetij za izdelavo dizajnerskih kuhalnic in kvackal kravate. 34/1 kripte se zidajo zato, da lahko nekdo stoletja v njih pripravlja bolonjsko omako. 34/2 pihljamo zavist cez hrbtenice in delamo vtis, da ne bo nihce zbolel. radi tudi potisnemo kakšen voz s toplim zeljem komu v mošnjicek, med tacke. edina glasova v tej hiši sta zvok tiktakanja ure in obcasno brnenje kaloriferja. 28/1 okorne besede se stiskajo na kablih in mislijo, da so pticke. 28/2 volna se odmerja manj pogosto kot zlati uhani. 28/3 a je ostalo dovolj casa, da me ujckaš na kolenu? 28/4 preprican sem, da se velikega sranja ne da pojesti z majhnim apetitom. kontraobvešcevalci se trudijo s sudokujem. nihce jim ni priznal, da so netalentirani. najvecja vrlina tajnih agentov je vztrajnost. in sposobnost uporabe kitajskih palicic v namen golega preživetja. imam veliko lepih besed. 22/1 postajam umirjen in klen. 22/2 lepe besede so tiste, ki ti pobožajo dušo in zrahljajo prostato. na primer: slovenska gruda, stiropor, individualizem, pomladne stranke in gonoreja. z njimi lahko okrasim božicno drevesce ali narišem nove cestne oznake. lahko jih vmesim v mafine, lahko pa z njimi spletem topel šal. vecji problem so grde besede. za njih ta pesem ni dovolj. 22/3 tudi naši avtohtoni lignji dihajo slovensko vardo. imam veliko grdih besed. postajam zmešan in grob. grde besede so tiste, ki ti zjebejo dušo in nagrbancijo spolno slo. na primer: ginko, bližnjevzhodna kriza, tonin, gumbnica in zareza. z njimi lahko iztirim regionalni potniški vlak ali deložiram samostojne umetnice in umetnike. lahko delam gobeline iz njih ali skuham vrelo joto. vecji problem so ustrezne besede. za njih ta pesem ni dovolj. gargameli ljubijo podplate svetlane slapšak. vrtamo si luknje v kolena. tokrat ne gre za umetniški projekt. tokrat smo pozabili drobiž za avtobus v kolenih. zakrpali jih bomo, ko bo nacionalni zdravstveni sistem dobil rdeci karton pred izkljucitvijo. 15/1 aragon je postal socialisticna komuna. 15/2 tiranozavri se obotavljajo in nosijo dokolenke z norveškim vzorcem. pravi poglavar ima balkon. lahko je brez hiše, brez balkona pac ne. poglavar ima polno škatlo bucik in sukanca. za podložnike. za zemljo krast. poglavar podloži demokracijo z ekonomsko vzdržnostjo in lupljenjem krompirja. poglavar mora lepo prepevati popevke iz šestdesetih ter zadržati jezo, ko izgubi na lepotnem tekmovanju plemenskega goveda. poglavar je na polici zato, da se blešci. na tleh imamo postavljen ceber za odtekanje gnojnice. socialni mir se meri v galaksijah. mogoce bi bilo zanimivo, da bi ta pesem ostala prazna. brez besed. brez predvidevanj. brez akrobacij. bila bi zgolj napeta opna, ki caka in jo je strah, na kaj bo naletela. je nervozna, skepticna. zaskrbljena. mogoce bi bilo enostavno interesantno, da bi se v tej pesmi zgostil nic in bi ponorela, se razobesila na drog, zavihrala. kot marakuja. kot ponošen organizem. kot drhal. Dominik Lenarcic LEDOLOMILEC Trdna ploskev, ležeca na odeji mirne morske vode. Veter prinese ladjo s kricecim imenom. Železni leviatan zareže skozi led. Odeja je razburkana in ena ploskev sta zdaj dve. Anja Grmovšek vdih izdih znanstveniki obljubljajo da bomo cez deset let lahko leteli po vesolju obljubljajo po vesolju pogled dol zdaj si obljubljamo poglede gor kam po vesolju in kdo po vesolju nas bo peljal znanstveniki obljubljajo vsi obljubljajo gledajo se smejijo obljubljajo vesolje vec vesolj ker menda obstajajo vzporedni svetovi obljubljajo jadranje po vzporednicah znanstveniki obljubljajo da se bo nadaljevalo vesolje širi se pravijo se smejijo obljubljajo da bomo šli gor s pogledi dol kam gor gremo sploh lahko še višje sprašujejo drugi obljubljajo znanstveniki da se bo dalo oditi s tega sveta kam v vesolje pravijo po cele dneve gledajo v oblake obljubljajo da se bo dalo najeti ladjo raketo avto na elektricni pogon zato da boš videl zemljo od zgoraj dol podobno kot lahko z elektricnega skiroja zdaj gledaš oblake gor pravijo da bo na zacetku drago to obljubljanje poletov v vesolje pocasi pa bo le še postranska stvar tako kot nogomet pravijo da se bo splacalo vsaj enkrat v življenju poleteti gor podobno kot iti na triglav ne boš pravi clovek ce ne boš zletel in gledal od zgoraj dol pravijo obljubljajo se smejijo cakati na primeren trenutek pravijo to je kljucno kot pri vsaki resni stvari potrpežljivost cakanje na vzlet malo treme živcev in skrbi potem je polet vreden svojega razgleda od zgoraj dol ne bomo se vec plazili po tleh gledali od spodaj gor pravijo da bo cez nekaj let vse mogoce obljubljajo že zdaj je marsikaj mogoce smejim se že zdaj je mogoce prav vse pravijo celo kandidirati se da pravijo brez da bi vedel del cesa boš postal vse se da pravijo obljubljajo se smejijo in gledajo vate z malih zaslonov z zelenic iz vesolja mahajo dol gledajo in so ponosni na male korake še manjših ljudi ker pravijo da to moramo podpirati v teh casih male zmage male polete male rešitve ker vem da velikih ne znajo dati obljubljajo da bo kmalu vse drugace in novo vesolje bo spet veliko in kmalu se bomo tudi mi odpravili gor opazovat dol kmalu bo to mogoce obljubljajo znanstveniki še malo pa bo še malo obljubljajo pa bomo tam samo še malo otrok moj pravim še malo pa bomo tam moški obstaja moški ki te na neki tocki v življenju seznani s tem kaj je dobra glasba te zaznamuje te rani enkrat pride tak moški in te pogleda in mu je vse jasno in tebi nic je moški ki pride enkrat in gre ceprav ostane in te razvaja ponižuje boža pride tak moški enkrat v življenju ki te zna negovati zna skrbeti zate in podreti kar imaš je tak moški mogoce ostane nekaj dni mesecev let mogoce ti naredi otroka pride tak moški tak moški tudi gre te poroci udari pljune ljubi enkrat v življenju tak moški zaznamuje tvoj okus za glasbo obcutke tak moški te zna vrniti tja od koder si pobegnila tak moški te zna rešiti od tam kamor si pobegnila pride enkrat redko dvakrat tak moški te slece nasmeji oblece ti obriše trebuh tak moški ko se zvali poleg tebe tak moški ostane odide enkrat v življenju te poklice pobruha tak moški razume te pograbi tak moški zapleše s tabo ga je sram je tebe sram se smejita da je vaju sram te zaznamuje ljubi vara ti verjame enkrat tak moški pride v tvoje življenje sanja upa najveckrat samo hoce tak moški ti v usta položi glasbo ud moški te vrže v zrak s postelje urinira nate tak moški vpliva te obcuduje ti njega skupaj se kopata kuhata kavo kliceta klecita kricita kletvice meceta skozi okno obleke pospravljata v omare tak moški enkrat v življenju obrne kljuc v tvojih vratih ti v uho porine prst prisluhne laže enkrat v življenju tak moški napiše pesem te na silo vzame jo prebere tak moški te objame in upaš da ostane še malo dlje teater prostor naseljen s tišino v katerem se pod visokim stropom zbirajo otroške sanje in pricakovanja še bolj od igre namenjene drugim je pomembna igra ki jo igraš sebi so pomembne besede ki jih izgovarjaš verjeti v napisano je podobno odrašcanju nekomu moraš popolnoma zaupati da želi le najboljše zate preslišati moraš grla ki jih sili na kašelj vse brnece telefone in šumece robce spregledati vse dvomljive obraze v tistem trenutku si sam s sabo in hkrati sam pred celim svetom takšen je tvoj nacin spopadanja z življenjem na takšen nacin se uciš potrpljenja in prepoznavati žalost z lepimi besedami dajati slovo zagrinjati zaveso pred neznanci ki jih z odprtim objemom sprejemaš v dom tudi ti se v minevanju casa podobno kot oni uciš biti hvaležen za pomlad poletje cas hrapavega glasu zrak se useda na ramena spominjamo na ribe v božjem izrocilu naša telesa za kratek cas naselijo otoke razpršene po mlacnem morju kot materina znamenja po hrbtu za kratek cas se naselijo v objeme roke jih pricakujejo razprte kot noge pred sprejemom glave naša telesa za kratek cas naselijo oblake takrat pozabijo na nas ne vejo kje smo in kam smo bili namenjeni poleti so naša telesa crna kot oblaki pred nevihto gledajo nas kako odhajamo gledajo nas kot da nas nikoli ni bilo obljubljena dežela že vrsto let se vracam v ta kraj že vrsto let se ni nic spremenilo tu bivajo le domacini ostra zemlja se turistom zdi predalec in premalo zanimiva da bi na njej pustili zmeckano plastiko umazane wc školjke košcice marelic med kamenjem na tej zemlji je tišina drugacna vsako leto enaka in prozorna stari gospodje posedajo pred hišami govorijo o preteklosti in sproti pozabljajo svoje besede verjamejo da je bilo vcasih bolje zemlja tu je rdeca na njej ni cešnjevih paradižnikov elektricnih skirojev in pisanih rož hiše so redke kot moji lasje le tu in tam kakšna cerkev z molcecimi zvonovi dokaz da se vera lahko obdrži brez hrupa Urša Majcen * sleci kožo in jo skriti pod predpražnik postati brezzoba pošast potem žveciti postane ulicne svetilke ostati cela in se razkuhati na grižljajcke za postarana usteca požrešna bližine zažreti se v stene pustiti da obcudujejo tvojo mladost ko crkuje sanjati in zgolj sanjati in se sanjam odrekati iz principa grenkobe udobno zgniti z družinskim življenjem pijani angeli pijani angeli izvajajo jogo in si rišejo cvetlice cez bele crte pod rokavi potikajo se po gledališcih veliko jokajo in išcejo svojo dušo v reinterpretacijah ruskih pesnikov ponoci s hrapavimi glasovi vadijo arije cez dan menjajo svoja peresa za denar redko se zgodi da na ulici prepoznaš enega od pijanih angelov mogoce za nasmeškom zapaziš ostanek kril takrat se lahko zgodi da te bo pijani angel ogovoril in alkohol v njegovi sapi bo razkril smisel obstoja Mary Anne Blanche SKOCI Sedim na ograji. Kakšnih 100 metrov pod sabo Vidim luci. Luci, ki so, Ce malo priprem oci in Uporabim vso svojo domišljijo, Skoraj utrinki. Gledam v vesolje. Kamorkoli pogledam, Gledam v vesolje. Mislim, da imam Rada vesolje. Mislim, da si Želim v vesolje. Ce naredim le en Cisto majhen gib, Se bo moje telo združilo Z vecnostjo vesolja. En sam skok Me loci od vecnosti. ... Pizda. Kdo sprehaja psa ob tej uri. Sara Fabjan ponavljanja v moje sanje pridejo umirat majhni psi pojavijo se tik preden skocijo z balkona v moje sanje se zatecejo osamljeni uradniki da postanejo ljudje na letalu stanovalci v bloku z mano gledajo v zrak ko se letalo približuje bloku v mojih sanjah pohabljeni decki ležijo v jarkih partnerji se locujejo bratje delajo samomore stare gospe se spominjajo vojne profesorice so nosece starši ne morejo odplacat kredita ker jaz zmorem nosit njihove strahove danes sem v sanjah iskala pogrešanega decka skupaj z uradnikom za izdajo vozniških dovoljenj blodila vsa mimo toplih trupel zadnje letalske nesrece tudi tokrat ne bova našla pravega jarka solze starih gospa poplavljajo reko profesorice so oddale raziskavo v napacno revijo starši trgajo položnice in se jocejo v prejšnjih sanjah smo vsi umrli potrebno je podaljšati vozniška dovoljenja že tretji dan francoski buldogi skacejo z balkona ponavljanja v moje sanje se zatecejo ostareli cebelarji skupaj z njimi vsako noc prelivam med v steklene kozarce in na njih zapisujem cvetlicni med avgust 2015 cebelarji se bojijo dveh stvari suše in resnicnosti suše ker ljubijo cebele bolj kot so kadarkoli ljubili svoje žene resnicnosti ker se v njej med slej ko prej strdi in v njej se otroci delajo norca iz ostarelega cebelarja v prašni obleki ki se lepi ob koncih rokavov ampak on je tisti ki ob vecernem vetru sedi poleg cebelnjaka in caka da se vrnejo da se vrnejo cebele da lahko zaprejo oci in sanjajo o tem kako cebelarji preko noci sadijo nove rože samo zanje ponavljanja v moje sanje se zatecejo pesniki skupaj z njimi cele noci tiskam njihove neizdane zbirke in na platnice zapisujem manj rož bo preživelo letošnjo zimo podnevi spenjamo liste z nežnostjo staršev ki gladijo otrokovo lice ob mraku hodimo od hiše do hiše s škatlami svežih zbirk podstavljamo mize brez nog ko se obrabijo naši podplati si s svincnikom narišemo nove ko nam zmanjka navdiha – nikoli nam ne zmanjka navdiha Nela Poberžnik Sodra Ko pade sneg se ceste zožajo ce oklestiš dovolj balasta ostane nic za balans prizma absolutnega skoraj joceš zaradi umrlih poskusov dobrota je sirota vdova in kurba glive gomazijo strašno rumenozelenorjavo vpijejo mi pijemo topost neznanega odmeva ugasnjen jezik govorice stezice pobruhane simptomi niso simpaticni in reže praska in rjove tvoje levo lice manifestira duhove. Zaklon Misterij izginule rokavice drobci zažrti v tkanino siliš se s substanco da vzbudiš gnus odpor iztrebiš se stradaš skozi noc nadaljuješ v svit preden se poženeš v rast je potrebne še dosti samodestrukcije pobruhanega papirja vedno v pripravljenosti na beg podivjan crn pes v težko padajocem novem mraku plamene ognja si predvajajo na zaslonu nitast deževnik se v hipu razpolovi pod težo kolesa se plošci geoid v ravnico ponavljam metafore pridi preden se vzpne trdnjava premakne vesolje urejam se v laž pred oknom si vrtam po nosu cez tri dni najdem rokavico pod mizo in se skrijem vanjo. Kristian Koželj ŠTIRIINOSEMDESET Kakšno popoldne receš: cas uresnicenih prerokb, ubožni cas, nekaj nakljucno skupaj zmetanih številk kot predestiniranih, da spravijo stvari v tek. Kdaj drugic receš: ko je bilo poletje snežnih kep in modrih zvezd. In babje leto. Eno zadnjih. Kmalu smo jim morali reci drugace. Spet drugic: trideset in vec prepletajocih se zgodb, ki se stekajo v eno in koncajo tukaj. Vedno tukaj, vedno za to mizo. Potem piševa seznam stvari kot nakupovalni listic v dveh stolpcih: transgresije, ki sva se jim posvetila in prepovedi, ki jih bova prerešetala in strpala v že kak muzej. Kar ostane na presecišcu, je najino: to poimenujeva in vzameva domov. V tem najinem vesolju se spreminja le diagonala zaslona. Pivo se, hvala bogu, od preroškega leta še ni podražilo. SELIVKA sestavljanje poceni omare je zacuden pogled vase: kako to, da nikoli nisi maral legokock in so se ti prijatelji, ki ždijo ob modelckih letal iz tisoc drobnih košckov plastike, zdeli cudaki – dobro, nekaj prinesejo leta in konci mesecev, ki jih sestavljaš s transakcijskim racunom, a je vendarle neobicajno, najmanj to, priznaj, kako se udomacuješ v misli, da bi tole lahko trajalo v nedogled - biti skrit pred tetami, ki se grejo urednice, in penzionisti in otroki in vsemi, ki zlagajo življenja, vse bi šlo, še posebej tisti del brez otrok in z viskijem na sveže zloženih policah, škoda samo, da imamo okna in pod okni ceste in na njih promet, modelcke z lastnim življenjem, ki ne vedo zate, tvoje omare, cudenje … še najmanj za nenavadno srecanje svetov v torek ob petih popoldne. KRATKO PREMIŠLJEVANJE O SMRTI Vse, kar bo: tvoja ženska poljubi otroka, nekdo razvozla sestavo temne snovi, Donciceva trojka v zadnji sekundi sedme tekme, za zmago, leti, kot v pocasnem posnetku, in koš, konec casa … Vse, kar bo, kar gotovo bo, kar na nek nacin nekje že je, poslušaj, kako se telo ogreva na višje obrate, telo nezmotljivo ve. skorajšnji stik dveh kazalcev. Vse to bo. Brezprizivno. V nekih drugih oceh. KRATKO PREMIŠLJEVANJE O IGRI Mrtvo morje, praviš. Dnevi, ko je cas prevec zgošcen, da bi plaval v njem, in ne dovolj, da bi nanj položil stopalo in odšel naprej. Dokoncno spoznaš, da nisi noben kristus, ceprav se ti misel vsiljuje že od konca srednje šole, in potem ti je žal spoznanja, ker je kristus enako otrok in otrok enako igra. Nedeljski popoldnevi na obrežju. Za hrbtom na procelju renesancne hiše Kristus, krvavo potreben obnove. V popoldanski pripeki si želi, da bi bil macka. Ker, resno, kdo ne bi hotel biti macka? Mrtvo morje. Nenehna želja biti tam, kjer nisi. Aleš Jelenko (FA)TALNI SEKS Gospod J. je prejšnji teden odšel na zmenek. Oblekel se je prefinjeno, ceprav se najbolje pocuti v razcapani trenirki. Z dekletom se je dobil na zasebni parceli, v temi. Gorele so le svece. Brez besed sta se slekla in združila v eno. Na njenem spomeniku je pisalo: Gospa J. TRENUTEK RESNICE Branko se spomni, kako je profesor fizike v osnovni šoli metal krede, kako je prvic – pri uri tehnike – vase potegnil tobak, kako so se pred njim zibale majhne ritke v barvnih, oprijetih kratkih hlacah, kako je pred blokom uresniceval otroške sanje, kako je zabil prvi gol iz prostega strela in verjel, da je David Beckham, kako je koncal študij in ni dobil redne zaposlitve, kako se je odselil in osamosvojil, kako je postal oce in kako zelo je vse skupaj spremenila korona. Vse, vse to razmišlja. Vse to in še veliko vec. Pravijo, da se cloveku tik pred smrtjo življenje v hipu odvrti pred ocmi. Nekaj je res na tem, ugotavlja, medtem ko pada z balkona. NAPLAVINE Anja je ležala na povsem zapušceni plaži. Morje je bilo rahlo nemirno in sunki vode so ji mocili noge ter jo hladili. Ne spomni se, kdaj je nazadnje bila na morju, morda je to bilo tistega davnega leta, ko se je porocila in z možem odšla na porocno potovanje v Španijo. A tega je že davno; pred nekaj leti sta se locila. Ni šlo. Enostavno ni šlo, ceprav je pred poroko vse kazalo na pravljicno in romanticno zgodbo. Usoda se pogosto igra z nami. Kot mi igramo Clovek ne jezi se in s polja mecemo figure, ki stopijo na naše polje. Cez nekaj trenutkov k njenim nogam naplavi prazno prozorno plastenko. Le od kod se je vzela, vpraša, jo prime in si jo ogleduje … »Anja, pusti to staro in uniceno plastenko in mi raje pridi pomagat,« rece plešast možakar nekoliko obilnejše postave. Anja vstane in skoraj stece proti njemu. »Glej, tam,« zavpije in s prstom pokaže proti vodi. Najprej ni videla, kaj kaže, nato pa je zagledala. Med penami se je svetlikalo truplo. Najbržžensko. Ni bilo mogoce reci zagotovo, a dolgi svetli lasje so kazali v to smer. Truplo je plavalo in se vso napihnjeno zibalo na površini vode. »Pojdi ponj,« zaklice možakar, »pojdi ponj in ga potegni iz vode.« Anja prikima in zabrede v vodo: »Ga bomo tudi tja zvlekli?« »Ja,« odvrne, »kar tam na kup k ostalim ga vrzi …« OPTIMISTICNA (ali NE VERJEMI TISTEMU, KAR VIDIŠ IN SLIŠIŠ ali RESNICA JE OCEM SKRITA) Vceraj je bil konec sveta, a danes je nov dan. Dominik Milotic Arheologija spomina Vroce popoldansko sonce je pritiskalo na razkopano polje. Med kupi zemlje so hitele sklonjene postave arheologov, ki so v že naslednjem trenutku izginile v eni izmed plitvih jam. Dan se je nagibal k veceru in slišati je bilo samo mrzlicno strganje lopat. Že prihodnji teden bo ta zvok nadomestilo brnenje strojev, ki bodo koncno lahko priceli z gradnjo nove obvoznice. Na sreco so izkopavanja potekala precej uspešno. Našli so nekaj glinenih posod, predvsem pa množico nenavadnih artefaktov, plitvo zakopanih v pesek potoka, ki je vijugal cez polje. O izvoru in starosti teh je bilo veliko ugibanj. Nedavne poplave so marsikaj spravile na površje, in ceprav se nekatere podrobnosti niso cisto ujemale, domišljije ni bilo mogoce vec ustaviti. Tudi on je ta dan stal do kolen v plitvini in previdno obracal pesek. Navzel se je splošne vznemirjenosti in ne razpokani prsti ne pekoc hrbet ga niso ustavili, da ne bi tudi sam prispeval svojega deleža k skrivnosti. Že se je nameraval premakniti nekoliko niže, ko je med prodniki zagledal nekakšno plošcico. Previdno jo je izvlekel, opral in dvignil k svetlobi. Bila je pravokotna, z zaobljenimi robovi, na eni strani enakomerno zglajena, na drugi pa prepredena z nizom tankih lin. Videti je bila stara in zagotovo cloveške izdelave. Srce mu je pricelo mocneje biti in obraz se je raztegnil v nasmeh. Ne da bi dvignil pogled, je stopil iz vode in sedel na obrežje. Zareze na plošcici so imele obliko raztrganega labirinta, ki se je tu in tam združil v nejasen vzorec. S konico prsta se je previdno dotaknil ene izmed njih in ji sledil navzdol po plošcici. V tistem trenutku je zrak stresel grozljiv krik. Sunkovito je trznil, plošcica mu je zdrsnila iz rok, sam pa se je po blatnem bregu skotalil nazaj v potok. Nekaj sekund je ležal z obrazom v pesku. Ko se je nekoliko ovedel, je planil pokonci, skocil nazaj na obrežje in se zadihan in prepoten razgledal po polju. V ušesih mu je brnelo in nizko sonce mu je pripiralo oci. Vse je bilo ponovno mirno in zaslišal je enakomerne zvoke lopat. Delo je nemoteno potekalo naprej in prav nic v držah ljudi ni razkrivalo kakšne posebne vznemirjenosti. Nenadoma se je spomnil na plošcico, ki je sedaj ležala tik ob vodi. Spustil se je in si jo ponovno previdno ogledal. Sonce je že zahajalo za vrhovi dreves, slišati je bilo hrup orodja, ki so ga vracali v zaboje, in zadnje odrezave klice ljudem, ki so še ostali v jamah. Pomislil je, da še ne bi smelo biti tako pozno. Na vratu je še cutil vrocino sonca in tudi delo, ki ga je predvidel za ta dan, ni bilo dokoncano. To se mu še nikoli ni zgodilo. Bil je omoticen in misli so mu samovoljno preskakovale med spomini. Spominjal se je vrocega poševnega sonca, razkopanega polja in krika, ki je rezal misli na pol. Sedel je na tla, in ceprav se mu je zdelo, da ga obcasno nagovarjajo, ni odprl oci. Vedel je, da se mu dogaja nekaj nenavadnega. Pomislil je, da se mora naslednjic bolje zašcititi pred soncno pripeko. Nekdo ga je stresel za ramo. Dobro je, odhajajo, samo vrtoglavica. Cas hitro uide nadzoru. V kombiju je bilo zatohlo in postalo mu je slabo. Kot po navadi so ga odložili na vogalu ulice, in ceprav so se cudili njegovi redkobesednosti, po napornem dnevu nihce ni pretirano drezal vanj. Bil je topel in suh vecer. Kmalu se je znašel v svojem naslanjacu in si ob odprtem oknu prižgal cigareto. Dan ga je povsem izcrpal. Nikoli ni bil nagnjen k odsotnemu sanjarjenju, a sedaj se je vsega spominjal samo skozi megleno soparo. In ce je priprl oci, je v levem vogalu vek še zmeraj videl žareci obroc sonca. Ampak tudi vse to je bila samo pretveza, da mu ne bi bilo treba razmišljati o kriku. Redko je podoživljal custva, a nanj ni mogel pomisliti, ne da bi mu zopet vzel sapo in razparal ušesa. Seveda je cutil plošcico v svojem desnem žepu, niti za trenutek ni prenehal misliti nanjo. Nobenega dvoma ni moglo biti, da je vse povezano z njo. Prižgal je stojeco luc in plošcico položil na mizico zraven naslanjaca. Vedel je, kaj mora narediti, a je raje še nekaj trenutkov odlašal. Naposled se je vendarle nagnil nad mizico in konico mezinca prislonil na zacetek line. Glavo so mu priceli polniti nejasni šumi. Za trenutek se je prestrašil narašcajoce napetosti in ravno, ko je nameraval odmakniti prst, se je najvišji izmed šumov za sekundo zbistril v ženski glas. Trenutek se je podaljšal in šumi so postali podobni oddaljenemu napevu. S prstom se je pocasi premaknil navzdol. Vrvež okoli njega je postal glasnejši, slišal je cloveške in živalske glasove, brbotanje vode, tope udarce sekire in konjska kopita, ki so tolkla ob tlak. Razširil se je vonj po pokošeni travi in osmojeni mašcobi. Plošcica mu je zdrsnila izpod prsta in ponovno se je znašel pred votlim okenskim okvirjem. Pretresen je ugotovil, da so minile skoraj tri ure. Nemirno se je sprehodil po sobi in si prižgal še eno cigareto. Cutil je, da je na pragu necesa velikega. Pred njim je bila najdaljša noc v njegovem življenju. Prsti so drseli po labirintu, ki mu je že postajal domac. Zmeraj bolj preprican je bil, da se tudi oni zavedajo njegove prisotnosti. Šepetali so mu v uho in se že v naslednjem hipu razblinili v hrupu množice. Vabili so ga, naj jih posluša, mu prepevali skrivne uroke, da bi jih bolje razumel. Vedel je, da sedi v svojem naslanjacu, a je hkrati bil nekje drugje, v nekem oddaljenem kotu preteklosti, ki je še zmeraj obstajala. Spustil je plošcico iz rok, a so se glasovi nadaljevali in postajali zmeraj bližji in stvarnejši. V njem se je razvezal tok casa, ki ga ni bilo mogoce vec ustaviti. Vse, kar je toliko let mukotrpno iskal v grudah zemlje, je sedaj brez napora bruhalo iz njegove podzavesti. Moral se je ustaviti. Cutil je, da se bo zlomil pod težo vseh življenj, ki so mu vdrla v misli. Na nasprotni strani ulice so se vrhovi streh že jasno zarisali na prosojnem nebu. Zacutil je, da ima prepoten hrbet, zato je odšel v kopalnico. Hladna voda mu je pocasi umirila misli. Ni vec mislil na plošcico. Sedaj je vedel, da je bila samo kljuc, ki je odpiral nekaj, kar je že od nekdaj raslo v njem. Pomislil je na vse te ljudi, ki bodo ponovno pridobili svoj glas, na ostale kljuce in tokove, ki bodo stekli po svetu. Prvic po dolgem casu se ni pocutil samega, bil je del necesa vecjega od lastnega casa. V dnevni sobi je nenadoma zazvonil telefon. Dvignil je slušalko in zaslišal divji glas delovodje. Najdišce bodo predcasno zapustili, še danes se selijo na novo lokacijo. Celotna zadeva z artefakti bi jih lahko grozno osmešila. Izkazalo se je, da gre vecinoma za ostanke šolskih likovnih kolonij, ki so pred leti taborile na tem obmocju. S stvarjo je treba cim prej opraviti, sicer bodo projektna sredstva cez noc izginila. Piskanje telefona ga je opozorilo, da se je klic že koncal. Vse okoli njega je bilo sedaj zelo dalec, skoraj nedostopno cutom. Njegova zavest je neopazno iztekala v prostor in izginjala v motnem jutru. Pocasi se je pogreznil v naslanjac in še enkrat nežno zdrsnil po plošcici, ki jo je pustil na mizi. Nepredušno tišino je rezal samo zvok avtomobilov z ulice. Zaprl je okno, ki je celo noc ostalo odprto, nato pa priprl oci in se spustil v globok spanec brez sanj. Tomo Podstenšek O možu, ki ni dvignil roke »Si preprican, da se ne voziva zastonj?« »Kako to misliš?« »Ta tvoj stric je star sto let, a ne?« »Osemindevetdeset.« »Pa osemindevetdeset, isti šmoren!« »Pravzaprav še ni. Jeseni bo osemindevetdeset …« »Star je, jebenti! Se strinjava vsaj glede tega, da je hudicevo star?« »Logicno, da je star. In?« »Zanima me, ce je priseben.« »Še kar.« »Še kar? Voziva se nekam v tri picke materine in sploh ne veva, ce bo tvoj stari stricek znal kaj spraviti iz sebe ali ne!« »Bo, bo, brez skrbi. V redu je … No, za svoja leta. Malo slabše sliši, ampak vse razume. In spomin mu tudi še za silo dela. Mogoce se ne bo spomnil, ce je zjutraj vzel tablete, za petdeset let nazaj ti bo znal pa vse natancno povedati.« »Kaj pa za osemdeset?« »Še bolj!« Blaž je sprijaznjeno zavzdihnil, obrnil glavo in se zagledal skozi okno na gricevnato pokrajino, skozi katero sta se vozila. Ozka in zavita lokalna cesta z makadamskimi odcepi. Polja, travniki, nekaj ubornega gozda in grmicevja ter kak vinograd na bolj prisojnih legah. Pa hiše. Osamljene kmetije z dotrajanimi strehami in obcestne vasi. Cerkve na vrhu gricev. Negibni oblaki, ki so kot baloni privezani za njihove zvonike. Rovte, skratka. Volcjekavsje bogu za hrbtom. Zakotno podeželje z nekaj malega naravnih lepot in celim kupom slabosti, zaradi katerih mestni clovek tu nima kaj iskati. »Je še dalec?« »Pet minut. Mogoce deset,« mu je odgovoril Matej in se za las izognil avtomobilu, ki jima je pridivjal naproti; zagotovo kak domacin, oni poznajo vse te ovinke in vozijo na pamet. Cez skoraj pol ure se je izza grmovja prikazala rumena tabla z napisom Golobicevje. Vas, podobna vsem drugim ob poti. Zapeljala sta se na dvorišce še kar urejane domacije, z rožami na novih plasticnih oknih. Gospodarsko poslopje na drugi strani je bilo iz hleva preurejeno v veliko odprto garažo, pod nadstreškom katere so našli svoj prostor trije avtomobili, prikolica in moped. Kmetovanje je ocitno postalo zgolj še dopolnilna dejavnost. Ko sta stopila iz avta, je takoj zarožljala veriga in izza vogala je pritekla velika kosmata mrcina, ki ju je divje oblajala. Zamisel se je zdela vedno manj posrecena, ampak ce sta že bila tu, bosta pac poskusila nekaj spacati skupaj. Iz hiše je medtem že stopil moški njunih let, ves okrogel in rdecelicen – podeželski zrak in obilna domaca hrana, to bo to, je pomislil Blaž. »Dejan, moj mrzli bratranec,« mu je Matej hitro prišepnil. »A, vidva sta. Jebenti boga, sem najprej mislil, da so spet Cigani! Kradejo vse živo, prejšnji teden je z dvorišca zmanjkal star plehnat pisker pa še par drugih reci. Sredi dneva, si moraš misliti! Ko sem bil mali, je bila ena družina v Spodnji Mlaki, zdaj so se pa tak nakotili, da to ni res … In vedno vec si upajo. Policija pa nic, najbrž se jih bojijo … Roki, tiho! Marš v uto, ce ne te zbrcam ko psa! Hahaha, ko psa, razumeta … Tiho, sem rekel! Kaj cakata, gremo noter, bosta nekaj spila … Matej, kako dolgo že nisi bil pri nas? A našega starega ateja bi rada intervjuvala? Ja, saj zna res marsikaj povedati … No, na zdravje!« Ce je šlo Blažu kaj težko po grlu, je bila to domaca slivovka, ki je v teh krajih – toliko je že vedel – ne smeš zavrniti. »Dobra je,« se je s težavo zlagal, ko ga je zapeklo po grlu in želodcu, da si je moral s hrbtno stranjo dlani skrivaj obrisati solze. * Preklete ambicije, kaj ga je prijelo, da se je spustil v to! Najbrž dolgcas. Dolgcas in navelicanost. Želja, da bi bil cisto pravi novinar, ki raziskuje na terenu in piše vsaj o zanimivih, ce že ne pomembnih temah. Lahko bi lepo napisal še en obicajni clanek za rubriko Na današnji dan, malo pobrskal po internetu in casopisnem arhivu, naredil kratek povzetek in bi bili vsi zadovoljni. In sprva je to tudi nameraval. Ko je izbiral osrednji dogodek iz preteklosti, je imel za šestindvajseti april vec razlicnih možnosti. Leta 1848 je bila objavljena Prešernova Zdravljica. Leta 1937 so v španski državljanski vojni nemška in italijanska letala bombardirala Guernico. Leta 1994 so imeli v Južni Afriki prve volitve po obdobju apartheida. Leta 1986 je eksplodiral jedrski reaktor v Cernobilu. (Ampak o tem je pisal že lani, treba je malo kolobariti, da se zadeve ne ponavljajo prepogosto.) Leta 1941 je Adolf Hitler obiskal Maribor. To je bil sploh njegov edini obisk kakšnega slovenskega in jugoslovanskega mesta. Tudi o tem je bilo že veliko povedanega: kaj je rekel ali ni rekel z balkona mestne hiše, kako so ga sprejeli prebivalci in kako si je ogledoval porušeni Stari most … Stare cence, ampak Hitler je zmeraj dobra izbira, ko išceš naslov, ki bo pritegnil in vznemiril. Najdene informacije je rutinirano zrecikliral v nov clancic in ob tem z nelagodjem pomislil, da je samo še vprašanje casa, kdaj bo njegovo delo opravljal kak niti ne prevec brihten racunalniški program. Izbrati je bilo treba še primerno fotografijo, to je bilo danes že skoraj pomembnejše od teksta. Navelicano se je lotil pregledovanja crno-belih slik v arhivu. Medel obcutek družbene odgovornosti mu ni pustil, da bi se zadovoljil s tistimi, na katerih je bil diktator v prevec dostojanstvenih pozah – ampak po zaslugi nacisticne cenzure so se seveda ohranile ravno takšne. Potem je naletel na eno, ki je ni še nikoli nikjer videl. Najbrž zato, ker je bil "führer" na njej precej zamegljen. Posneta je bila pred mariborskim gradom, tako kot še dve ali tri druge. Hitler stoji v avtomobilu in se ozira na ljudi, ki ga pozdravljajo z visoko iztegnjenimi desnicami. Po zaslugi nespretnega fotografa so njihovi obrazi bolje izostreni od njegovega. Videti so veseli in nasmejani. Razen enega, ki se zdi dokaj nezainteresiran. Mlajši moški v obleki in s klobukom na glavi. Ko je Blaž pogledal bolje, je opazil, da njegova roka ni dvignjena v pozdrav, in se takoj spomnil na tisto ikonicno fotografijo iz neke nemške ladjedelnice, na kateri precej vecja množica delavcev prav tako pozdravlja z dvignjenimi desnicami – vsi razen enega, ki se s prekrižanimi rokami uporno mršci. »Matej, pridi malo sem,« je poklical fotografa in graficnega oblikovalca, ki je imel svoj delovni koticek na drugi strani velike skupne pisarne. »Vidiš tega moškega, ki ne pozdravlja? Daj mi ga nekako oznaci. Saj bi lahko tudi sam, ampak ti to narediš hitreje …« »In malo bolj profesionalno,« se je namuznil Matej, se nagnil cez njegovo ramo in se zastrmel v zaslon. »Obkroži ga z rdecim ali rumenim. Ali pa magari nariši pušcico,« mu je pokazal s prstom. »Mogoce lahko narediš posebej še izrez in povecavo tega dela slike. Ti pošljem kar vse skupaj na mail, velja?« »Cakaj malo …« »A je kaj narobe?« se je Blažže ustrašil, da je slika preslabe kvalitete. »Ta moški. Mislim, da ga poznam. Mislim, da je to naš stric Hinko.« »Si preprican? Najbrž mu je samo malo podoben.« »Ne, zagotovo je on! Brat od moje stare mame. Sem ga videl tudi na fotografijah, kjer je bil še mlad. Stara mama jih je imela shranjene v veliki škatli za cevlje – enkrat smo ji za rojstni dan kupili album, ampak ga ni nikoli uporabila, najbrž se ji ga je zdelo škoda …« »Pa je še živ?« je Blaž previdno vprašal. * In zdaj sta bila tu, na majhni domaciji, kamor se je po koncu vojne Matejev stari stric priženil iz mocno zbombardiranega in opustošenega mesta. Ideja je bila preprosta: narediti intervju s clovekom, ki je s svojim na videz majhnim, a v danih okolišcinah nadvse pogumnim dejanjem pokazal, da smo imeli tudi pri nas, v nemškutarskem Marburgu, pokoncne ljudi, ki so znali razmišljati z lastno glavo in se niso dali zapeljati propagandi in množicni histeriji … In tako dalje in tako naprej, besede in stavki so se kar sami nizali v pompozno nakladanje. Glavni urednik je bil nad predlogom seveda navdušen, nemudoma je podpisal potni nalog in jima odobril celo uporabo službenega avtomobila. Stric Hinko se je tega dne nekaj slabo pocutil, zato ga niso posadili na invalidski vozicek, ampak ju je pricakal v postelji. Videti je bil … letom primerno. Izsušen in zguban kot lanskoletno jabolko. Ampak Mateja je takoj prepoznal, kar je bil dober znak. Privzdignila sta ga v sedec položaj in mu podprla hrbet z blazino. V svoji crtasti pižami je malo spominjal na slike taborišcnikov, to je bilo dobro. »Bom najprej naredil nekaj fotografij, dokler je v redu svetloba, potem pa še kakšno med vajinim pogovorom,« je rekel Matej in zacel škljocati z aparatom. Kolikor je lahko Blaž presodil, je bil stari kar fotogenicen; še zlasti sta ga veselila njegov ukrivljeni nos in naprej potisnjena celjust, ki sta izstopala že na tisti stari fotografiji iz leta ´41. »A bi lahko še malo prekrižali roke na prsih,« je predlagal in stricek ga je potrpežljivo ubogal; videti je bil precej ponosen, da bo prišel v casopis. Pred zacetkom pogovora je hotel Blaž za vsak primer potrditi, da govorita s pravim clovekom, zato mu je pokazal natisnjeno crno-belo fotografijo in vklopil diktafon. »Ste to vi na sliki?« Stric je s svojo suho krempljasto roko pomignil proti nocni omarici in Matej mu je brž nataknil sovasta ocala v starinskih roževinastih okvirjih. Po nekaj sekundah napetega mršcenja se je stari le nasmehnil in prikimal: »Porkamadona svet, kje so tisti cajti. Sem bil kar fejst za pogledat, a ne da?« »Še zdaj se dobro držiš za svoja leta,« mu je rekel Matej in skrivaj pomežiknil Blažu, ki si je oddahnil; njuna pot le ni bila zaman. »Preden vas vprašam kaj vec o tej sliki, mi mogoce najprej povejte, kaj ste poceli med vojno? Ste bili mogoce v partizanih …« »Nisem bil noben gošar,« se je stari namrdnil, da so se mu ustnice nagrbancile prek brezzobih celjusti. »Stric Hinko je bil mobiliziran v nemško vojsko – prisilno, seveda,« je pojasnil Matej. »Seveda,« je rekel Blaž; tu ni imelo smisla drezati naprej. »So ga komunisti zato po vojni skoraj fentali, a ne, stric?« »Barabe,« je tiho zamomljal stari. »Dobro, pustimo to. Kaj pa tistega dne, ko je bila posneta ta fotografija, se spomnite? Ko je prišel Hitler na obisk?« »Ja, seveda se spomnim. Je bilo celo mesto na nogah.« »In vi, kaj ste si vi mislili o njem?« »O kom?« »O Adolfu Hitlerju. O tem, da je prišel v Maribor. Da je hotel narediti to deželo spet nemško,« je Blaž zacel izgubljati potrpljenje. »A to bo po radiu?« je starec nezaupljivo pogledal diktafon. »Ne, v casopisu, zdaj te bova posnela, potem bomo pa vse pretipkali,« je pojasnil Matej. »Kaj ste si torej mislili o Hitlerju?« je Blaž ponovil vprašanje. »Kaj bi mislil. To, kar vsi …« »No, ampak vi ga niste pozdravili, drugi pa so ga. Zakaj ga niste hoteli pozdraviti?« »Ne razumem.« »Tu, na sliki – vsi drugi so dvignili roko, vi ste pa prekrižali roke na prsih.« »A, to … Ja veš, par dni prej sem padel po stopnicah in si zlomil kljucnico. Je bolelo kot prasica. Ampak sem imel sreco in se je fajn zaraslo, brez vsakih posledic, še zdaj na stara leta me nic ne špika, vse drugo me boli, rama je pa v redu.« Blaž in Matej sta se zmedeno spogledala; to ni bila ravno zgodba, ki sta jo iskala. »Kaj pa Hitler? Kako se vam je zdel?« je Blažše zadnjic poskusil. Stari je nagnil glavo, z dlanjo pogladil zgubano rjuho in piskajoce zajel sapo. »Lahko recejo, kar hocejo, ampak to mu je pa treba priznati, da je znal narediti red! On bi že vedel, kaj s temi prekletimi cigojnerji, ki lazijo naokrog … Po hitrem postopku: eins, zwei, drei, fertig, schluss!« se je odlocno napel, da so mu izstopile žile na vratu. Takoj nato se je bolece nakremžil. »Kam je šel pa Dejan? Poklici hitro Dejana, srat me je pritisnilo!« * Nazaj proti mestu sta se vozila v tišini. Drevesa so že metala dolge sence. V prtljažniku sta v vsakem ovinku pozvanjali steklenici domacega vina, ki jima ju je vsilil Matejev bratranec. Cez cesto je stekel siv zajec in izginil v podrasti. »Res nisem vedel, da je naš stric … No, da ima takšne poglede,« je v zadregi zamomljal Matej. Blaž je samo kratko pokimal; ljudje so pod površino na splošno precej slabši, kot mislimo, glede tega ni bilo kaj pametovati. Zdaj, ko sta se po neuspehu vracala domov in je bil on za volanom, se mu je zdela vožnja po ovinkasti cesti še daljša in še bolj turobna kot prej. Oprezal je, ali bo videl vsaj še kakšnega zajca ali drugo divjo žival, pa ni bilo nicesar. Samo nekaj lisastih krav se je paslo na pašnikih. Kmalu se bo zacelo mraciti, vsa pokrajina se je zdela trohneca in gnilobna in oblaki so se v velikih plesnivih zaplatah lušcili z vlažnega neba. Na prednjo avtomobilsko šipo je udarilo nekaj težkih kapelj. Po cesti sta jima prišla nasproti dva crnolasa otroka s košaro za nabiranje gob. Vecji je prijel manjšega za roko, ustavila sta se ob robu in z velikimi rjavimi ocmi opazovala avto, ki je peljal mimo. »August Landmesser …« je nazadnje Blaž vseeno zarezal v tišino. »Kdo?« »Tisti Nemec, ki ni dvignil roke. Tudi njegova zgodba ni tako crno-bela. Na zacetku je bil celo clan nacisticne stranke. Ampak ker se je porocil z Judinjo in imel z njo otroke, so ga izkljucili.« »In kaj je bilo potem z njim?« »Ce se prav spomnim, je bil kasneje, ko so sprejeli vse tiste rasne zakone, nekaj casa zaprt … Zaradi onecašcenja rase ali kako so že temu rekli. Žena je menda umrla v taborišcu, njega so pa nazadnje mobilizirali v kazenski bataljon. Na koncu je padel nekje v Dalmaciji …« »Zanimivo …« je zdolgocaseno rekel Matej in vzel v roke fotoaparat. »Ej, kaj delaš?« »Zbrisal bom slike.« »Ne, pusti. Bova že naredila prispevek.« »Kako, ce nimava zgodbe? Tisti Nemec je vsaj res protestiral, ceprav mogoce bolj iz osebnih kot ideoloških razlogov … To, da moj stari stric ni dvignil roke, ker jo je imel v gipsu, pa ni ravno za v casopis.« »Veš, da je! Saj ne bom napisal, zakaj ni dvignil roke. Je pozdravil Hitlerja? Ni! To je važno, drugo so malenkosti. Bralci hocejo navdihujoco zgodbo, ljudje potrebujejo junake, ne pa resnice.« »Res tako misliš?« Blaž je utrujeno skomignil z rameni. »Ne vem. V vsakem primeru pa midva potrebujeva ta prispevek, drugace bo glavni popenil – na dnevnico lahko kar pozabiva, najbrž bi nama odbil od place še stroške za bencin, saj veš, kakšen je … Ne sekiraj se, ti samo izberi par dobrih fotk, jaz bom že nekaj spravil skupaj.« »Vcasih sem res vesel, da sem samo fotograf,« je tiho zamrmral Matej in pospravil fotoaparat nazaj v torbo. Potem sta spet molcala; strmela v cesto pred seboj in opazovala barve, ki jih je pocasi, a vztrajno goltal mrak. Jurij Kristan Školjka »No ... in tam cisto zadaj lahko vidišše tretje obzidje. To je bilo zgrajeno pa nazadnje, v petnajstem stoletju.« Že precej prileten možakar v obledeli mornarski srajci je s prstom pokazal v daljavo. Ob njem je mali svetlolasi fantic zavzeto stegoval vrat in skušal slediti s pogledom. »Na njem lahko našteješše sedem stražnih stolpov,« je dodal možak in si popravil belo cepico, izpod katere so štrleli sivi lasje. »Ena, dva ... šest ... samo šest jih je, nono Zvezdan,« je odvrnil decek. »Sedmi je malo nižje, tam, cisto na desni.« Fantic je stopil na prste in napenjal oci. Zrak je migetal v popoldanski vrocini. »Lahko te dvignem na zid,« je navrgel Zvezdan. »Ne, to pa ne, bo mami huda. Je rekla, da ne smem plezati na noben zid,« je mali Ivan nejevoljno zasukal glavo k pradedku. Zvezdan ni bil siguren, ali je decek obraz skremžil, ker se ni strinjal s predlogom, ali iz razocaranja. Upal je, da slednje. »Ma, saj ne bo izvedela,« se je možakar zarotniško nasmehnil in tudi Ivanu so se usta razlezla do ušes. Horuk in fante je stal na zidcu plošcadi piranske stolne cerkve. »Aha, tam je ...« je vzdihnil Ivan in zrl proti obzidju. Nato mu je pogled ušel v globino pod teraso, kjer se je razprostiralo staro mestno jedro. »Tu pa res ni dobro pasti dol, nono.« »Nic ne boš padel,« je odvrnil Zvezdan in postavil decka nazaj na tla. »Ko bošše kaj prišel, greva lahko pogledat mestna vrata.« Ivan je pokimal. Potem se je nenadoma obrnil proti morju: »A ce je tisto zgoraj staro obzidje, je potem to spodaj novo?« »Hm, nekateri mu res tako pravijo,« se je namršcil stari mornar in se zazrl proti zahodu. »Za druge je valobran, nekateri domacini ga klicejo pa kar školjka – ker je zid navzven izbocen, ane. Tudi jaz ga, vcasih.« In ker se na njegovi zunanji strani že pošteno nabira svinjarija, je pomislil sam pri sebi. »Meni se zdi pa tak kot jegulja,« je porekel Ivan. Cokati možak se je ob pravnukovi domislici za hip nasmehnil. Betonska stena, o kateri je bilo govora, se je v resnici vila kot dolga plavajoca kaca, ki se trudi s svojim telesom okleniti kopnega. »Vsaj za silo ...« je zamrmral Zvezdan. Od grica, na katerem sta stala z Ivanom, je vestno sledila nabrežju – z ostrim zavojem okoli Madone – toda na svojem južnem koncu je grozno neelegantno povozila oba nekdanja valobrana piranske luke, preden se je zopet izgubila v obali. Ma, saj tisti pomoli so tako ali tako samo še spomin, se je opomnil starec. Pristana pac ni vec; z izjemo notranjega, kjer je zdaj urejen pomorski muzej. In ki je videti skrajno smešno, ker se ne odpira na morje, saj ga – kot celotno staro središce – oklepa osem metrov visoka utrjena betonska gmota. Kot karikatura, ki slika boleco usodo mesta. Oziroma obale nasploh. »Kaj si rekel, nono?« je decek pocukal za rokav. »Ah, nic, mali moj ... Skušal sem se spomniti, ce ti lahko še kaj povem,« se je zdrznil Zvezdan. »Ampak tvoja jegulja mi je všec, haha.« Fant je zadovoljno pokimal. Raje ga ne spomnim, da je vsa rec od zunaj videti kot strupenjaca, ker je zaradi signalizacije prepleskana z oranžnimi progami, je pomislil pri sebi. Ali kako so že rekli gospodicžupan – v skladu s piranskimi strehami. In rešilnimi jopici. Zvezdan se je spomnil promocijskega plakata, na katerem je mestno jedro obkrožal velik oranžen rešilni obroc. »Zakaj pa niso obzidja proti morju zgradili še naprej po obali?« se je domislil Ivan. »Ker za to ni bilo casa in denarja. Takšen zid je velik gradbeni podvig in ga niso mogli postaviti povsod. Ko je bilo treba reševati obalo, so jih napravili samo okoli vecjih mest. Marsikaj je ostalo pod vodo.« »A to pomeni, da je bilo takrat, prej, morja manj?« »Ja, lahko tako receš. Veš, ta zaliv v Fiesi za nama, kjer boste naslednji teden s šolo na pocitnicah? Vcasih je bilo tam jezerce.« »Ampak saj brez zidu pa lahko spet pridejo valovi in vse poplavijo?« je bil dalje radoveden fantic. »Ja, lahko. Ampak zdaj smo previdnejši, ker vemo, kaj nam preti in se lahko umaknemo,« je odgovoril Zvezdan in za hip postal, ker je dobil cmok v grlu. »Pa ... eem, lepše valobrane delamo drugod po obali. Kot so tiste terase dol proti Luciji,« je z roko pomignil proti jugu. »Piranski je bil eden prvih, ko smo se še lovili.« Drag in grd, je pomislil. »Ampak meni je všec tista pot po njem,« so se Ivanu zasvetile oci. Haha; fantje in njihovo španciranje nad previsnimi stenami, se je zahehetal stari mornar. »Tam ti je pa mami pustila hoditi, a?« je vprašal pravnuka. »Saj ima ograjo. Pa z ocijem sem bil. Mami ni hotela iti.« »Komaj vaju pustim sama, pa me že opravljata,« se je zaslišal ženski glas izza njunega hrbta. »Mami!« je Ivan pomahal vitki dami v svetlem kostimu, ki je odlocno stopala proti njima, da so visoke pete odzvanjale na kamnitem tlaku. »Ah, saj veš,« se je namuznil Zvezdan, »ko smo fantje skupaj, moramo poceti neumnosti. Ivan, ko sem bil jaz tvojih let, smo s prijatelji sunili nek zapušcen, naluknjan coln, ga zakrpali in šli lovit ribe namesto v šolo. Žal smo ga, haha, zakrpali preslabo. In morali plavati na obalo.« Decek je zazeval. »Tocno take ideje rabi, ja,« je nejevoljno vskocila njegova mati. »Daj no, Pina, pusti tamalemu malo veselja. Ne bo imel vedno roke, ki bi ga držala, da ne bi kam padel.« Zvezdan je skušal fantu na skrivaj pomežikniti; ne prevec uspešno. »V bistvu me cudi, da nima v majico všite kakšne špijonske naprave kot toliko otrok.« »Ne rabi ... saj veš, da ima pod kožo cip,« je Pina smeje odvrnila vidno nejevoljnemu dedku. »To so pac drugi casi kot tisti, ko si bil ti majhen, dragi nono. Pa sedem otrok vas je bilo ...« »... in ni bilo nic narobe, ce bi jih pol kam padlo, hoceš reci?« je zabrundal starec. »Hotela sem reci, da ste lahko bolj pazili en na drugega,« je Pina skušala preslišati dedkov komentar. »Danes ... so pa otroci naložba. Mislim, dobesedno.« »Vem,« je cemerno odgovoril Zvezdan. »Z Matejem nikdar ne pozabita omeniti, koliko sta zapravila za ves postopek.« »Ne dosti vec kot kdorkoli drug,« se je namuznila sogovornica. »In ce otroka tako zašcitiš pred vsemi mogocimi boleznimi, pa ...« »... mu podvojiš pamet in ga napraviš v dvometrskega vaterpolista, potem ti ni vseeno, ja, razumem,« je odrezavo dokoncal možakar. »Mali je brihten in radoveden, to gotovo.« Upal je, da Ivana nista prevec utrujala s svojim prickanjem. Fantic je navelicano pogledoval od enega k drugemu. »Najboljši v razredu,« je odvrnila Pina. »In ravno zaradi tega bi bilo škoda, ce bi hodil po svetu prestrašen,« je pribil Zvezdan. »Ma daj no, nic ne bo prestrašen ...« je skušala navelicano nasprotovati Pina. »Ivan je rekel, da je bil samo z ocetom na zidu. Še vedno nisi šla gor?« jo je podrezal dedek. »Ne ... nisem še,« je odgovorila. »Tudi spodaj še nisem bila. Ti znaš pac na to gledati drugace. Ti si bil mornar ...« »Ma, mornar gor, mornar dol,« jo je presekal Zvezdan. »Ne gre za to, ali se bojiš vode ali ne. Sama veš, da je to samo izgovor.« »Ma ni izgovor, Zvezdan,« je protestirala Pina. »Ti vedno praviš, da morje da, morje vzame. Tebi je ogromno dalo, meni pa ogromno vzelo.« »Zadnji sem, ki ga je treba na to spominjati,« je hladno rekel Zvezdan. Pina je takoj zaznala spremembo tona. »Vem, nono, vem ...« »Ne moreš imeti vsega pod kontrolo. Navsezadnje, ce ti takrat ne bi bila s šolo v Kranjski Gori ...« »Ja, ce ne bi bila. Ne vem. Mogoce bi pa lahko še koga držala pri tisti ograji.« »A za to torej gre?« »Ne.« Pina je zavzdihnila. »Ne vem, mogoce imam samo poln kufer tvoje vdanosti v usodo. Si pogledal prospekt, ki sem ga poslala?« »Sem, kot vseh ducat pred tem,« je odvrnil Zvezdan. »Nisem se še odlocil.« »Daj se. Cim prej. Dokler imašše cas. Preden jih pošljem še dvanajst.« Zvezdan se je zazrl proc. »Mami mi noce kupiti psa iz proste reje,« je Ivan izkoristil kratek predah in prekinil tišino. »Hm, to pa ni lepo,« je Zvezdan zbodel v Pinino smer. »Mogoce bi pa mami lahko zacela tu. Kar s kakšnim mešanckom?« Vnukinja je pokroviteljsko zapihala. »Resno,« je odlocno nadaljeval stari možak, »s povsem obicajnim kužkom. Ne s tistim predelanim, ki poje in pleše.« »Rece se izboljšanim,« je odvrnila Pina. Hotela je nadaljevati, pa se je ugriznila v jezik. Potem ji je v ušesu rahlo zabrnelo in vgrajen digitalni pomocnik je sporocil, da je cas za odhod. Zvezdan se je že dobro naucil, kako to gre. Upal je, da Ivanu ne bodo prehitro vsadili umetne inteligence. »Daj mojemu najljubšemu pravnuku kak priboljšek, ker je bil priden in mi ni tecnaril s trotelni in tistimi navideznimi ocali,« je skušal za slovo ohladiti glave. »Saj sem tvoj edini pravnuk,« se je namuznil Ivan. »Detajl,« je smeje zabrundal dedek. »Pa še kaj pridi. Lahko tudi brez mame, zdajle, ko boš na šolskih pocitnicah. Ni nujno, da ona ve!« Pina je ob ritenski hoji s prsti zarisala pravokotnik in zašepetala: »Prospekt!« Zvezdan je pomahal in opazoval, kako sta se vnukinja in njen sin spustila s plošcadi ter izginila v eni od ulicic. Potem je globoko zavzdihnil in se usedel na rob zidu. Iz žepa je potegnil telefon – enega tistih predpotopnih z ekranom – in oddrsal do brošure. »Najsodobnejša terapija za podaljševanje življenja, ucinkovita tudi pri najstarejših!« S pogledom je ošinil kricece vrstice, pa hitro spet ugasnil napravo, jo pospravil v hlace in se zazrl v daljavo. Nad glavo je zašumelo letece osebno vozilo in za hip udušilo zvok škržatov. Na plošcad se je pritepla mularija, vkup s trotom – tokrat pasje oblike in ne letecim. Robot je nosil nahrbtnike in je bil ocividno preobtežen, ker se je opotekal, toda mladino je to zabavalo, saj so ga še dodatno spotikali. »Nekateri imajo res prevec denarja.« Zvezdan se je dvignil in odmarširal po Pusterli proti rtu. Temne, hladne ulicice so bile kot iz nekega drugega casa. Brez hrupa plovil, prostorskih oglasov in celo brez turistov. Ti so raje pohajkovali po valobranu, ceprav je panorama ponujala kvecjemu grdo bibavicno elektrarno pri Fornacah. Toda stari mornar je bil samoti navkljub še vedno nemiren in je, skoraj nezavedno, stopal vse hitreje. Zapahnjena okna živih barv so brzela mimo in korak je topo odmeval od slikovitih zidov. Ko se je naposled ustavil pred Cerkvijo Marije Zdravja, je bil pošteno zadihan. Ni bil vec v najboljših letih. »Madona, Štelio, videti si, kot da te je tanker zgazil!« Filipicev Vane, nekoc mlad Zvezdanov kamerad na ladji, zdaj priložnostni vratar in varnostnik – ki ga celo še ni nadomestil robot – se je zarežal na vsa usta. »Spet gor na balkon? Ti si tam veckrat, kot grem jaz na vece.« »Ja, na balkon. Premišljevat, saj veš,« je brez sape odvrnil Zvezdan. Vane je pokimal in že jo je sivi možakar ubiral po stopnišcu. Preden se je zavedel, se je z obema rokama trdno oklepal ograje velikega balkona najzahodnejše stavbe Pirana. Ce odštejemo valobran. Svojcas je bil od tu naravnost prelesten razgled na morje. Zdaj je Zvezdan zrl v zgornji del pobeljenega betonskega obzidja, ki je objemalo stare ulice in jih varovalo pred naraslim morjem. Brez njega bi bile pod vodo. Zgoraj je lahko videl sprehajalce in turiste na razgledni terasi zidu. Pod njo, na skrajni tocki loka okoli rta, je stal spomenik. Ceprav mu je vid že malo pešal, je natancno videl, kje na spominski plošci so tista tri imena. Neka kitajska puncara je poleg, medtem ko so njeni starši fotkali spomenik, nepremicno zrla v kamnito skulpturo. Zvezdan je zaprl oci in globoko zadihal. Soncno poletno popoldne z živahnim turisticnim vrvežem se je umaknilo v ozadje. Galebi in prodajalci hotdogov so obmolknili. Piš vetra je narašcal in se iz pohlevnega šelestenja prelevil v zavijanje. Vonj po soli je nadležno silil v nosnice. Stemnilo se je in soncne žarke je vzelo crno brezno. Zvezdan je na koži zacutil pršenje vode, oblila ga je hladna zona in kocine so se mu postavile pokonci. Zagrmelo je in sunek vetra ga je skorajda spodnesel. Toda izkušeni mornar se ni dal in se je cvrsteje oprijel ograje. Drugi, tretji, cetrti sunek. Pa oglušujoce bucanje. In potem nenaden morski val, ki mu je s srditim udarcem vzel sapo in tla pod nogami. Vse Zvezdanove vezi so se jecaje napele v topi bolecini, ko ga je ledeni hlad pulil stran od ograje. Ušesa je napolnilo šumece klokotanje in hrešcece lomljenje. Temna pošast je brutalno rušila vse naokoli, on pa je bil nemocno priklenjen k tlom. In potem njihovi kriki. Presunljivi, ihteci kriki, ki so jih pogoltnile globine. Zvezdana je zdramila bolecina v rokah, s katerimi je tako krcevito stiskal ograjo balkona Cerkve Marije Zdravja, da je imel clenke povsem pobeljene. V vidno polje se je vrnilo sonce in radio bližnjega lokala je zažgolel znani napev. Zvezdan je opazil, da ga tista mala Kitajka pod balkonom zacudeno opazuje. Prisilil se je v nasmeh in ji pomahal, ona pa je plaho odskakljala k staršem. Stari mornar je zopet globoko vdihnil, si pomel razbolele dlani in popravil cepico. Nato se je odlocnejšega koraka namenil navzdol po nabrežju. Morda se pa potrudi celo do protipoplavnih teras nad Lucijo. Janez Grm Ana Oblak Medeja Kenda * Nepremicno strmiš v steno, ki kaže le zamazano belino ometa z izrazitim zmazkom v desnem kotu, kjer si nekega dne spretno usmrtila muhona. Spomniš se, da si nameravala štrlino ocistiti, vendar te je nekaj zmotilo in tako je obeleženje ostalo tam. Telo je budno že poldrugo uro, priklenjeno na posteljno podlago, le misli so tiste, ki nenadzorovano bežijo. Zopet tja naprej. Niti se ne trudiš razumeti tega, enostavno lažje se je zgolj prepustiti in slediti. Šele ko te zašcemi pod levo lopatico in se moraš obrniti, pretrgaš tok misli in se zaveš postelje in sobe in jutra, ki te obdaja. Vstaneš. V kuhinji je vedno vse cisto in pospravljeno. Na polici so zloženi stekleni kozarci. Vse je urejeno, vse ima svoje mesto. Zacimbe z leve, tiste najbolj obarvane si razdelila še po odtenkih. Zakljuciš s soljo in poprom, zraven katerega je kozarec crnega caja. Caja ne piješ. Pila ga je ona. Kava zavre. Natociš in ne ocistiš njene sledi na pultu, ker ti ta edini zmazek v kuhinji postane nekako všec. Politek primerjaš z mrtvecem na steni spalnice in težko se odlociš, kateri nered ti bolj ugaja. Sicer pa se ti sploh ni potrebno odlociti za najljubšega. Kava in muhon. Piješ iz rocno narejene skodelice, ki si jo 7 let tega kupila v Berlinu v majhni trgovini na vogalu ulice, ki meji na Urban Spree in na hotel, kjer sta spali tistih nekaj dni. Bili so mrzli dnevi, a globoko notri je bilo toplo. Tam, pri srcu. Nisi vedela ali je ona to cutila, a tebe je zagotovo lepo božalo. In prijalo je to. In vsako jutro si si vzela zase. Ko je ona še mirno spala, si si nespretno uredila lase, ki nikoli ne morejo biti zares urejeni in odšla na kavo in piškot. Kaj bolje! Mogoce ti je lepoto jutra barvalo zgolj dejstvo, da je ona tam. In da te bo cez kakšno uro, bolje dve, poklicala, ker je ravnokar odtekla svojih obljubljenih 5 kilometrov in je zdaj tudi sama pripravljena, da skupaj vdihneta mesto. In enkrat, ko sta hiteli mimo recepcije, si z robom plašca nevede pograbila tisti suh kaktus z recepcijskega pulta in ubogega obešanca opazila šele v sobi. Nikoli ga nisi vrnila v pritlicje. Na okenski polici hotelske sobe si mu dodelila nov dom. Mogoce si takrat vzljubila kaktuse. Šest jih imaš le tu v kuhinji, na polici ob oknu. Zazreš se v najdebelejšega, ki njokasto pravi ostalim, da je glavni. Prikimaš mu. Stopiš do sobe, kjer brez posebnega preudarjanja odlociš, da boš na stare jeanske oblekla zeleno majico, ki je že zdavnaj izgubila svojo obliko, ti pa lepo poudari prsi in to ti je tako všec, da se nevede že sama spogleduješ z njimi. Ja, všec so ti. In lepo ti je, da se vidijo. Prsi. In brazgotina, ki je tam ostala v opomin, da še vsak dan, ki se zdi slab, to ni, in je le na tebi, kaj boš iztisnila iz njega. Tvoje platno, tvoje barve. Zeleno majico si povlecešše dalje cez rit in se brezbrižno zarežiš tja v ogledalo. Samovšecna muhavost te prevzame, da pograbišše šminko. Najbolj opazno in živo. Živo. Danes si si še posebej všec, opaziš to? Hipoma pogledaš skozi okno. Oblaki se razprostirajo cez vecji del mesta, tako kot je tu že navada. Tam na vzhodu, proti oceanu bledo mežika nekaj žarkov. Dosodiš, da je lep dan. Pograbiš staro Praktico in si v žep plašca posadiš kaktus. Tistega debelega. Tistega, ki je glavni. Še v isti minuti na postaji pred stanovanjem ujameš tramvaj, ceprav ne veš, kam gre. Pelješ se natanko enajst postaj. Znajdeta se v predelu mesta, ki spominja na obmocje glavne tržnice, pa to ni. Tu nameravaš gospodu kaktusu pokazati širino ulic in mesta. Deliš mu nove obraze in poglede in skupaj išceta zorne kote, ki so lahko drugacni. Tako drugacni, da so še lepši. Vse drugacno je lepo. Vsak otrok to ve. Vsak otrok in kaktus in ti. Analogna gospodicna ti nudi le še 3 fotografije, ti pa v evforicnem navalu tudi nisi vzela dodatnega filma. Odlociš se, da bodo te zadnje tri nekaj res posebnega. Zakorakaš vzdolž ulice. Ob robovih ceste se kopicijo smeti; nekaj plastenk, razmocenih serviet, cigaretnih ogorkov ni moc prešteti, opaziš tudi dva menija pijace, ki ju je veter ukradel z miz bara na koncu ulice. Tam je plasticna vrecka z albertheijnovim logotipom, ki mogoce namiguje, da bi to nesnago kdo pobral in vrgel v koš. A nesnaga ostaja. Kot kava in muhon. Preciš ulico in bar in ja, meni pijace, ki par metrov nazaj nesramno leži v luži ob robu, res spada sem. Bar je znotraj prazen, zunaj pa opaziš gospoda s klobukom in enega z brado, ki se v tebi tujem jeziku menita o necem, kar se te ne tice. Niti te ne opazita niti ne opazita kaktusa v žepu. Pomežikneš mu, kot bi mu hotela dopovedati, da je vse del dogodivšcine. Stopiš bolj hitro, kot da veš, kam hitiš. Prehitevaš ljudi. Smukneš desno in levo in še levo in obcutek imaš, da plešeš. Pogosto pokukaš v žep, da se prepricaš, ali je sopotnik še vedno na svojem mestu. Gospod vztrajno cemi v žepu, le njegov vrhnji del po malem radovedno štrli ven in spužvasto srka dogajanje. Ustavita se pred izložbo, ki je ravnokar v pripravi. Gola lutka z žensko obliko sloni tam. Brez obleke, a izrazno in pristno. Telo. Golo telo. Zacutiš svojo prvinskost, na katero si tako ponosna in jo rada obujaš in dramiš. Izvleceš fotoaparat. Steklo izložbe je zamazano in sonce ti odseva v obraz. Ni ti mar, da bodo zmazki vidni na fotografiji. Prav je, da se vidi. Tudi tisto umazano. Zato smeti na ulici. Zato kava in muhon. Škljoc. Žensko telo je nekaj najlepšega. Tega bi se morala zavedati vsaka ženska. Ne razmišljaš dosti. Prsi. Škljoc. Škljoc. Je le lutka, a hkrati je vec. Je odkrito telo, ki se kaže v javnost. Brez sramu. Brez skrbi o predsodkih in brez obremenjenosti. To bi morala deliti. Da. Ko bodo slike razvite, bi morala te zadnje tri podariti njej. Skupaj bi si jih izobesili v kopalnici nad ogledalom. Na hrbtni strani bi jo s pripisom pozvala k vecnemu slavju prisotnosti in pristnosti. Zavedanja. In radovednosti tudi. Potem se še enkrat zazreš v izložbo. Zdaj ne vidiš zamazane šipe, niti te ne blešci vec sonce, ceprav je še vedno tam. Vidiš le svoj odsev in za trenutek se globoko zaveš realnosti. Da nje že dolgo ni vec tu. In ko zacutiš zarošeno oko, se nemudoma spomniš na obljubo, ki si ji jo dala. Pogledaš kaktus. Zdi se, da te razume. Ivana Djakovic Zarja Nemec *** Po babicinem receptu je zamesila testo, na tanko narezala jabolka, jih posula s cimetom in prevec sladkorja, pa si je rekla, kaj potem in maso zavila v mokasto odejo. Obliznila si je prste, rdec pikcast pekac položila v pecico, sedela je tam, opazovala spremembo barve v temnejši odtenek in kricala je, ko je vroce jabolcno meso glasno žgalo njen jezik. (objavljeno v naši decembrski številki) Po branju decembrske številke Novega zvona iz glave nisem spravila babicinega recepta, naribanih jabolk in pekaca z rdecimi pikami. Pesem Zarje Nemec me je objela z domacnostjo. Odrasla sem z domaco peko in gorami na roko napisanih receptov, ki so bežali na vse strani iz prepolnih zvezkov. V našem, še posebno pa v babicinem domu, me vedno pozdravi dišeca toplota iz pecice. Pozdrav, ki mi pomeni tolažeco stalnost in varnost. Dobrodošlica, ki naznanja umiritev in trenutke, ko bom resnicno tukaj in zdaj. Teh trenutkov v zadnjih mesecih ni bilo. Zdi se, da so se tudi za neimenovano žensko v pesmi, ki po babicinem receptu mesi testo, koncali. Za nekaj casa? Za vedno? Zakaj pece sama? Je recept zapušcina, ker babice ni vec? Želim si, da bi bila samota te ženske zgolj trenutna, odsotnost njene babice, tako kot moje, zacasna. Toda nad to mojo željo, nad prvim obcutkom prijetne domacnosti leži teža, nekakšno malodušje, ki te prevzame ob ponovnem branju. Bolj, ko razmišljam o pesmi, vse bolj cutim, da je ženska iz pesmi osamljena in žalostna. Praznino, morda izgubo v svojem življenju, skuša zapolniti s hlepecim, a neuspešnim poustvarjanjem popolnosti, ki je ne izpopolni. O meni S knjigami sem bila obkrožena od zgodnjega otroštva, še bolj kot doma, v knjižnici. Tja me je s seboj redno jemala starejša sestra. Medtem ko je ona izbirala knjige ''za velike'', sem jaz v otroškem koticku obcudovala slikanice. Tam sem spoznala, kakšna sreca me obdaja, koliko neodkritega je okoli mene in da so vsi ti svetovi in prijatelji na dosegu roke, med dvema platnicama. Vse do poznega najstništva sem knjige hlastno požirala. Na zacetku študija pa sem na branje kar malo pozabila. Vse do trenutka, ko sem spoznala, da sem z izbiro študija naredila veliko napako in se je temeljito sesula predstava o moji prihodnosti. Takrat sem ponovno našla knjige, ki so postale moje tolažnice v težkem obdobju življenja. Niso pa bile vec dovolj samo zame, v moji samoti. Želela sem jih deliti z drugimi in za druge. Tako se je v letu 2017 moj osebni instagram profil zacel spreminjati v knjižnega in postal prostor okrevanja, scasoma pa tudi del rastoce skupnosti knjižnih moljev in prijateljev. Na svojem profilu si od samega zacetka prizadevam deliti premišljene zapise o dobrih knjigah, še posebno tistih, ki morda ne zasedajo lestvic najbolj branih knjig, ne pritegnejo z naslovnico ali pa so scasoma utonile v pozabo in zaprašene cakajo, da jih ponovno odkrijemo. V zadnjih letih se je tako spremenil in izoblikoval moj bralni okus, pri tem pa so pomagale tudi literarne revije. Odprle so mi svet sodobne slovenske literature. Pred tem nisem poznala mladih slovenskih ustvarjalcev, na mojem bralnem meniju so se redko znašle kratke zgodbe ali poezija. V zadnjem casu me obe zvrsti vse bolj navdušujeta, mladi slovenski pisatelji pa navdihujejo. Ivana Djakovic: Instagram Upam, da se nam v naslednjem B(r)logu pridruži Ajda, avtorica knjižnega instagram profila, bloga in youtube kanala Ajda naklada. Ajdo že nekaj casa obcudujem kot uciteljico otrok s posebnimi potrebami, knjižno blogerko, predvsem pa nadvse srcno žensko. V navdih so mi njena zagnanost, predanost in neusahljiva energija. Všec mi je, kako neobremenjena je pri pisanju, obenem pa ostaja objektivna in natancna, skupnosti pa prinaša svežo energijo. NEBULĆ – revija za sodobno književnost Letnik X, številka 1 (februar 2021) ISSN 2738-5949 Revija deluje pod licenco creative commons. Glavna in odgovorna urednica: Nina Kremžar Uredništvo za poezijo: Veronika Šoster Uredništvo za prozo: Alex Kama Devetak Zarja Vršic Strokovna sodelavka – lektorica: Zala Vidic Oblikovanje, prelom in naslovnica: Alex Kama Devetak Nina Kremžar