Iskra
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ • ŠT. 34 • LETO X • 4. SEPT. 1971
» Elektromotorji« Železniki
Poslovanje v prvem polletju
V primerjavi z letošnjimi prognozami je realizirani celotni dohodek v prvem polletju dosegel 40,6 % letnega plana, dohodek pa je za 4 °/o višji od planirane polovice. Obseg polletne proizvodnje je zaradi izpada proizvodnje hladilniških motorjev »Danfoss« (zakasnela dobava opreme) realiziran le s 77 %. Primerjava polletne proizvodnje kaže 12,5 % večjo od lanske.
PROIZVODNJA
Podatki o dinamiki proizvodnje, obračunane po stalnih plansko prodajnih cenah, kažejo, da sta bila plan in realizacija v letošnjem prvem polletju naslednja:
Mesec
Januar
Februar
Marce
April
Maj
Junij
Indeks
%
116,6
93,5
85.2
59.9
54.9
69.3
I. polletje
77,5
Zbirni podatki v tabeLi kažejo, da obseg dosežene proizvodnje precej zaostaja za polletnimi prognozami. V šestmesečni kumulativi je bil plan proizvodnje po vrednosti realiziran le 77,5 %
Razlog za tolikšno odstopanje oziroma zaostajanje za polletnimi predvidevanji je v prvi vrsti celotni izpad proizvodnje hladilniških motorjev »Danfoss«. Proizvodnja Danfoss je bila planirana s pričetkom v marcu. Zaradi zakasnele dobave opreme je tovrstna proizvodnja v vseh nadaljnjih mesecih izpadla. V planu je bila za obdobje od marca da junija predvidena izdelava 101.616 omejenih motorjev v skupni vrednosti 5219.152 din. Poleg proizvodnje Danfoss je iz programa delno izpadla tudi proizvodnja gospodinjskih aparatov tn lužnih črpalk.
Struktura letošnje 6-meseč-ne proizvodnje po tržiščih pa kaze, da je v količinskem merilu odpadlo 1/4 izdelkov 2a izvoz in 3/4 za domače tržišče, medtem ko rezultati vrednostnega obsega kažejo, da je bilo izvozu namenjeno J7.7 °/o, domačim kupcem pa "73% celotne proizvodnje. ' Vrednostna struktura nam Pokaže, da je 56,8 % proizvodnje pripadalo motorjem, sirenam, 32,6% gospo-dinjskirn aparatom in 2,4% Uslugam.
Primerjava vrednostne ma-"0 dosežene proizvodnje v ,®akih obdobjih zadnjih
dveh let kaže, da je v celoti proizvodnja v letošnjem polletju za 12,5% večja od proizvodnje v lanskih 6 mesecih; pri tem je v notranji strukturi proizvodnja za izvozna tržišča letos padla za 14,2 %, nasprotno pa se je za 20,6 % dvignila proizvodnja za jugoslovanski trg.
Z realizacijo proizvodnje v višini 26,279.625 din je bilo v prvem polletju doseženo 36,2 % letnega plana. Letošnji celoletni proizvodni program je nasproti realizaciji iz leta 1970 večji za 48,9 % in po vrednosti obsega 72,523.700 din.
(Dalje na 6. strani)
ELEKTRONSKI HO-RUK LETOS V NIŠU
Naši brigadirji med najboljšimi
Letos so se že četrtič zapored zbrali mladinci iz Banja Luke, Zagreba, Cetinja, Subotice, Kranja, Nove Gorice, Niša, Otoč in Beograda, to pot v Nišu na mladinski delovni akciji Niš 71. Ti mla-dinci-brigadirji sestavljajo mladinsko delovno brigado BRATSTVO IN ENOTNOST. Prišli so iz vseh večjih podjetij elektronske in clektro industrije Jugoslavije, da s svojimi močmi pripomorejo k izgradnji še enega objekta, da s svojim mladostnim poletom dodajo še en biser k ogrlici objektov širom Jugoslavije, ki jih je doslej zgradila mladina. Naša brigada dela na ureditvi niške trdnjave, ki naj bi s časom postala atraktiven turistični objekt. S še šestimi brigadami, ki so trenutno v naselju, se bori za osvojitev »Traka Lenina«. Po dosedanjih delovnih rezultatih pa osvojitev tega priznanja za mlade elektronce ne bo nikakršen problem, saj tudi doslej še ni bilo akcije, s katere se brigada ne bi vrnila z visokimi priznanji. Pri tem se moramo ponovno spomniti na akcijo SAVA 69, kjer je prav brigada Bratstvo in enotnost prejela visoko odlikovanje predsednika Tita: Red dela s srebrnim vencem.
Brigada letos šteje 45 brigadirjev, med njimi je 7 Is-
vodstva so prav
krašev. Po izjavah brigade in naselja naši brigadirji med najboljšimi v brigadi.. Pričakujemo, da si bodo zaslužili udarniške značke. Akcija se bliža koncu, saj se konča 4. septembra. Takrat se bodo tudi brigade vrnile domov. Ko se bodo brigadirji vrnili na svoja delovna mesta po tovarnah, jim bomo za njihove uspehe v Nišu iskreno čestitali.
f. 1.
Akcijski program stabilizacije poslovanja združenega podjetja Iskra Kranj
Na bližnjem zasedanju organov upravljanja, kakor tudi političnega aktiva združenega podjetja ISKRA, se bo obravnaval akcijski program stabilizacije poslovanja združenega podjetja. Naši predstavniški organi, prav tako pa tudi politične organizacije, so sprejeli razne programske dokumente, ki nakazujejo smer stabilizacije našega gospodarstva. Tc dokumente sprejemajo v zadnjem času tudi občinske skupščine. V vseh teh dokumentih pa se zadolžujejo tudi podjetja, da sprejmejo svoje lastne akcijske programe stabilizacije poslovanja. Na osnovi vseh teh dokumentov, prav tako pa tudi zaradi same nujnosti poslovanja, je nujno, da tudi združeno podjetje sprejme svoj akcijski program stabilizacije poslovanja. Kakor je že navedeno, bomo ta akcijski program obravnavali na političnem aktivu in organih upravljanja združenega podjetja, katerega pa naj bi dokončno sprejel na prvem naslednjem zasedanju delavski svet združenega podjetja. Glavne karakteristike predloga našega akcijskega programa, na katerega pa bodo dane še pripombe, spremembe in dopolnitve, so zlasti naslednje:
Organizacijske enote v združenem podjetju se zadolžujejo, da takoj pristopijo k realizaciji ustavnih amandmajev, zlasti ustavnih amandmajev XXI in XXII, katera sta z ustavnim zakonom začela takoj veljati. Vso skrb morajo organizacijske enote posvetiti proivzodnemu procesu v svojih enotah, zlasti v smeri, da bo proizvodnja potekala čimbolj nemoteno. Nujno je priti v združenem podjetju do ustrezne programske politike. Akcijski program opozarja vse organizacijske enote v združenem podjetju, da se držijo ustreznih dokumentov, ki so bili že sprejeti v smeri usmerjanja delitve dohodka in osebnih dohodkov, kakor tudi intencij predloga samoupravnega sporazuma, ki je v sprejemanju za našo gospodarsko panogo, kateri pa je bil že kot predlog objavljen v našem glasilu. Posebej se opozarja na priporočilo Sindikatov Slovenije, na osnovi katerega naj bi noben zaposlen delavec ne mogel prejemati manj kot 1000 din za redno delo v rednem delovnem času. Na osnovi samoupravnega sporazuma, h kateremu bo pristopilo združeno podjetje, pa bo treba tudi znotraj združenega podjetja pristopiti k akciji, da se za enako delo zagotovi enako plačilo in da se uskladijo razne druge ugodnosti, kot so dodatek za stalnost, regresi, odpravnine itd. V kolikor je neka organizacijska enota v združenem podjetju brez lastne krivde prišla v težak ekonomski položaj, kar naj bi ugotovila ustrezna komisija, naj bi se delavcem v tej organizacijski enoti po
(Dalje na 2. strani)
... . ... ■
Pred kratkim so obiskali Iskro gen. direktor WB Bauelemente u. Vakummtechnik Berlin NDR — G. Heinze in nekaj njegovih sodelavcev. Sprejel jih je gen. direktor ZP Iskra V. Logar s sodelavci. Razgovor je obravnaval sedanje poslovanje predvsem pa razširitev sodelovanja
Akcijski program stabilizacije poslovanja združenega podjetja Iskra Kranj
(Nadaljevanje s 1. strani)
principu solidarnosti in fakultativnosti zagotovili ustrezni osebni dohodki, tako z zunanjo kot z notranjo pomočjo.
Posebno poglavje se v programu stabilizacije daje novemu zaposlovanju delavcev v naših organizacijskih enotah. To zaposlovanje naj bo zelo razumno in ekonomsko opravičljivo. V kolikor pa bi se v neki naši organizacijski enoti porajal višek delavcev, naj se podvzamejo vsi potrebni koraki, da sc ti po možnosti zaposlijo znotraj naših organizacij odnosno jim je potrebno oskrbeti zaposlitev tudi v drugih organizacijah.
Pri investicijah se posebej opozarja na določbo člena 50 statuta združenega podjetja, po katerem mora dati svoje stališče oz. mnenje k sklepom delavskih svetov organizacijskih enot združenega podjetja za najetje kreditov za investicije, ki presegajo 1/4 takratne vrednosti osnovnih sredstev, tudi delavski svet združenega podjetja. Za izboljšanje likvidnosti v združenem podjetju program opozarja na zmanjšanje naših terjatev, na izdelavo proizvodov, ki bodo dobili čimbolj solventne plačnike, prav tako pa tudi na ustrezna sredstva za prisilno izterjavo naših terjatev. Energično je treba pristopiti k varčevanju na vseh področjih in nivojih. V izvozu in uvozu se je treba držati politike, da mora biti devizna bilanca združenega podjetja čimbolj atkivna. Zoper organizacije, ki poslujejo z izgubo v okviru združenega podjetja, je treba uporabljati ukrepe, ki so navedeni v našem novem statutu. V samo sanacijo teh enot naj se vključuje dejavnike znotraj kot zunaj združenega podjetja.
Posebej se zadolžujejo naše organizacijske enote, da izdelajo svoje akcijske programe stabilizacije poslovanja, in to čimbolj konkretno. V teh programih je nujno izkazovati predvidene ekonomske učinke. Vodstvo združenega podjetja in vodstva organizacijskih enot se zadolžujejo tudi za sestavo srednjeročnih programov razvoja tako združenega podjetja kot njegovih organizacijskih enot.
Posebno poglavje konkretizira odgovornost zlasti vodstvenih ljudi kot kolegijskih izvršilnih organov za izvajanje tega programa in poročanje organom upravljanja o njegovem izvajanju. V izvajanje programa se vključujejo tudi samoupravni in družbenopolitični dejavniki v združenem podjetju in njegovih organizacijskih enotah. Posebej se poudarja, da pri obliki odgovornosti ne smemo ostati samo na nekih disciplinskih ukrepih, ampak je treba preiti tudi k politično moralni odgovornosti in k eventualni zamenjavi odgovornih ljudi.
Končno akcijski program opozarja tudi zunanje organe, da je treba podvzeti take ukrepe in sistemske rešitve v našem gospodarstvu, da bo breme stabilizacije padlo na vse delovne ljudi, tako tiste, ki so zaposleni v proizvodnji, kakor tiste v negospodarski sferi. Ukrepi stabilizacije naj gredo v smeri razbremenjevanja gospodarstva in ne sme biti to več samo politična parola. Program tudi opozarja, da je treba pri izvajanju te stabilizacije imeti pred seboj vedno tudi ekonomski položaj našega delovnega človeka in skrbeti za njegov standard zlasti z ustreznim reševanjem stanovanjske problematike, družbeno prehrano itd. Počitniško skupnost se zadolžuje, da čimprej napravi svoj konkreten program razvoja.
Stojimo pred sprejemom važnega dokumenta v našem združenem podjetju in v organizacijskih enotah. Nujno je, da se v dokončno oblikovanje tega dokumenta v čim večji meri in s čim večjo aktivnostjo vključijo naši samoupravni in politični dejavniki prav tako pa tudi člani kolektiva našega podjetja, tako da bomo dobili čimbolje izoblikovan «loitunzeni Za njegovo uresničitev pa se moramo potoni boriti na vseh nivojih.
P. G.
»s
as
Direktor tovarne ing. Janko Pucelj in g. Dean Knapic po podpisu pogodbe o vlaganju tujep kapitala v Iskrino tovarno »Polprevodniki«
» Polprevodniki« Trbovlje
Pogodba o vlaganju tujega kapitala
V petek, 13.8. 1971 sta direktor tovarne Janko Pucelj ter lastnik ameriške firme dr. Deán Knapic na seji odbora za gospodarjenje podpisala pogodbo o skupnem vlaganju kapitala v Iskro — tovarno polprevodnikov v Trbovljah. S tem je končan prvi del priprav za novo fazo sanacije ter razvoja tovarne polprevodnikov.
Prvi pogovori so sc pričeli v začetku letošnjega leta, ko je prve kontakte z ameriško firmo Knapic Associates navezal ing. Pečnikar, predstavnik Iskre v New Yorku. Lastnik fiirme dr. Knapic se je takoj začel zanimati za vlaganje kapitala v Iskro tovarno polprevodnikov. Po večkratnih obiskih iz obeh strani je v juliju začela pogodba dobivati dokončno obliko. Interese Iskre in Knapica jc bilo treba vskladiti z veljavnimi jugoslovanskimi predpisi. V Jugoslaviji še niso povsem razčiščeni predpisi o vlaganju, razen tega pa je primerov o vlaganju v Jugoslaviji zelo malo. Pri sestavljanju pogodbe smo sl ogledali dva vzorca, za katera smo dobili pri zvezni vladi zelo pozitivno mnenje.
Dr. KNAPIC
Lastnik podjetja Knapic Associates je dr. Knapic. Rodil se je na Sušaku, vendar je živel na teritoriju pod okupacijo Italije. V ZDA je prišel 1942. leta.
Dr. Knapic je zelo uspešen poslovni mož, saj si je ustvaril zelo lepo kariero in je bil direktor pri večjih polprevod-
niških firmah. Poznan je pri vseh večjih polprevodniških firmah v svetu. Registrirane ima patente in patentne aplikacije, ki zadevajo raziskave na kompjuterjih, avtomatski opremi za proizvodnjo (Bell System) in patente za polpre-vodniške in infrardeče materiale, njihov razvoj ter avtomatsko opremo za njihovo proizvodnjo (Knapic ElectroPhysics).
Poleg tega pa je še lastnik patentov pri firmi Kollstan Semiconductors Components, ki so v zvezi z varactor diodami, preklopnimi diodami, foto diodami in digi-optiko. Skupno število patentov — 22.
51 % Iskra : 49 «/„ Knapic
Celokupna vrednost skupnega vlaganja znaša 1.224.490 $,
od tega Knapic Associates 600.000 S, kar predstavlja 49 j ter Iskra 624.490$, kar je Sl %.
V tem razmerju 51:49 sc bo delil tudi dobiček. V skupne stroške skupne družbe je Knapic priznal tudi vse sira ške, katere ima tovarna. Nova družba bo solidarno prenašala tudi eventualno izgubo.
Vloga Knapica je predvsem v know hovu .. Tehnologija katera se v polprevodniki industriji tako hitro razvija, bo prišla na ta način v Iskro. Prenos tehnologije bo omogočilo 7 strokovnjakov njegove družbe. Trije izmed teh sole dva meseca v tovarni ter delajo skupno z Iskrinimi tehnologi.
(Nadaljevanje na 6. str.)
Izredno zanimanje za letošnji zagrebški velesejem
Uprava zagrebškega velesejma je sporočila, da domači • in tuji poslovni ljudje kažejo izredno veliko zanimanje za letošnjo jesensko manifestacijo od 9. do 19. septembra, kjer bo sodelovalo 1200 domačih in 5000 tujih razstavljalcev iz 50 držav vseh petih celin. Razstavili bodo 300.000 proizvodov namenjenih mednarodni izmenjavi in navezovanju poslovnega sodelovanja s tujimi partnerji vsega sveta.
Domači razstavljala (mfii njimi tudi Iskra!) bodo ni jesenskem velesejmu prikazali naj novejše dosežke s področja strojegradnje, črne m barvaste metalurgije, elektroindustrije, precizne mehanike in optike. Na velesejmu pričakujejo obiske gospodah skih delegacij iz Nizozemske, Francije, Japonske, Avstralije, Kitajske. Albanije, Sovjetske zveze, ZDA, Kanade in vzhodnoevropskih držav.
Kongres Mednarodne federacije Odločilni ukrepi
za obdelavo podatkov končan zoper nelikvidnost
V navadi je, da ob vsaki večji prireditvi napravimo nekak obračun, kako je bila pripravljena in kako je uspela. Zato tudi ob koncu letošnjega 4. kongresa IFIP — Mednarodne federacije za obdelavo podatkov v Ljubljani poglejmo, kako je potekel, saj se zaradi omejenega prostora ne moremo spuščati v podrobnosti, že kar v uvodu pa lahko z zadovoljstvom zapišemo, da tako udeleženci kongresa, kakor tudi tuji tisk ne skoparijo z ocenami, da je bil kongres zelo dobro organiziran in je zato vsestransko odlično uspel.
Da je bila prav Ljubljana prizorišče pomembnega zbora svetovnih znanstvenikov in strokovnjakov s področja računalništva, gre zasluga trem našim strokovnjakom dr. Tomoviču, dr. Železnikarju in mgr. Leskovarju, ki so idejo
0	organizaciji 4. kongresa IFIP v Ljubljani že 1. 1966 dali tedanjemu predsedniku. Po hudi borbi je federacija naslednje leto v Mexico Cityju kandidaturo Ljubljane sprejela in tako je bilo prav gotovo letos največje srečanje znanstvenikov in strokovnjakov s tega področja v našem glavnem mestu.
Organizatorji kongresa IFIP v Ljubljani so se na to obsežno in zares zahtevno prireditev pripravljali dobro leto, dosledno in z vso natančnostjo, da le ne bi prezrli tudi najmanjše podrobnosti. Zato prav nič čudnega, da so si s tem pridobili vsestranske polivale.
Na letošnjem kongresu računalništva je v celoti sodelovalo prek 3400 strokovnjakov in znanstvenikov iz skupno 49 dežel, za katere je bilo treba preskrbeti ustrezna prenočišča in prehrano. Že samo to je bila za organizatorje težka naloga, saj so zmogljivosti hotelov v Ljubljani in bližnji okolici daleč premajhne za tolikšno število gostov.
Strokovnjaki so za kongres pripravili skupno 570 referatov, ver dar jih je komisija izbrala 218, katere so prebrali avtorji iz 28 dežel. Spričo tolikšnega števila referatov nič čudnega torej, če se jih je vsak dan kongresa zvrstilo kar po 40 in so zajemali sedem bistvenih področij človekovega udejstvovanja. O obsežnosti dela šestdnevnega kongresa pa govori še drug podatek. Po slavnostni otvoritvi v dvorani Tivoli, je delo kongresa teklo v tej in še naslednjih dvoranah: Festivalni in dvorani Slovenske filharmonije ter v kinodvoranah Union, Komuna in Šiška, razen tega pa so se posamezne sekcije kongresa sestajale še v 11 drugih po mož-t»h dvoranah. Poseben problem so rešile ekipe servisa Iskra Commerce in RTV, ki so vse dvorane oskrbele s solidnim ozvočenjem (tudi rc-ttrvtim), predavateljem na voljo pa je bilo še 16 kinoprojektorjev, 12 grafoskopov m diaprojektorjev, ki si v* te dneve skoraj niso uteg-
1	odpočiti. Seveda pa jc bi-0 na razpolago tudt več kot dovolj magnetofonov in pisalnih strojev tako. da niko-
mur izmed udeležencev in novinarjev, številnih domačih in tujih, ni bilo treba čakati na katerega teh pripomočkov. Poskrbljeno pa je bilo razen tega ttidi za dokajšen izbor kulturnih in drugih prireditev, ki so si jih ogledali udeleženci kongresa z vseh strani sveta, kakor tudi za soliden prevoz po mestu. Skratka — organizatorjem rc\da za uspešno izpeljano tako obsežno mednarodno prireditev vse priznanje!
Kakor otvoritvena slovesnost, je bila tudi sklepna v dvorani Tivoli. Ob tej priložnosti je zagrebški balet požel vse priznanje za balet pod imenom »Data Processing«, katerega koreografija je po-
»Instrumenti« Otoče
vzeta iz delovanja računalnika. Udeležlnce kongresa je pozdravil predsednik kongresnega odbora prof. dr. Milan Osredkar, dosedanji predsednik IFIP, akademik A. A. Do-brodnicin pa je ob tem slovesno predal posle novemu predsedniku prof. dr. Hoinzu Zemaneku iz Avstrije.
Hkrati s koncem 4. kongresa IFIP so na Gospodarskem razstavišču zaprli tudi razstavo računalništva, ki se lahko pohvali z dokajšnjim obiskom tako strokovnjakov, kakor tudi drugih obiskovalcev in je vsekakor dosegla več kot so od nje pričakovali. Zlasti pa jc ta razstava ovrgla mnenja nekaterih znanstvenikov, udeležencev kongresa, ki so menili, da je premalo strokovna- Vendar — organizatorjem in tudi samim razstavijalccm je pri tem šlo za to, da bi bila razstava bolj poljudna, pa morda tudi malce komercialna. Tako ali drugače — bila je na višini in zanimiva tudi za laike, ki jim računalništvo doslej ni bilo znano.
Zvezni sekretar za finance se je 31. avgusta pogovarjal s predstavniki zveže sindikatov Jugoslavije o tem, da zvezni organi pripravljajo konkretne ukrepe za odpravo nelikvidnosti. Predvidoma bodo ukrepi objavljeni že v septembru.
§\g©likvidnost - cokla
večji uspešnosti
5. redno zasedanje DS, ki se ga je udeležilo 14 članov (7 odsotnih) in 4 gosti, je vodil predsednik DS tov. Alojz Iskra. Člani so obravnavali polletno poročilo in dopolnitve pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.
Polletno poročilo kaže, da kolektiv z rezultati ni zadovoljen, čeprav je bila proizvodnja večja od planirane. Primerjava z istim obdobjem lani pa kaže celo 21,7 % povečanje. Glavni vzrok, da poslovanje ni še uspešnejše pa je v splošni nelikvidnosti, ki hromi aktivnost, povzroča nemalo problemov in zahteva mnogo angažiranosti. Kupci dolgujejo otoški tovarni 4-krat več kot je tovarna dolžna drugim. Meja plačil je porasta na 170 dni. Zadevni kratkoročni krediti so dragi, dostikrat pa rti denarja za plačilo carine. Obstaja realno mnenje, da bi naredili do 15 odstotkov več, če teh težav ne bi bilo. Kolektiv bi imel večji interes za povečanje proizvodnje, če ne bi teh problemov čutili pri vsakdanjem delu.
Zaradi omenjenih težav in problemov so sprejeli naslednje sklepe:
—	naredi naj se pregled vseh nabavljenih investicij v
I. polletju;
—	razčisti naj se problematika proizvodnje US6A;
—	komisija naj sestavi pregled vsega negibajočega materiala od leta 1969;
—	pregled vseh naročil za letošnje leto od domačih in tujih kooperantov;
—	sklicati sestanek s predstavniki Iskra Commerce za-
radi skrajšanja plačilnega roka.
Dodatno k razpravi je direktor tovarne tov. Albin Jensterle naglasil, da je treba poostriti štednjo z materialom in naročiti le tiste investicije, ki so res nujne.
Sindikalni funkcionarji so povedali svoje ocetne vzrokov nelikvidnosti in predvsem opozorili na vedno večje težave v izplačilu osebnih dohodkov delavcev. Predsednik zveznega odbora sindikata gradbenih delavcev Vladimir Stijovič je izjavil, da je položaj takšen, da je nemogoče čakati na dolgoročne rešitve in da v gradbenih podjetjih zaradi tega vse pogosteje govorijo tudi o prekinitvi dela. še zlasti na velikih investicijskih objektih, ki jih financirajo družbenopolitične skupnosti.
Janko Smole je povedal, da se pripravljajo dolgoročne sistemske rešitve, pa tudi ukrepi, s katerimi bi nelikvidnost omilili v čim krajšem roku. Izgube v delovnih organizacij, ki so se že nakopičile na približno 5 milijard dinarjev, bodo prve čutile nove predpise. Predlagajo prisilne? poravnavo bank z delovnimi organizacijami, ki poslujejo z izgubami. Tudi doslej se je govorilo, da bi morale banke in družbeno politične skupnosti sanirati ta podjetja. Vendar pozivi niso bili učinkoviti in morajo biti zaradi tega sprejeti tudi zakonski predpisi. Banke bodo tako morale kredite, dodeljene tem podjetjem, odpisati, »zamrzniti« ali spre-maniti v kredite — v skupna nalaganja.
Nujne bodo tudi bistvene spremembe v vedenju države, je dejal Smole. Družbenopolitične skupnosti se še zmeraj brez vnaprej zagotovlje-
♦♦
♦♦
n
♦♦
s
a
♦♦
n
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
::
♦♦
♦♦
s
♦♦
n
♦ ♦
S ♦ ♦ ♦♦
»Elektromehanika« Kranj
Akcijski program
dela organov upravljanja, družbeno-političnih organizacij in vodstva tovarne
Organizacija ZK tovarne je dala pobudo, da se na osnovi sklepov in akcijskih programov vodstva družbeno političnih organizacij Slovenije in sprejetih ustavnih amandmajev pripravi akcijski program delovanja vseh faktorjev, ki lahko odločilno vplivajo na boljše gospodarjenje, razvoj samoupravnih in družbeno-političnih odnosov.
Tovarniški komite je imenoval posebno komisijo, ki jo vodi direktor tovarne z nalogo, da pripravi osnutek akcijskega programa. Osnutek zajema naloge na področje gospodarjenja, proizvodnih odnosov, samoupravljanja in družbeno-politične aktivnosti. Poseben poudarek je podan stabilizaciji gospodarjenja, uresničevanju ustavnih amandmajev in samoupravnega dogovora o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Poudarjena je tudi odgovornost nosilcev programa za uspešno izvajanje programa.
Akcijski program bo predložen v obravnavo delavskemu svetu tovarne, ki naj s svojo odločitvijo načrta smer nadaljnega razvoja. Sprejemanje in uresničevanje akcijskega programa bo obenem tudi pričetek povečane aktivnosti družbeno-političnih organizacij in organov upravljanja do pričetka delovne sezone.	— lin
nih sredstev spuščajo v velike obveznosti, njihovi »računi« o dotoku sredstev pa puščajo hude posledice na trgu, ki jih plača gospodarstvo. Podobno delajo tudi banke. Vse to povzroča, da so dogovori v gospodarstvu nerealni. »Država mora imeti obvezna rezervna sredstva, če jih nima, se ne more pojavljati na trgu,« je dejal Smole.
Nujna so tudi večja jamstva, s katerimi bi preprečili družbenopolitičnim skupnostim njihove nenehne »napade« na sredstva bank — da bi zgradili skupne objekte infrastrukture.
S sporazumi pa tudi z zakonskimi predpisi bomo spodbujali odlivanje dohodku v rezervne sklade. Zanj ni ure» jen niti sistem amortizaci je, ki je bila obračunana v času, ko je bil dinar močnejši, zdaj pa mnoga podjetja ' na račun amortizacije delijo visoke osebne dohodke.
V načrtu je tudi določitev meje, da katere se v našem sistemu lahko kdo zadolžuje. Glede tega ni nobenih norm, je prijaomnil Smole. Legitimacija za najetje kredita ni finančno stanje in poslovanje delovne organizacije, marveč to, kakšni so načrti, pri nas pa so vsi načrti dobri«
Kakor je rekel Smole, bomo uredili tudi vprašanje obresti na nov način, prav tako pa so predvidene spremembe v uporabljanju sredstev iz sklada skupnih rezerv. Iz tega sklada ne bi smeli kriti izgub, pač pa bi po teh sredstvih posegli samo, kadar nastanejo »zastoji« pri izplačevanju osebnih dohodkov, in pa za prekvalifikacijo delavcev.
Gospodarstvo je v bankah vezalo na rok 34 milijard dinarjev. Smole meni, da je to nesmiselno, saj mnoga od teh podjetij nimajo denarja niti za najnujnejše potrebe. Zato je verjetno, da v prihodnje vsako podjetje niti ne bo moglo vezati sredstev na rok, tako na primer tista podjetja, ki so že najeja veliko kratkoročnih kreditov ali poslujejo z izgubo ali pa imajo blokirane žiro račune.
Ob koncu pogovora je sekretar sveta ZSJ Marjan Rožič menil, da se tudi sindikati v marsičem strinjajo s takšnimi načini odpravljanja nelikvidnosti. Dejal je, da se bo vodstvo sindikatov v kratkem natančneje izreklo o teh ukrepih in da bodo sindikati do razprave v gospodarskem zboru zvezne skupščine morda prišli na dan tudi s svojimi predlogi.
Iskra Commerce, Ljubljana
Montaža ima • prepolne roke dela
OZD »Montaža« v okviru Iskra Commerce, čeprav opravlja zelo pomembno dejavnost, tudi v našem glasilu po svojem delovnem obsegu in pomenu vse preredko najde prostor. No, skušajmo danes storjeno popraviti in se vsaj površno lotimo njene dejavnosti v prvem letošnjem polletju, pa se bomo zlahka prepričali, kako montažne skupine te enote Iskra Commerce malone na področju vse države opravljajo zares obsežna dela.
Video plošče
Odslej bo mogoče kupovati TV oddaje
Audiovizuelni sistem registriranja TV programov na plošči, podobni gramofonski plošči, so po 6 letih raziskav pokazali javnosti.
Videoplošča je skupni izum zahodnonemških in britanskih firm, omogočala pa bo gledalcem, da bodo kupovali TV oddaje posnete na ploščah in jih kasneje predvajali prek naprave, ki je s kablom povezana s standardnim TV sprejemnikom. Gre za kot papir tanko ploščo s 140 utori na širini 1 mm, medtem ko jih ima običajna gramofonska plošča samo 13. TV plošča se vrti na zračni blazini s hitrostjo 1500 obratov na minuto. Program traja pet ur.
Proizvajalci izjavljajo, da bo njihova cena enaka cenam gramofonskih plošč, mogoče pa jih bo vlagati v časopise in revije kot vizuelno dopolnitev tiskane besede. Pričakujejo, da se bodo kmalu pojavili na tržišču tudi videofoni za predvajanje posnetih programov. Cena bo 600 mark, dvakrat toliko pa za barvni program.
S seje poslovnega odbora »Elektromelianike«
Vso skrb modernizaciji
V OZD Montaža Iskra Commerce je bilo v prvem polletju 1971 povprečno 15 zaposlenih več, kot v preteklem letu, kar pomeni povprečno 208 zaposlenih oz. 84 % planiranega števila.
Glede na to, da je iz preteklega poslovnega leta, na številnih delih ostalo še precej nedokončanega, so delavci OZD Montaža v obdobju od letošnjega januarja pa do konca junija delali na nič manj kot 136 objektih. Dela so v tem obdobju dokončali na skupno 91 objektih in jih že predali kupcem, medtem, ko se dela na naslednjih 45 objektih bližajo koncu in bo do konca 1. 1971 odprtih še nadaljnjih 71 novih delovnih področij.
Ne bo pri tem odveč, če pogledamo še, kako je bila montažna dejavnost porazdeljena po naših republikah. V Sloveniji na primer so mon-terske skupine v prvem polletju opravljale montažo ATC Iskra 58 in 585 na 23 objektih, od katerih so v tem obdobju 11 posvem dokončali in je PTT omrežje s tem bilo razširjeno za 10.200 lokalnih in 500 proračunskih priključkov. Nadaljujejo se, oz. dokončujejo še dela na preostalih 12 objektih s skupno
13.200	lokalnimi priključki in
5.200	proračunskimi, medtem ko bo do konca leta odprtih pa še 12 novih gradbišč z nadaljnjimi 9,800 lokalnimi in
6.000	proračunskimi priključki. Razen tega so na štirih gradbiščih dokončali montažo končne serijske ATC Iskra 58C s skupno 280 lokalnimi priključki, do konca leta pa bodo začeli z deli na nadaljnjih 15 objektih s skupno 1.340 priključki.
Tudi na področju republike Srbije dela ne manjka. V prvem polletju je tekla montaža na 29 objektih, od katerih so jih v tem obdobju dovršili 18 s skupno 7.100 lokalnimi in 1.800 proračunskimi priključki. Dovršujejo začeta dela na nadaljnjih 11 objektih, ki bodo imeli skupno 30.700 lokalnih priključkov in 5.100 proračunskih. S tem pa na področju Srbije še ni konec letošnjih nalog, saj je predviden začetek montažnih del na še 10 novih objektih z zmogljivostjo 14.500 lokalnih priključkov in 1.350 proračunskih. Vse našteto se nana-
ša na ATC Iskra 58 in 585, medtem ko so pri končnih serijskih ATC Iskra 58C zaklju-. čili montažna dela na 16 objektih s skupno 700 prikjuč-ki, odprta pa bo do konca leta montaža na še 8 objektih s 420 priključki.
Na področju AP Vojvodine je bilo v prvih šestih mesecih letošnjega leta v delu 10 objektov, od katerih so jih polovico v tem času že izročili prometu in imajo skupno 1.500 lokalnih priključkov, dokončujejo pa še drugo polovico s 4.600 lokalnimi priključki in 1.600 proračunskimi, računati pa je do konca 1. 1971 z začetkom montažnih del še na novih 12 objektih z zmogljivostjo 4.200 lokalnih priključkov in 2.600 proračunskih, kar vse velja za ATC Iskra 58. in 585, medtem ko so v tem obdobju dokončali tudi 10 objektov (ATC Iskra 58C-končnih, serijskih) s 540 priključki a do konca leta bodo odprli še 3 nove z 240 priključki.
V SR Makedoniji so v prvem polletju zaključili dela na 1 objektu s 3 tisoč priključki, ostala dva z zmogljivostjo 1.100 priključki pa še dokončujejo, odprli pa bodo letos še 4 nova gradbišča s
3.000	lokalnimi priključki in 500 proračunskimi, prav tako pa končno serijsko ATC Iskra 58C s 100 priključki.
V	Bosni in Hercegovini so do konca junija dovršili dva objekta z 2.100 lokalnimi in 300 proračunskimi priključki, dela pa teko še na enem objektu z 200 priključki, oz. je predvideno, da bodo letos začeli z deli še na 2 novih s skupnimi zmogljivostmi 3.000 priključkov.
Razen tega so v prvem polletju tekla dela še na 19 objektih in sicer so dokončali montažo 8 novih stranskih individualnih ATC z zmogljivostjo 120/1750, opravili na dveh ATC remont, dela pa še teko na nadaljnjih 9 objektih in sicer montaža 6 ATC z zmogljivostjo 85 1260, montaža direk-torsko-sekretarske naprave ter remont in servis na dveh objektih, a v pripravi sta še montaži dveh ATC z zmogljivostjo 50,560.
V	polletju so končali tudi dela na 10 objektih, kjer so montirali nove železniške ATC, na petih objektih pa dela še teko, predvidena pa je do konca leta še vrsta novih objektov.
Ce k vsemu navedenemu prištejemo še obnovo in remont nekaterih rabljenih central v delavnicah, remont usmerniških naprav, izdelavo 16 preizkusnih naprav in še vrsto drugega, potem mirno lahko zapišemo, da je delovni kolektiv OZD Montaža v Iskra Commerce letos že opravil veliko, obsežno in zahtevno delo, pa čeprav polletnega proizvodnega načrta v celoti, zlasti iz objektivnih razlogov ni izpolnil.
20. avgusta je razpravljal poslovni odbor o polletnem poslovanju kranjske tovarne. Kolektiv je v tem obdobju dosegel ugodne rezultate. Zaradi ustreznega razporeda finančnih sredstev so se osebni dohodki izplačevali v postavljenih rokih, čeprav se je stanje kupcev bistveno povečalo. Nelikvidnost poraja probleme, ki jih kolektiv še nekako rešuje, vendar vse to vzame mnogo oz. preveč dragocenega časa pa tudi stroški so mnogo večji, kar vse pada na račun kolektiva, ki se v splošni nelikvidnosti bori za svoj jutrišnji dan.
Kljub razmeroma ugodnemu rezultatu polletnega poslovanja (proizvodni plan presežen za 29 %!) pa je bil poslovni odbor mnenja, da je nujno treba izboljšati tehnologijo in posvetiti vso skrb modernizaciji in avtomatiza-
ciji, ker brez tehničnega napredka v proizvodnji ne bo znatnejših uspehov, ekstenzivno večanje proizvodnje pa v prihodnje nikakor ne pride v poštev. V ta namen bo potrebno pridobiti nove strokovne kadre in obstoječo strokovnost še izpopolniti.
Knjiga
»Elektronski
računalniki«
Vzporedno s 4. kongresom IFIP je Elektrotehniška zveza Slovenije poskrbela za prijetno presenečenje. Iz sredstev zbrane članarine je namreč izdala priročno knjigo »Elektronski računalniki«, dokaj obsežno delo skupno 26 slovenskih in jugoslovanskih avtorjev, ki preprosto v svojih sestavkih pojasnjujejo osnove računalniške tehnike, programiranje in uporabo elektronskih računalnikov. Sestavke avtorjev, med njimi jih je nekaj tudi iz Iskre, dopolnjujejo številne tabele, slovar tujk in seznam literature za poglobljen študij, zato bo knjiga dobrodošel učbenik za srednje in visoke šole, saj smo takšno delo prav gotovo že pogrešali.
Elektrotehniški zvezi Slovenije ob izdaji knjige »Elektronski računalniki« zato vse priznanje, saj je s tem le se poudarila kongresno vzdušje, ki je vladalo v Ljubljani od 22. do 29. avgusta, prav tako Ija je obogatila strokovno ¿njižno polico z delom, ki ga bodo s pridom uporabili tudi številni sodobni študentje.
—ko
—C—
Napajalne naprave za rajonsko ATC Krunski venae v Beogradu
Iskra Commerce, Ljubljana
Samoupravni profili direkcije domačega trga
ISKRA —
ELEKTROMEHANIKA KRANJ
razglaša
prosta delovna mesta v GPP obrata AT N, in
sicer:
1.	VODJO ODDELKA ZA PLANIRANJE
2.	VODJO ODDELKA ZA PLANIRANJE MATERIALA
3.	VODJO ODDELKA ZA PLANIRANJE KAPACITET
Pogoji:
Pod tč. L: visoka šolska izobrazba ekonomske, strojne ali elektro smeri s 4-letno prakso;
Pod tč. 2.: višja šolska izobrazba ekonomske, strojne •	ali elektro smeri s 4-letno prakso;
Pod tč. 3: višja šolska izobrazba strojne, ekonomske ali organizacijske smeri s 4-Ictno prakso.
Pismene prijave pošljite na kadrovski oddelek naše tovarne do 30. septembra 1971.
» Eisktromehanika« Kranj
Potrebe terjajo večjo proizvodnjo
8500 TELEFONSKIH RELEJEV NA DAN — 30 %
VEČJA PROIZVODNJA ELEKTRIČNIH ŠTEVCEV
Med novo ustanovljenimi poslovnimi direkcijami Iskra Commerce, ki so dobile s 1. julijem tega leta legitimacijo organizacij združenega dela in s tem vred tudi ustrezno samoupravno fiziognomijo, stoji direkcija domačega trga nedvomno pred najodgovornejšimi nalogami. Medtem ko so druge direkcije številčno precej šibkejše, kadrovsko in operativno homogenejše, predvsem pa skoncentrirane na enem mestu, predstavlja direkcija domačega trga tisto, kar pojmuje javnost kot »prisotnost Iskre v jugoslovanskem gospodarskem prostoru«.
Gospodarski načrtovalci, ki so pred dobrim desetletjem ali več predstavljali temelje Iskrinih teritorialnih izpostav v glavnih republiških in pokrajinskih središčih, ki naj bi ponazarjali tudi fizično prisotnost firme na domačem trgu, si prejkone niso mogli predstavljati, da se bodo filiale pod vplivom tržnih zakonitosti razrasle v dejanske komercialne ambasade, katerih nadaljnji razvoj ni težko predvidevati.
Tržno orientirano gospodarstvo terja ustrezna pravila obnašanja na posameznih regionalnih področjih, katerih skupni imenovalec je maksimalna decentralizacija poslovnih dejavnosti in gospodarski račun, temeljni postulat pa operativna gibčnost in sposobnost sprotnega prilagajanja hitro sc spreminjajočim tržnim razmeram.
Vse to ima svoj odmev tudi v samoupravnem snovanju direkcije domačega trga. V skladu z obstoječo situacijo in
zahtevami domačega trga so družbeno politične organizacije OZD direkcija domačega trga predlagale v samoupravna telesa ljudi z izpričanim posluhom za dogajanja na posameznih jugoslovanskih trgih in z ustrezno avtoriteto, ki naj omogoči dosledno izvajanje poslovnih in samoupravnih smernic. Na prvem zasedanju delavskega sveta DDT je bil zn njegovega predsednika soglasno izvoljen tov. Peter Klemenc, a za njegovega namestnika tov. Reuf Da-lipagič.
Teritorialna razmeščenost posameznih enot direkcije domačega trga seVeda ne gre v prid prepogostemu sestajanju sveta, ki mu je zaupano odločanje o pomembnih zadevah v sferah domače prodaje. Glede takšnega stanja stvari sc je svet že v samem začetku odločil, da se ne bo »vmešaval« v delo operativnega štaba in strokovngea vodstva direkcije, pač pa da bo zahteval konkretne delovne programe in poslovne rezultate. Poslovno kontinuiteto si je delavski svet zagotovil z izvolitvijo upravnega odbora, ki ga sestavljajo ustrezni eksperti za posamezna operativna področja:	Simon Primožič
(direktor OD), Tomo Lešnik (direktor mariborske filiale), Mojca Šuster (tajnica ljubljanske fiiliale), Ivo Virtič (vodja servisne dejavnosti) in Svetozar Miličevič (vodja veleprodaje beograjske filiale). Razen le-teh pa sodelujejo v parlamentarnem življenju direkcije ustrezne komisije, po filialah pa kolektivni izvršilni organi, ki jih volijo zbori delovnih ljudi. Vsa samouprav-
na telesa so izvoljena za dobo enega leta, nakar bodo morala polagati pred svojimi kolektivi račun o uspešnosti ali neuspešnosti svojega delovanja v času trajanja njihovih mandatov.
Tračnice samoupravnosti v direkciji domačega trga so torej postavljene. Na vrsti je izdelava »voznih redov«, t. j. ustreznih pravilnikov in poslovnikov, ki naj dajo načelnim samoupravnim odločitvam tudi interno zakonito veljavo. Delovne programe posameznih komisij in strokovnih ekip bo delavski svet pregledal na prvi seji.
M
Kot smo že poročali, je glede naročil kranjska tovarna v nenehnem porastu. Prav zaradi tega bo v kratkem dograjeno novo poslopje za obrat ATN (avtomatske telefonske naprave), kamor bodo v prihodnjih mesecih preselili nekaj montažnih oddelkov. Izredno povpraševanje za telefonske releje je narekovalo hitro akcijo, saj bodo povečali dnevno proizvodnjo tel. relejev na 8500 dnevno, za kar bodo potrebovali tudi 100 novih delavk.
Povpraševanje po električ-
nih števcih iz dneva v dan raste in ker ima tovarna dober posluh za tržne razmere, bo v kratkem dvignila proizvodnjo od 800 na 1400 enofaznih in od 700 na 920 trifaznih števcev. Tudi v tem obratu bodo zaposlili novo delovno silo.
Po izjavi šefa kadrovske službe tov. Cvara, zaenkrat ne bo problemov z zaposlovanjem, čeprav je lani obstajala bojazen, da delovne sile v okolici Kranja ne bo moč dobiti. Predvsem je tu mišljena nekvalificirana delovna
sila, drug problem pa zaenkrat nastaja pri vključevanju visokostrokovnih kadrov. Pa tudi tu kaže, da se bo stanje popravilo v nekaj letih, predvsem zaradi večjega števila štipendistov in pa izrednega posluha do tistih, ki se hočejo dopolnilno izobraževati, seveda za smeri, za katere ima tovarna interes.
Kranjska Iskra ima sedaj 5500 zaposlenih. Ce pogledamo v dobo pred 25. leti. ko jih je bilo le 750, tedaj je ta porast vreden vse pozornosti. Nove prognoze kažejo, da rast kranjske tovarne še ni končana, saj se predvideva v prihodnjih letih vse večja proizvodnja
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii’iiiiiiiiiiiiiiiümiiiiima
Osnutek ustavnih amandmajev k ustavi SR Slovenije v razpravi
(Nadaljevanje Sz prejšnje številke)
Že v XXV. ustavnem amandmaju je določeno, da med drugim delovni ljudje in občani uresničujejo skupne interese z neposrednim sodelovanjem krajevnih skupnosti in občin. V amandmaju XXXVI pa je določeno, da svoje neposredne potrebe v krajevni skupnosti delovni ljudje, občani zadovoljujejo:
—	s sredstvi, ki jih sami neposredno prispevajo s samoprispevkom ali na drug način;
—	z delom dohodka, ki ga ta zadovoljevanje skupnih Potreb namenijo krajevni skupnosti delavci temeljnih organizacij .združenega dela z območja krajevne skupnosti in delavci temeljnih organizacij združenega dela, katerih delavci živijo na ob-m°čju te krajevne skupnosti;
—	z delom davkov, taks in drugih davščin, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s programi razvoja krajevne skupnosti in občine;
—	z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine in z drugimi sredstvi.
S predlogom besedila osnutka ustavnih amandmajev se v posebnem amandmaju določajo pravice in dolžnosti SR Slovenije, katere se izvajajo po republiških organih in organizacijah. Nadaljnji ustavni amandma pa določa, da skupščina SR Slovenije sprejema v okviru pravic in dolžnosti republiške zakone, ki se nanašajo na zadeve, ki so določene v ustavnem amandmaju. Skupščina SR Slovenije lahko uredi z zakonom tudi druge
zadeve, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane v SR Sloveniji. Pred obravnavo in odločanjem o zakonu v pristojnih zborih Skupščine SR Slovenije dajo o zakonu mnenje delegati občin, zbrani na zasedanju v Skupščini SR Slovenije. Zakon je sprejet, če zanj glasuje večina vseh poslancev v pristojnih zborih Skupščine SR Slovenije.
Skupščina SR Slovenije sprejema zakone tudi o drugih vprašanjih, za katere določata ustavi SFRJ in SR Slovenije, da se uredijo z zakonom ter na področjih, ki se na podlagi ustave SFRJ urejajo z zveznim zakonom, če zveznega zakona ni oziroma niso v njem urejena. Z zakonom se lahko pooblastijo tudi občine, da s svojim predpisom uredijo posamezna vprašanja ali da jih ure-
dijo drugače kot so urejena z zakonom.
SR Slovenija sodeluje pri uresničevanju svojih nalog z drugimi socialističnimi republikami oziroma avtonomnima pokrajinama zaradi obravnave in urejanja vprašanj skupnega pomena ter izmenjave izkušenj. Ta amandma govori torej o sodelovanju z drugimi socialističnimi republikami oziroma avtonomnimi pokrajinami. Zaradi zagotovitve takšnega sodelovanja lahko republiški organi v dogovoru s pristojnimi organi drugih socialističnih republik in avtonomnih pokrajin ustanavljajo skupne organe, organizacije in druga telesa.
V skladu z ustavnim amandmajem k zvezni ustavi posebni ustavni amandma SR Slovenije navaja kdaj SR Slovenija sodeluje z drugimi socialističnimi republikami in avtonomnima pokrajinama pri opravljanju določenih funkcij federacije v postopku dajanja soglasja o temeljih družbenega plana Jugoslavije
in o aktih o določitvi politike ter zakonov.
V posebnih amandmajih sd tudi določbe o volitvah v predsedstvo SFRJ za SR Slovenijo, kjer je med drugim tudi določeno, da sd člani predsedstva SFRJ ini SR Slovenije za svoje dela v predsedstvu SFRJ odgovorni Skupščini SR Slovenije, ki jih lahko v primerih, določenih z zakonom, odpokliče.
Posebni amandma govori tudi o narodni obrambi, o splošnem ljudskem odporu, partizanskih enotah in o or« ganih splošnega ljudskega odpora pri varovanju in obrambi neodvisnosti, suverenosti, teritorialne neokrnjenosti in z ustavo SFRJ določene družbene in politične ureditve.
Posebej je treba poudariti tudi amandma XLIII, ki govori o sodelovanju SR Slovenije pri določanju in izvaf^ janju zunanje politike SFRJ*: Tukaj je med drugim dol<> čeno, da SR Slovenija sodo»' luje ter vzpostavlja, vzdržuje!, in razvija odnose z organi iti
Poslovanje v prvem polletju
(Nadaljevanje s 1. strani) ličinska in vrednostna masa Po asortimanu je bila ko- polletne proizvodnje takale:
Vrsta izdelkov	Količina	Vrednost	%
1. Elektromotorji	794.654	14,920.500	56,8
2. Sirene	43.878	2,162.775	8,2
3. Gospodinjski aparati	86.366	8,571.082	32,6
— kavni mlinčki	30.533	2,136397	
— feni	30.646	1,562.946	
— mikserji	20.694	3,585.166	
— havbe	1.016	187.960 ■	
— mesoreznice	1.897	692.405	
— sadne centrifuge	1.590	406.208	
4. Usluge		625.268	2,4
Skupaj	924.898	26,279.625	100
ZAPOSLENOST
Računano po stanju zadnjega dne v mesecu je naša tovarna v letošnjem prvem polletju poprečno mesečno zaposlovala 678 ljudi, kar je od lanskega poprečja več za
3,8	%.
10,3 %, oziroma za 52.905 $. Letos smo poprečno mesečno izvozili za 77.238 J.
OSEBNI DOHODKI
Poprečni mesečni neto osebni dohodek je bil v preteklem prvem polletju izpla-
78,5%, bruto osebni dohodki pa z 21,5%, medtem ko razmejitev na direktne in fiksne stroške letos nastopa v razmerju 70,2 % proti 29,8 %.
OBRATNA SREDSTVA
Bilanca obratnih sredstev kaže, da so ob zaključku prvega polletja nastopile precejšnje spremembe v virih in sredstvih; tako so se v primerjavi z otvoritveno bilanco viri v celoti povečali za 19,2 %, vezana obratna sredstva pa so narasla za 28,4%.
Redni viri obratnih sredstev so se tekom polletja v masi povečali za 8,8 %, drugi viri pa za celo polovico. V notranji strukturi je obseg rednih virov padel iz 75% na 68,4%, nasprotno pa so se tekom polletja za enak delež povečali drugi viri.
Naj večji skok v drugih virih je nastopil pri dobavite-
ljih, ki so se nasproti otvoritveni bilanci povečali za 54,2%, v notranji strukturi pa so se dvignili iz 23 % na 29,9 %-no udeležbo.
Vezana obratna sredstva so ob zaključku polletja večja za 28,4 % od otvoritvene bilance. Analiza kaže, da so se nastopajoči elementi tekom 6-mesečnega obdobja spreminjali takole:
—	zaloge materiala so naraščale dosti hitreje kot proizvodnja; na dan 30. 6.1971 so večje za 50,1 % od stanja v začetku leta. V notranji strukturi vezanih obratnih sredstev so se premaknile iz 29,5% na 34,5%.
Struktura zalog na R-3 kaže, da je bilo v saldu ob koncu junija 82,7% reprodukcijskega materiala in 17,3 % drobnega inventarja. V zalogah reprodukcijskega materiala je na skladišču za ca. 150 milijonov S din raznih materialov za proizvodnjo Danfoss;
—	zaloge nedovršene proizvodnje so se povečale za 84,8% od začetnega stanja. Zaloge nedovršene proizvodnje so porasle predvsem v mesecu maju in juniju. V zaključnem saldu je zajetih
Pogodba o vlaganju tujega kapitala
V	obdobju prvega polletja je odpovedalo redno delovno razmerje 28 članov kolektiva, 112 ljudi pa se je pri nas na novo zaposlilo, med njimi v mesecu juniju 51 ljudi iz Idrije, kjer je tovarna odprla svoj novi obrat.
IZVOZ
V	prvem polletju je bilo skupaj izvoženo za 463.429,23 $ izdelkov. Primerjava ustvarjenega izvoza z izvozom v enakem obdobju v letu 1970 kaže, da je letošnja realizacija manjša od lanske za
organizacijami drugih držav ter z mednarodnimi organi in organizacijami v skladu z določeno zunanjo politiko Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnimi pogodbami.
Prav tako ima določene pravice in dolžnosti SR Slovenije na področju državne varnosti.
Skupščina SR Slovenije naj bi imela predsedstvo. To se obravnava v amandmaju, ki obravnava tudi pravice in dolžnosti predsedstva, njegovo odgovornost Skupščini SR Slovenije, njegovo delovanje in njegov sestav. Predsedstvo skupščine sestavljajo: predsednik in podpredsedniki skupščine, predsedniki zborov in en član iz vrst poslancev, ki ga izvoli Skupščina SR Slovenije izmed kandidatov, ki jih v kandidacijskem postopku predlaga zasedanje delegatov občin v Skupščini SR Slovenije. Predsednik Skupščine SR Slovenije je predsednik predsedstva skupščine.
Posebna funkcija se daje
čan v višini 1.259 din na zaposlenega člana kolektiva. Letošnji doseženi 6-mesečnd poprečni neto osebni dohodek je nasproti lanskemu poprečju večji za 24,6 %.
STROšrT
Stroški proizvodnje skupno z vkalkuliranimi osebnimi dohodki so v letošnjem prvem polletju porasli za 32,4 % nasproti stroškom iz enakega obdobja v letu 1970.
Struktura lastne cene kaže, da so skupni stroški proizvodnje v njej zastopani s
predsedstvu Skupščine SR Slovenije, katero se razširi s predstavniki družbeno-poli-tičnih organizacij v času vojne ali ob neposredni vojni nevarnosti.
Izvršni svet je odgovoren Skupščini SR Slovenije za izvajanje politike in zakonov ter drugih splošnih aktov Skupščine SR Slovenije in v ta namen usmerja in usklajuje delo republiških upravnih organov ter sprejema druge ukrepe v okviru svojih pravic in dolžnosti.
Posebej je določeno, da ob izvolitvi članov Izvršnega sveta imenuje Skupščina SR Slovenije na predlog predsednika sveta izmed članov sveta republiške sekretarje, ki bodo vodili posamezne republiške sekretariate, če je predsednik sveta izvoljen izmed članov republike Slovenije, mu preneha poslanski mandat. Ta ustavni amandma določa tudi vprašanje zaupnice ko pravi: Če Izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja zako-
(Nadaljevanje z 2. strani)
V tovarno bo prišla povsem nova oprema za proizvodnjo diod ter difuzije. Ta aranžma bo napravljen na podlagi leasinga (najetja opreme). Kot tretja pomembnost pa je v tem, da je Knapiceva družba že organizirala prodajo polprevodnikov na ameriškem trgu. Po pogodbi so torej nudeni Iskri vsi trije osnovni
na ali drugega splošnega akta Skupščine SR Slovenije, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani zakon ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga — lahko postavi vprašanje zaupnice. Vsak zbor Skupščine SR Slovenije lahko postavi na predlog najmanj deset poslancev, članov zbora, vprašanje zaupnice Izvršnemu svetu. Najmanj deset poslancev kateregakoli zbora Skupščine SR Slovenije lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom Izvršnega sveta.
To so nekatere določbe iz besedila osnutka ustavnih amandmajev k ustavi SRS. Delovni ljudje in občani v naši republiki bodo imeli ob priliki obravnave ustavnih amandmajev možnost tudi zahtevati razna pojasnila, dajati razne predloge za dopolnitev in spremembo ustavnih amandmajev.	G. P.
pokazatelji poslovnega uspeha: tehnologija, oprema in prodaja.
Organizacija:	.
V Iskri, Trbovlje se bo ohranila obstoječa organizacijska struktura. Vse osebje Knapic Asociates se bo vključilo v obstoječe oddelke. Organiziral se bo nov poslovni odbor, ki bo obravnaval poslovne interese skupnega vlaganja. Poslovni odbor bo imel rotirajoče predsedstvo. Dr. Dean Knapic bo imel v tovarni položaj pomočnika direktorja.
Skupno poslovanje:
S formiranjem skupne družbe naj bi se prodaja v primerjavi s sedanjo povečala za 15 krat. To je moč doseči v obstoječih prostorih z dodaiBno sodobno opremo. Predvideno je 74% prodaje na konvertibilno tržišče od tega prek 50 % na ameriški trg, 16% na klirinški ter 10% na jugoslovanski trg. že v letu 1972 bi proizvodnja narastla 3 krat. S tem bo tovarna proizvajala tisto količino elementov, ki so potrebni za njeno uspešno poslovanje. Povečal se bo izbor diod ter še izboljšala kvaliteta.
Novi temelji:
Postavljeni so torej novi temelji za trboveljsko tovarno. V tem času je pogodba pri naši zvezni vladi in čakamo na registracijo. Po izjavi dr. Knapica mora proizvodnja steči do konca leta, saj njegova prodajna organizacija že daje signale s trga, da je potrebno diode najkasneje do marca poslati na ameriški trg.	D. L.
iimiiii'imminnmmmiMMHnmimiimiimiiiiimmmiimHmmmiimimmiiiiiMnnnmmiinnmiiiiimmmiuiiüiniüiimiiimmmmmiiiiiiir
precej takih nedovršetnih izdelkov, predvsem gospodinjskih aparatov, ki so bili knjižno zaključeni v mesecu juliju — torej v drugem polletju.
Bilančni podatki trdijo, da je bila ob zaključku prvega polletja v saldu tovrstnih zalog udeležena čista nedovršena proizvodnja s 583 %, medtem ko je zalogi lastnih polizdelkov na skladišču pripadalo 41,7 %;
—	zaloge gotovih izdelkov so se skoraj podvojile, vendar v absolutnem znesku še vedno niso pretirano visoke. V saldu so zajete zaloge iz. voznih motorjev in siren, ki so bile odpremljene v Italijo in ZDA v mesecu juliju;
—	terjatve do kupcev so tekom 6-mesečnega obdobja v masi porasle za 6,9 %. Vezava obratnih sredstev v terjatvah je že leto dni nenormalno visoka in se stalno giblje okoli dveh milijard S din.
Terjatve do kupcev v strukturi zavzemajo polovico vezanih sredstev. Ob zaključku polletja je bil njihov saldo visok 20, 114.619 din. Po stanju na dan 30. 6. 1971 je bilo od navedenega zneska za 8,519.818 diln že zapadlih faktur, od tega polovico starih že nad 60 dni od dneva zapadlosti. Za pretežno večino tega dolga čakajo v pristojnih bankah akceptni nalogi in izvršilni predlogi, ki pa se zaradi splošne nelikvidnosti le zelo počasi vnovču-jejo.
FINANČNI USPEH
Podatki iz periodičnega obračuna za obdobje januar — junij 1971 kažejo, da v strukturi realiziranega celotnega dohodka pripada porabljenim sredstvom 67,1 %, dohodku pa 32,9%. Nasproti prvemu polletju preteklega leta je masa ustvarjenega celotnega dohodka letos večja za 153 44, porabljena sredstva so višja za 13,4 % dohodek pa za
19,5	%.
Delitev dohodka na sestavne elemente pa kaže, da je po pokritju pogodbenih in zakonskih obveznosti ter osebnih dohodkov, ki jim v strukturi pripada 57,6%, odpadlo na ostanek dohodka še 29%. Indeksna primerjava teh elementov kaže, da so pogodbene in zakonske obveznosti letos večje za 12.9 %, osebni dohodki pa za 24%.
V primerjavi z letošnjimi prognozami je realizirani cer lotni dohodek v prvem polletju dosegel 40,6 % letnega plana, medtem ko je dohodek za 4% prekoračil planirano polovico.
To so torej glavni rezultati letošnjega polletnega poslovanja. Mnogi med njimi, predvsem proizvodnja, izvoz in celotni dohodek bi bdi dosti večji in bolj primerljivi s planom, če iz programa ne bi izpadla celotna proizvodnja hladilniških motorje’’ Danfoss.
Tonka Košmelj
Zakasneli zapis z izleta po Češkoslovaški
Sindikalni odbor ZP Iskra je v okviru tradicionalnih stikov med podjetjem Iskra in tovarnami »Metra« v Blanskem v ČSSR v času od 22. do 25. julija organiziral izlet članov kolektiva z dvema avtobusoma. Zapis o tem prijetnem izletu smo napovedali že prej, vendar iz objektivnih razlogov nekaj več o njem šele danes.
Člani ZB spet na letovanju na Dugem otoku
Na pot smo odrinili z dvema avtobusoma na dan vstaje ob 4. zjutraj. Na Ljubelju je obmejna kontrola ugotovila, da imata dva naša izletnika pretečene potne liste, zato sta hočeš nočeš morala ostati doma. To je za nekaj časa zavrlo sicer veselo razpoloženje, ki nas je spremljalo vso pot. Cilj našega potovanja čez Avstrijo je bilo mesto Linz, nato pa za njim prehod avstrijsko-češkoslova-ške .meje. Na češkem obmejnem prehodu smo se zadržali dobro uro, da so bile urejene vse predpisane formalnosti, nato pa smo odbrzeli naprej do mesta Hluboka na Vltavi, kjer smo si takoj po prihodu ogledali bogat in zares zanimiv srednjeveški grad Hluboka. Tu smo res imeli kaj videti!
Po ogledu gradu smo nadaljevali pot v Prago, kjer smo prenočili; potniki iz enega avtobusa v hotelu »Vitkov«, iz drugega pa v CKM »Junior«. Dolga vožnja je terjala zasluženi počitek.
V petek, 23. julija, smo si, zaradi skromno odmerjenega časa, le bolj površno ogledali nekatere praške znamenitosti, med njimi zlasti knjižnico in muzej češke literature, kjer je bilo dovolj paše za. oči. Še večje zanimanje je vzbudila »Loreta« s slovito zakladnico in občudovanja vrednimi umetninami iz zlata. Seveda smo dobršen del razpoložljivega dopoldneva porabili za ogled Hradčanov in blizu 600 let stare staromestne ure. Kajpak nismo izpustili niti obiska v znameniti pivnici piva »Pri Fleku«. Po kosilu smo se razpršili po praških trgovinah, saj so vsakogar »žulile« krone, ki jih je bilo pač treba vnovčiti za kopico večjih ali manjših želja.
Naslednji dan nas je pot-'
Sladkorna bolezen na
Med bolezenske tegobe, ki pestijo sodobnega človeka, spada tudi sladkorna bolezen — diabetis. Njen razmah je iz leta v leto večji. Samo v Sloveniji odkrijejo letno prek 1600 novih diabetičnih bolnikov. Ta hip se zdravi pri nas za diabetisom okrog 12.700 bolnikov, predvidevajo pa, da bo sladkorna bolezen zajela v naslednjih petih letih še kakšnih 21.600 ljudi.
Sladkorna bolezen je predvsem dedno obolenje, saj ima kakšnih 25 odstotkov ljudi dedno osnovo zanjo. Vendar se bolezen pojavi navadno največ pri 8 odstotkih teh oseb. Na pojav diabetisa vpliva namreč niz faktorjev iz
vodila do znanega zdraviliškega kraja Karlovy Vary. Tu smo si ogledali znamenitosti, zlasti pa ogleda vredno razstavo kristalnega stekla tamkajšnje specializirane tovarne, prav tako pa številna kopališča z zdravilnimi toplimi vrelci.
še bolj so nas s svojo lepoto in urejenostjo ogrele Marianske Lažne, tudi zdraviliško središče, s prekrasnimi parki, zdravilišči in igrišči. Ta dan smo se potegnili še do Plzna, kjer smo prespali. Tu je bilo zares prijetno, saj je po večerji v hotelu »Slovan« orkester nalašč za nas in najbolj plesa željne igral pozno v noč.
V nedeljo, 25. julija, smo imeli naporen dan. Iz Plzna smo se zjutraj odpeljali do Čeških Budjejovic, kamor smo prispeli sredi dopoldneva. Ogledali smo si znamenitosti mesta in se povzpeli tudi na 72 metrov visok stolp z 225 stopnicami, odkoder je lep razgled na mesto in njegovo okolico. Po kosilu pa spet na pot, proti obmejnemu prehodu Halamky, kjer
V Narodnem muzeju so 1. septembra odprli razstavo »Prazgodovina Slovenije«, s katero bo ta slovenska kulturna in znanstvena ustanova proslavila 150-letnico ustanovitve.
Razstava v Narodnem muzeju bo prikazala glavne ostaline materialne kulture od najstarejših časov do mlajše železne dobe. Paleolit, starej-
pohodu
zunanjega okolja, predvsem preveč kalorična brana z obilico sladkorja in maščob, debelost, premajhna telesna razgibanost, stalna psihična preobremenjenost itd.
Zaradi nenehnega širjenja diabetisa in težkih bolečin, ki jih prinaša, če bolezni niso pravočasno odkrili in kvalitetno zdravili (srčna kap, bolezni ledvic itd.) bo morala zdravstvena služba v prihodnje nujno izpolniti mrežo dispanzerjev za diabetike. Treba bo torej povečati število specialistov internistov in posvetiti vso skrb in pomoč socialno ogroženim diabetičinm bolnikom.
se je ponovila obvezna čezur-na formalnost, le, da so nam ocarinili tudi vse nakupljeno, kar je presegalo vrednost 300 čeških kron. Zoper to ni bilo zdravila in siceršnja dobra volja je tudi to brž pregnala.
Do Dunaja je pot potekla normalno, le, da zaradi zamude enega izmed naših dveh avtobusov izletniki razen krožne vožnje niso na Dunaju videli ničesar, potniki drugega avtobusa pa so si medtem ogledali še znameniti Schonbrun, čeprav je bil sam dvorec že zaprt. Nato smo odbrzeli naprej proti Semmeringu, kjer smo si izprali »razsušena« grla, se spotoma za hip ustavili v mestecu Kindberg, kjer imajo čudovit razsvetljen slavolok in zares lepe vodomete, nato pa do Podljubelja, kjer so nas, kot so to obljubili, čakali, da bi nam postregli, čeprav je bila ura že daleč čez polnoč.
No, in tudi na poti do doma je šlo vse gladko. Vrnili smo se zadovoljni, čeravno precej utrujeni, saj smo te štiri dni »presedeli« kar lepo število ur, spotoma pa videli veliko lepega in zanimivega. Razšli smo se ob skupni misli, da se bomo še velikokrat srečali na tako prijetnem izletu, kakršen je bil ta po bratski ČSSR.
ša kamena doba, bo tokrat prvič v celoti na ogled, kajti razen najdenin iz Potočke zi-jalke in Betalovega spodmola to gradivo v Narodnem muzeju še ni bilo razstavljeno. Gradivo za razstavo je tako bogato in, postavljeno po dobah, ki so si sledile, tako navezujoče se drugo na drugo, da bo ta vpogled v slovensko prazgodovino bržkone eno doslej najtehtnejših dejanj slovenske znanstvene dejavnosti v zadnjem času. V treh dvoranah in na hodniku v Narodnem muzeju bodo razstavljeni predmeti z depojev Narodnega muzeja ter sposojeno gradivo iz obdobja žarnih grobišč iz Pokrajinskega' muzeja v Mariboru, Ptuju in celjskega Mestnega muzeja.
Edinstvena oz. lahko bi rekli enkratna razstava je vredna vse pozornosti, zato vabimo člane kolektiva, da si to razstavo, ki ni gola informacija, pač pa je predstavljena prazgodovina Slovenije v vsem svojem blišču, ogledajo. Med najbolj privlačnimi najdbami pri nas vsekakor sodi sloviti grob ilirske veljakinje z zlatim diademom, ki je razstavljen v tretji dvorani.
(Informator)
Komisija Zveze Borcev pri sindikalnem odboru ZP Iskra je v letošnjem avgustu spet organizirala letovanje članov ZB v kampu na Dugem otoku. V izmeni 3. avgusta je na Dugi otok prišla skupina 50 nekdanjih borcev iz večine naših tovarn.
Vesela druščina nekdanjih borcev, se je kar brž vživela v prijetno okolje našega kampa. Sonca res ni manjkalo in se mu je celo bilo treba izogibati in krepko gasiti žejo. Niti najmanjše pripombe te dni niso imeli na kakovost in količino hrane. Še zlasti ljubitelji okusnih morskih rib so dobro prišli na svoj račun. Prijazno osebje, ki ni skoparilo z ustrežljivostjo, je le še izboljšalo vzdušje, vendar pa je bilo pogrešati tesnejših stikov z upravnikom kampa.
Tiste, ki so bili že prejšnja leta na Dugem otoku je prijetno presenetila novost-elek-trika, žal pa te izboljšave v kampu niso uživali dolgo, ker je agregat kmalu omagal v
svojem pretesnem prostoru.
Medtem ko so borci večino stvari na letovanju pohvalili, pa tudi ne morejo povsem mimo kritike. Letovanje na Dugem otoku bi lahko bilo še prijetnejše, ko bi bilo na razpolago več možnosti za družabno življenje in vsaj nekaj najpreprostejših športnih objektov, kjer bi si vsakdo lahko izbral tisto, kar mu je najbliže. Tudi sami šotori že glasno kličejo po obnovi in tega naj bi na Počitniški skupnosti ne prezrli, kakor tudi ne, da bi bilo potrebno bolje poskrbeti za higieno v kampu.
Sicer pa je letovanje nekdanjih borcev minilo prehitro tako, kot prav za prav prehitro mine vse lepo in prijetno. Spet so se vrniii na svoja delovna mesta, prežeti z željo, da bi se še kdaj srečali na Dugem otoku, kjer je toliko možnosti za prijeten oddih in zdravilno »namakanje« v morju ali v slanem jezeru.
-P-
Zgoraj: le balinanje so si letovalci lahko omislili; spodaj: od njih je bilo odvisno dobro počutje dopustnikov
ISKRA —
TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV LJUBLJANA, SAVSKA CESTA 3
sprejme
na delovna mesta pripravnikov
—	3 ELEKTROTEHNIKE
—	2 STROJNA TEHNIKA
—	2 EKONOMSKA TEHNIKA
Kandidati bodo po 4-mesečni pripravniški dobi razporejeni na delovna mesta v tehničnem oziroma finančnem sektorju.
Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe na kadrovski oddelek tovarne.
—J. P.—
V Narodnem muzeju v Ljubljani odprta razstava »Prazgodovina Slovenile«
Dva čudovita dneva ob Kolpi
V Iskrinem kampu ob Kolpi, blizu Metlike — Čudovito okolje in prijazni ljudje .
V soboto sva se odločila, da za zaključek letošnje poletne sezone pogledava še v našo prelepo Belo Krajino, polno sonca, grozdja in žlahtne kapljice ter srčno dobrih ljudi. Tako naju je pot zanesla v Metliko, kjer sva namenila postaviti najin wigwam (kdor Karla Maya ni bral, v pojasnilo: šotor!). Poznavalci so nama svetovali: »Pojdita v Iskrin kamp!«
Iskrin kampi? Torej so se napovedi direktorja semiške tovarne uresničile! Saj smo iz Iskre, torej pojdimo pogledat. »Nekam naju bodo že dejali«, sem si mislil in odpravila sva se po cesti proti Črnomlju kake 3 km, ko že pot zavije proti Kolpi.
Kot že rečeno: bila je sobota, zadnja v avgustu, sonce se jc že nagibalo k počitku, ko sva pripeljala v kamp. Pred vhodom stoji tabla, na kateri piše, da je ta kamp last Iskrine tovarne kondenzatorjev v Semiču, in da ima-
jo pri vseh uslugah, ki jih uprava kampa nudi, prednost člani celotnega kolektiva ZP Iskra! Torej nobene diskriminacije! In res, sprejeli so naju z odprtimi rokami, in nama dodelili dve ležišči v sobi nad restavracijo.
Druščina tega dne je bila zelo razigrana, saj so igrali marljivi godci za ples, in resnično sc je vrtelo vse: staro in mlado, veseli in nekateri že ginjeni. Ta dan so bili na izletu v Beli Krajini tudi člani tovarne elektromotorjev iz Železnikov, ki so po ogledu semiške' tovarne imeli prav tu svoj weckend (vikend), in se kar niso in niso mogli ločiti od hitre postrežbe, polnih kozarcev in prijetnega razpoloženja, ki so ga ustvarjali veseli ljudje, muzika in mali-gani. Toda šofer avtobusa jc bil in ostal neizprosen ...
Mladina iz bližnje in daljne okolice pa je še ostala, se veselila in uživala v svoji mladosti, prijetni družbi in
Spet
na ^rigiav
Kaže resda, kot bi delo Planinskega društva Iskra po nekaj uspelih akcijah spet zaspalo. Vendar pa temu ni povsem tako, saj prav te dni teko živahni pogovori in tudi že konkretne priprave na letošnjo, vsekakor največjo akcijo — to je na bližnji pohod članov Planinskega društva Iskra na Triglav.
Za ta množični izlet naših planincev dajemo danes le nekaj okvirnih informacij, da se bodo interesenti lahko že pripravili na ta vzpon, medtem ko bomo prihodnjič objavili prav vse, kar morajo vedeti člani društva, ki se bodo izleta udeležili.
Predvidoma bo izlet na Triglav 25. in 26. septembra s tem, da bo število izletnikov omejeno na največ 150. Omejeno število udeležencev pohoda narekujejo nekatere okoliščine, zlasti pa še vprašanje prenočevanja, saj bo že za predvideno število udeležencev razen koče na Kredarici treba za prenočevanje -zagotoviti še tri bližnje planinske postojanke. Večja udeležba pa je končno nesmotrna tudi zaradi tega, ker bo teže zagotoviti popolno varnost slehernega udeleženca na poti, zlasti pa še planinstva manj vajenih. Prav za to imajo člani Planinskega društva Iskra prednost pri prijavah, v kolikor pa le-teh ne bo' za predvidene 4 avtobuse, se bodo lahko prijavili tudi drugi člani kolektivov Iskre.
člani Planinskega društva Iskra se bodo izleta udeležili ob lastnem prispevku 20 din, drugi člani kolektiva pa bodo za izlet morali odšteti 50 din. Pri tem kratek pouk: če se včlaniš v Planinsko društvo Iskra, plačaš letno članarino 12 din in tako že pri samem izletu na Triglav prihraniš 18 din! Torej! ...
Organizatorji bodo poskrbeli za solidno vodstvo izleta, za gorsko reševalno in zdravstveno službo, česar naj ne prezrejo zlasti manj izkušeni gorniki. Svetujemo pa vsakomur, ki se izleta namerava udeležiti, da si za izlet oskrbi ustrezno planinsko opremo, t. j. udobne gojzerice, po možnosti pelerino ali kaj podobnega, toplo obleko in pokrivalo, saj nas v tem času lahko preseneti včasih posebno v hribih kaj muhasto vreme. Izlet bo v vsakem vremenu.
čudoviti naravi. »Lunca je videla, mam’ca pa ne ...« (slovenska narodna).
šele drugi dan sem si lahko vse naokoli temeljiteje ogledal in ugotovil, da je kamp na čudovitem kraju ob »belokranjskem morju — Kolpi«, blizu Metlike, vendar proč od mestnega trušča in ropota.
Raj za ribiče in ljudi s fantazijo. Plavalci, čolnarji, kanuisti in kajakaši, vsi bi tu našli polno razvedrila (neplavalci imajo poseben bazen). Revmatiki, ne boste se prehladili, voda ima 25° C (poleti pa tudi 29° C!). Sploh pa, kaj bi vam pripovedoval — v soboto bo spet ples, pojdite in prepričajte se.
Z restavracijo (kjer je odlična kuharica!) in celotnim kampom upravlja sindikat, člani sindikalne podružnice tovarne v Semiču so opravili na stotine »udarniških ur« (čudno se sliši leta 1971, kaj!?), da so uredili teren, speljali cesto in nasadili topole in postavili šotore.
Kdo je dal pobudo, mi niso vedeli povedati, za izgraditev kampa pa se je močno zavzel direktor tovarne, DS je izglasoval sredstva, duša vse gradnje pa sta bila v prvi vrsti tov. Jože Kočevar in sindikat. Povedali so, da je to, kar danes stoji, šele začetek Iskrinega rekreacijskega centra na Kolpi.
Hvala vsem za prijetno bivanje in toplo počutje v Beli Krajini, pa kmalu nasvidenje!
Igor Slavec
Alpinisti na Mont
ZZA
Bfancu
Skupina alpinistov, članov planinske sekcije Planinskega društva Iskra v Zavodu za avtomatizacijo je sklenila počastiti srebrni jubilej Iskre in desetletnico obstoja ZZA s plezalskim vzponom na najvišjo goro v Evropi.
Odprava mladih alpinistov ZZA je šla na pot v noči med 20. in 21. avgustom. Zbirno mesto so imeli pred zgradbo Zavoda za avtomatizacijo na Tržaški cesti, kjer so še zadnjič pregledali vso potrebno opremo za ta zahtevni vzpon, kakor tudi tri pohlevne »fič-ke«, s katerimi so odšli na pot.
Za ta svoj vzpon so se pripravljali precej dolgo, skrbno načrtovali celotno pot in ob odhodu so bili optimistično razpoloženi, upajoč, da se jim bo vzpon posrečil brez večjih zapletov, k čemur naj bi v dobršni meri prispevalo tudi vreme.
Vzpon vrlih alpinistov ZZA na Mont Blanc bo vsekakor največji dosežek Planinskega društva Iskra, oz. njegove sekcije v ZZA in ob slovesu smo jim zaželeli vso srečo in zares ugodno vreme. Obljubili so nam, da bodo po povratku z Mont Blanca v našem glasilu vsaj na kratko opisali to svojo zahtevno turo in doživetja na njej, vse
V Poreču je letovalo 120 gostov iz Češke
Že nekaj let sem v okviru stikov med obema kolektivoma na naš prelepi Jadran prihajajo tudi delavci in delavke* naši Iskri sorodnega podjetja »Metra« v Blanskem na Češkem. Letos so izrazili željo, da bi radi letovali v Poreču, vendar jim zaradi že tako skromnih zmogljivosti v tem našem domu, letovanja tam ni bilo mogoče oskrbeti.
Zato so si v Zeleni laguni v Poreču uredili prijetno taborišče, saj so dobro opremljeni za kampiranje. Tudi prehrano je uspelo oskrbeti v samem kampu tako, da so jim dnevi, odmerjeni za po-
čitek v Poreču, potekali kar se da prijetno.
V celoti se je v treh izme--nah na letovanju v Poreč i zvrstilo 120 delavcev in delavk iz Blanskega, ki so se dodo-brega naužili sonca, saj te tedne res ni bilo skopo in osvežujoče kopeli v letos skoraj pretoplem morju. Enotni so si bili v ocenah, da so bili z letovanjem v Poreču nadvse zadovoljni, le žal so jim izmene vse prehitro minile. Vsi po vrsti so se vračali v domovino z eno samo željo, da bi si tudi prihodnje leto lahko privoščili nekaj prijetnih in breskrbnih dni počitka v Poreču.	—J—
PISMA BRALCEV
POZDRAV OD VOJAKOV
Tov. urednik!
Po dolgem času se spet javljam z nekaj vrsticami. Služim zadnje dni vojaškega roka v Puli. Lepo se vam zahvaljujem za redno pošiljanje časopisa »Iskra«, saj ste mi s tem omogočili boljšo informiranost z dogodki v podjet-
ju. Vsem zaposlenim, zlasti še delavcem v pripravi P^teria-Ia, obrat I. tovarne IsiliH v Novi Gorici pošiljam lepe pozdrave in jim želim mnogo delovnih uspehov in kmalu nasvidenje.
Mornar Silvan Pušnar,
V. P. 4370 Pula
skupaj pa podkrepili tudi s kakim prepričljivim posnetkom s poti.
ZAHVALA
ob prerani izgubi ljubljenega moža in tatka
BORISA KRYŠTUFEKA
se iskreno zahvaljujem vsem njegovim prijateljem, sodelav cem in znancem, delovnemu kolektivu ISKRE, pevskemu zboru ISKRE, godbi, zdrav stvenemu osebju in darovalcem cvetja za izrečeno sožalje, spremstvo na njegovi zadnji poti in tople besede ob njegovem grobu.
Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoča žena Babi in hčerka Darja
ZAHVALA
Ob smrti drage sestre in hčerke
MARIJE VETERNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem obrata ATN — releji in tehničnih služb ter sindikalni podružnici tovarne »Elektrome hanika« v Kranju, za izraze sožalja, podarjene vence, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti.
Sestra Zofka in starši
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta
JOŽETA JENKOLE
s": iskreno zahvaljujemo so delavcem obrala ATN in od-dt"vu montaže stikalnih ur v obratu »Števci« v tovarni »Elektromehanika« Kranj, za izraze sožalja, podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hčerki Mira Zavašnik in Ivanka Jcruc
DOPISUJTE V ISKRO!
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Sile — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji-' »CP Gorenjski tisk« Kranj