~xH, 1960, lltr. 2'~- 1ao) L1 puhl4kacljo ustrezne ~onle-
rence pod nMlovom „Land Utilization. Methods ,md Pro-
blems of Research" (Polish Academy o( Sciences, Institute 
of Geography, Warszawa 1962). 
lt W. Rouhitschek, Oie regio1111le Differenzienmg dr:r 
agraren Bodennutzung 1935 im ~utigen ~bie t der 
Oeutschen Demokratischen Hepublik. Pe t. ;\litteilungc-11, 
Gotha 1959. 
h ~rim. e. t:nyedl, itinc Methodc for ille Abgt'en!tUHg 
von landwirtscluiftlichen Ruyon (v publikaciji „Problems o( 
Eeonomic Regions", ~grnphi.al St.udiers, Warszawa 1961). 
1s Prim. poročilo A. N. Rakitnikova , ,,Ekonomiko<geo-
grafičeskie issledovanija sel'skogo hozjajstva" v knjigi „Snv-
j;tskaja geografija" (Moskva 1960), str. 366- 379 in por-0-
i·ila l. Silvestrova, L. N. Sobolo,·a in I. N. Raldtnik.ova v 
publikaciji .,Land Utilization'·, navedeni pod 10. 
I. Crkve1nčic , Zagreb - \ ' . Kleme111 čič , Ljub lj ana 
Razvoj in rezultati agrarne geografije v Jugoslaviji 
J1Ugoslovanski geografi so v svojih de lih ved11-0 
obravnavali tudi agrarnogeog.rafske probleme. 
jihove študije o agrariru izrabi tal, agrarnem 
prebivalstvu in agrarnih naseljih so slonele na 
kriti.oni analizi vseh faktorjev agraI'llle dejavnosti 
in 111jihovem odnošajtl napram ostalim gospodar-
skim panogam. 
Lahko bi našteli ,·eliko takih del že iz pred-
,·oj111e dobe; to so predvsem številni članki, mono-
grafije, dise,:tacije in podobl!lo. Na žalost pa so ta 
dela ostala javnosti manj 7.illana in večinoma brez 
praktiane vrednosti predvsem zaradi tega, ker 80 
geografi v glavnem proučevali m.a:njša in :,,a prakso 
neZllll1imiva področja , torej le manjše prirodne 
enote homogenih karakteristik, a ne probfeme 
sestavljene in bolj komplek'sne geograCske enote 
funkcionalnega 7.illačaja. Raziskave 80 se poleg 
tega vršile s stališča že manih' koncepcij poedinih 
vej stroke in so manj izhajale iz procesa sodob-
nega drružbenega razvoja, odnosno iz kompleksne 
problematilre ·dolooenega področja. Omejile so e 
torej v prvi vrsti 111a opisowmje zunanjih pojaYo,·. 
a pri tem niso opozarjale 111a notranje procese. 
Zaradi vsega tega je logiQno, da rezultati raziskav 
niso mogli zadovoljiti sodobnih 'potreb. 
Taka dela jugoslovanskih geografov 111a pod-
ročju agramogoografslre problematike so odraz 
tedanjih omejenih mat.eriahrih možnosti, malega 
števila znanstvenega kadra, pomanjkanje dobro 
orgarniziranih inštitut.ov in dolo~1e znanstvene 
koncepcije. 
Po vojni so iSe okoliščine aioer izboljšale, a ven-
dar še ne moremo biti zadovoljni z dosedanjimi 
rerultnti, predvsem pa še ne z 111ezadostno aktiv-
nos~o geografov na 1lem področju geografske zna-
nostl. C.e bi analizirali posamezne članke in manj-
še prikaze agrarnih problemov ter elementov 
agrarne pokrajine, bi videli, da tudi med pred-
vojnimi. deli jugoslovanskih geografov ni tipično 
agramo~oografskih študij. Te ee pojavljajo šele 
po voj:ru. Kot sintew neb.terih predvojnih študij 
o naseljevanju in naseljih Slovenije, kakor tudi 
svojih del o naseljih .je S. Ilešič leta 1950 izdal 
delo: ,,Sistemi poljske ·razdelitve ina Slovenskem".1 
Nekoliko dopohtjeno je bilo 't.o delo pozneje tiska-
no tudi v ~šlrem jeziku2 po zaslugi prof. Hart-
keja iz M-a.icbna. V tem <ielu avtor klasificira in 
razlaga posam.eme tipe ppljelce razdelitve a •ta-
11 
lišča razvoja karakteristik .in !Ugodnosti za BOdobno 
transformacijo , pogojeno s kolektivizacijo agrar-
nega gospodarstva. Izhajajoč iz pojmovanja, da je 
agrarna pokrajina deloma fosilizirana sled pred-
hodnega socialriega in gospodarskega razvoja do-
ločene pokrajine smatra, da more dati proučeva­
nje remljiške razdelitve, znanstveno ospovo za 
kolekti,u.acijo, oziroma za podružabljanje :remije. 
V razmerah našega povojnega družbenega in go-
spodarskega razvoja so bila taka de la :relo pri-
vlačna, zato omenjena štu<liia S. Ilešiča ni samo 
pritegnila geografe, temvec tudi sociolo&e m 
zgodovinarje. Prav ta študija je dala vzpodbudo 
mnogim mladim geografom iz Slo~je in osta-
lih republik za podobne raziskave. Zaradi 111jwega 
moanega vpliva so v prvi povojni f.azi gioogr~fsl«-
dejaVJ1osti vsa tovrstna dela smatrali za' tipično 
agramogoografska. Vamio pa je pri vsem tem 
poudariti, da so kljub originalnim koncepcijam 
S. Ilešiča, vse študije močno s ledile metodološkim 
prijemom nemške in avstrijske literature, ker je 
pač le-ta n eposredno obravnavala tiudi· probleme 
naših krajev odnosno povsem sorodne probleme 
ostale Srednje Evrope. Vkljub temu pa so se prav 
moQno oplajale tudi od ted8111je francoske, agra.r-
nogeografske in agramo-hist.orične šole ter clrugih 
študij te vrslle iz Zapadne Evrope (Belgija). 
V istem času je A. Blanc, francoski geograf, 
pripravljal svojo diaertacijo na Goografskem in-
stitutu v Zagrebu, katero je leta 1957 izdal v 
Pari2'lll pod naslovom „Croatie Occidentale".S V 
tej svoji a.ntropogieografski šrudiji gospodars~o in 
d.ružbel!lo heterogenega dela Hrvatske je A. Blanc. 
velik del vseb,ine posvetil prav agrarni problema-
tiki. ra osnovi pod.robne anal:ire naseljevanja in 
tradicionalnega gospodarjwja je A. Blanc prika-
zal razvoj naselij in agrame st.11ukture tega dela 
Hrvatske. Zelo nadrobno je določil tipologijo 
kombinacij posestne strukture in remljiške razde-
litve. Pri tem je sedanjo zemljiško razdelitev po-
jasnil z razdelitvijo posesti v zvezi . z razkrojem 
starih družinskih zadrug (od 19. stol.) in socfobno 
intenzifikacijo agramega gospodarjenja. Razvoj 
agrarne pokrajine v glaV111em karakterizi.ra· s 1pre-
obrazbo samotnih kmetij z zbrano posestjo (oelki) 
v vasi z razmetanimi paroelami posame'miii go-· 
spodarstev. A. Blanc je torej razširil vsebino 
agramogoografskicga raziskovanja na niz ielconom-
tkihi 11 10cialnih problemov, kater.. pole1 tega 
• 
l.-' ' V ' " '" ' l ,. li1ou-1 , razvo31110. SVOJO stluru.Jo Je vnese tum 
koncepcije franoosk,e geografske šole, kar je v 
veliki meri dopr.i;neslo k obogatitvi vsebine in 
metod 111.aših agrarnogeografskih študij v povoj-
nem razdobju. Predvsem je ~ačilno, da je delal 
na tistem področju Hrvatske, kjer so bile spre-
membe agrarne pokrajine i:n.agrame striukture od 
sr,edine 19. stoletja zelo intenzivne. S tem so bili 
<lobljeni zanimivi t'lezultati s področij Vojne Kra-
jine in Civilne Hrvatske, katerih posebnosti in 
problemi so se med seboj matlno razlikovali. Pod 
vplirnm zgoraj ;navedenih avtorjev so dali po-
dobne- agramogeografske Štludije tudi mlajši ju-
goslovanski. geografi: I. Crkveučic je v svoji 
disertaciji4 o pi;igorju gorskega niza Ivančioe ob-
delal razvoj a_gra!lle pokrajine, v glavnem od 16. 
stoletja dalje. ra osnovi analize go~te in pri-
mame a1aseljenosti kakor tudi tempa m cas:i 
~krundame kolonizacije od 16. stoletja in analize 
različne gospodarske in socialne sroukture delov 
primarne in sekn.indarill!e naseljenosti je avtor opo-
zoril na socialnoekonomsk,o pogojenost različ:urih 
oblik vaških naselij :in njihove :remljiške razde-
litve. Ovrgel je tore j tohnačeuje e1D1.ične pogojeno-
sti vaških naselij in ~ernljiškie razdelitve. V razli-
ko od prej$11jih avtorjev j,e bolj nadrobno obdelal 
pogoje nastanka in dolge ohranitve samotinih 
kmetij s oolkiwn, pov1eza:nih v zadrugah, katere po 
mnenju avtorja niso mogle biti brezpogojno dru-
žinske rustanoV1e, tem,eč socialnoekonomske oraa-
nizacije, 0$1ovane in oskrbo,·ane Po volji fevdafca. 
Avtor je obdelal tludi hitri tempo delitve posesti, 
do katerega je prišlo zaradi razkroja zadr.ug od 
druge polovice 19. stoletja. To delo o 1Mjgosteje 
~lje;i,.em. :in aararno [najbolj siromašnem predelu 
panonskega pod'ročja Hrvatsk,e je pokazalo torej 
vzroke ~elo majhne ~1 ~rag_m~tarne pose.~~ od-
00$10 vzroke pretv~irJanJa kMJa v pr-0letaI'lZlrano 
področje. V pokrajini še vedno dominirajo agrar-
ni elementi, ve;ndar kmetijstvo že zdawiaj me mo-
r,e zagotoviti obstoja njenemu prebivalstvu. Od 
druge polovice 19. stoletja je postal ta predel 
najmočnejše ie:migracijsko področje Hn-atske. 
Disertacija J. Medarica5 o historianih pogojih 
razvoja !Sistema izrabe tal v Poreški kotlini ,od 
konca segr,egacije (1886) do pn°e svetovne vojne 
v prvi vrsti ,analizira mlajši razvoj agrarne struk-
ture in agrarne pokraj:ine tega dela Hrvatske. Kot 
ekQnomist iznaša v svoj<em delu p<1111embne eko-
nomske in socialne podatke o razvoju agrameg~ 
gospodarstva. Obdela pl"'ehod od tropoljnega go-
spodarstva z ledino in prisiln:i:m plodoredom v 
tropoljno rotacijo brez ledine, kar se je zgodilo 
koncem 19. stoletja. S oom v zvezi se j e spreme-
nila tradicionalna zemljiška razdelitev ina delce. 
Dotakne se tiudi odnošaja med plugom in obliko 
parcel ter pokare da so "podolgovate parcele odraz 
cepljenja posesti. Tudi Medaric obdela pogoje in 
tempo razkroja hišnih zadrug in difene.nc:ira vaška 
gospodarstva po socialnem statusu in ekonomskih 
zmo2jllostih. S tem dielom je avtror povečal število 
sond agramogeografskiega raziskovanja v agrarno 
najpomembnejših področjih Hrvat:ske. 
16 
V d 'h d 11 ':l.h J la ·' 1 "·l rugi po l'OCJ ugos V1.Je 111e niso vrs1 ,e 
take geografske raziskave 111ajveč zaradi tega, ker 
vzhodni predeli Jrugoslavije vse do najnovejšega 
časa 111iso imeli. katastra, ki je osno,·a za vsa dela 
take uste. 
O pregledu razvoja katastra in karakteristikah 
katastrskih map Jugoslavije je bilo govora na 
:i.ntem.acionalnem agrannogeografskem simpoziju 
v Varšavi 1960. leta.6 
Iz inavedwiega je opaziti, da so se avtorj i 
agramogeografskih del takoj po vojni omejev.ali 
le ina proučevanje raz,·oja 111ekaterih elementov 
agrame strukture in agrarne pokrajine, v glavµem 
torej 111.a razvoj v preteklosti, 11nanj pa so Pos.večali 
pozornost sodobnim agrarmm razmeram in p1'0-
oesom razvoja. Pobudo za obogatitev agranogieo-
grafskega proučevanja je zopet dal S. Ilešič. Za-
radi tako velikih razlik med tipi jugoslovanskega 
agramega gospoclarstrn in hitrih sp11ememb -
socializacije ~emljišča :in moan.e rurbanizacije -
se je pokazala ttudi potreba po Icartirainju načina 
izrabe tal. S lleln kartiranjem se je začela druga 
povojna faza agrarnogeografslrega proučevanja v 
Jugoslaviji. 
Uspe$Uo kartiranje izrabe tal v Veliki Britaniji 
iu osnovanje posebne komisije (hiventory of 
World Laind Use) pri UGI leta 1949 v Lisbooi, je 
dalo 'impulz za tako telo. S. Ilešič je že leta 1952 
v svojem članku Mednarodna proučevanja izrabe 
taF ·_pokazal potrebo po takem delu :in je dal 
os;no"na navodila v smislu navodil \Vorld La!nd 
U.se SurV1ey. Takoj zatem se je osnovala pri 
Jugoslovarnskem 111acionalnem komitetu tudi Po-
sebna Komisija za raziskovanje izrabe tal. Komi-
sija si je postavila nalogo, da izvede izdelavo 
podrobne karte izrabe zemljišča za celotno Jugo-
slavijo, ki bi se lahlro vključila v svetovno karto 
izrabe tal. Toda pokazalo se ~h da zaradi porrumj-
kainja primemih kartograt • " osnov, dobro or-
gMriziranih :inštitJutov in finančnih sredstev teg.a 
zaenkrat ni mogoče izvesti. Zato je Komis:ija pri-
poročila svojim članom, o.a delo zafuej,o v okviru 
svojih republik, vsaj na Jnajbolj prirnemih tipičuih 
področjih. 
V smislu 111.avedea:rih sugestij so se prva dela 
začela v Sloveniji. Tukaj so razliana diplomska 
dela, disertacije :in druge monografije vsebovale 
prikaze 111-ač:i.na izrabe tal, večinoma v okvirih ka-
tastrskih občin ali samo njihovih posame:mih de-
lov. Pomeje so se podobna dela Pojavila tiudi v 
dr,ugih jugoslovanskih geografskih centrih, v prvi 
'Vl\5ti v Zagrebtu ;in Beopradu. Pokazalo se je, da so 
taka dela potrebina .en regionalnem planira;nju in . 
pri ramih lllrhanistianih planih pa so jih zato s 
posredovanjem geografov sprejeli tludi različni 
urba;n:i.stični :inštituti v Ljubljani in v Zagrebu. 
Slednji je v okviru regionalnega plana okraja 
Krap:i.ne8 izdelal karto izrahe tal za celoten okraj. 
To je do sedaj inajVlečji kartiran prostor v J1Ugo-
sladji. Podroben prikaz razvoja in vsebine karti-
ranja izrabe tal v Jugoslaviji je dal S. Ilešič 1na 
že ome;njenem intemacioinalnem kolokviju v Var-
šavi leta 1960.9 
• 
H\o- l 1 1 1 - , f 1 
r'iase kart:lranJe se Je omeJeva o samo a1a pn-
kazovainje glavillih katiegorij izrabe tal. OčitJno je, 
da taka dela niso mogla zado,·o ljiti llliti zahtevam 
m.anosti niti potrebam prakse. Niso ,·sebornla 
osnovnih elementov iz sodobnega razvoja izr,abe 
tal, temveč so samo registrirala njegorn trenutno 
stalllje. V tem času so poljski geografi ina iniciati,o 
J. Kostrowickega v 2JJ1a1Jni m eri razširili vsebino 
osnove, ki jo je dala World Land Use Survey in 
so v kartiranje vnesli 111iz aspektov •iz agranne 
ek010omije. V prvi vrsti vse tiste elemente, ki 
pripomorejo h klasifikaciji tipov agra11nega go-
spodarstva. 
Irntenzhmi i.n koristll1i stiki jugoslovanskih in 
poljskih geografov so v 7ll11l1lni m eri obogatili 111a • e 
kartirainje. Vaoon je bil tudi vpliv t. im. socialno-
geografslre šole \V. Hartk.eja iz Mi.inchna. Ta 
namreč poleg kartiranja ekonomskih elemento, 
daje vdik poudarek kartiranju sociah1ih elemen-
tov. Pri tem pa V<ellldar ne gre prezreti, da so že 
pr,ed tem izrazito, včasih še kompleksnejšo soci-
alnogeo~afsko pot v agrarni ~grafiji !Ubrali 
nekateri mlajši francoski ~grafi (E. Juillard, P. 
Brunet), čeprav z manjšim poudarkom na karti-
ranju. Vse tJe pobude iz sveta so bife za llilsa 
proučevanja zelo korisme. V p<>9ojih socializacije 
našega agramega gospodarstva 10 hitre industri-
alizacije odnosno turbanizacij,e ima analiza social-
nih elementov velik pomen, zlasti ker daje rezul-
tate, ki kažejo ~ · diferenciranost sodobnega raz-
,·oja agramega gospodarstva in ostalih geograf-
skih pojavov, ki~ s 'tel11 razvojem vzročno tesno 
poyezani. Očitno je, da je takšno kartiranje bi-
stv~o spremenilo prvobitni značaj kartiranja. 
Kartografski prikazi IIUSO glavru cilj, temYeČ samo 
sre'dstvo, da se določijo tipi agrarnega gospodar-
stva in spoZ111.ajo domiiruu1tini procesi rnjihovega 
sodobnega razvoja. Iz tega sledi, da se 111e more. 
razpravljati o prednosti te ali one metode karti-
ranja. Smatramo, da se te med seboj dopolnjujejo. 
Potrebno je ruporabljati tistJe metode, ali elem ente 
posame2l!rih metod, ki najbolj ustrezajo namenu 
dela in razmeram dolooenega prostora. Prepričani 
smo, da bodo šele taka slrup!lla kartiranja, 101>ej 
kartiranja načina izrabe tal, ekonomskih in soci-
alnih elementov, dala rerultate, ki so bistveni za 
pop<>Ino agrarno geografsko delo. 
Jugoslovanski geografi so se že oa začetka 
zavedali, da samo kartiranje načina izrabe tal ne 
izpolnjuje vsebine agrame geografije in da je 
treba delo preusmeriti. Zaradi tega je bila J.eta 
1958 na V. kongresu ~grafov Jugoslavije v Ti-
togradru oSlllovana Komisija za a~rame strlt.lktl.11'e 
in agrarne pokrajine z mnogo siršim delovnim 
področjem. Zelo bogata problematika, ki jo na-
laga naš družbeni i.n ekonomski razvoj, močni 
kontakti z drugimi agramogoograCskimi centri v 
inozemstvu, predvsem; s poljskimi, omogočajo, da 
je delo Komisije i.n~vno in vseb~sko bogato. 
Naše raziskave t>bsegajo m.ači.lne primere;-v 
glavnem v mejah katastrskih občin in zajema.jo 
vse večje število podatkov ekonomskega in soci-
alnega značaja. Prizadevamo a:i pl'i te:m, da so 
17 
111 1 t - f , f , f ·1.ri_' ·• 1 , f I U 
rutSI reru tati vseomsko alctWl 1 m v prrucs1 ap -
kativini. V !llaŠem ddu izhajamo s stališča, -da j,e 
agrarni geografiji izhodišče proučevanje agrarne 
pokrajine10 v vseh b1jenih, tudi nekmetijskih ele-
mentih. Smatramo, da morajo agrarni ~grafi 
spremljati vse pojave, ki jih Y pokrajini· povzroča 
socializacija (kole ktivizacija), industrializacija in 
urbanizacija. Da bodo rezultati sodobni, moramo 
pri proučevanju opozarjati na ptX>oese, ki so v 
Loku, ker se ti v fizionomiji kraja odražajo šel<-
kiasne je. Zaradi rega se 111e smemo zadovoljiti 
samo s fiz.ionomsko tipo!oškimi analizami temveč 
moramo v prvi vrs li analhlrati tudi sociab10 
funkcijsko stran agrarnega prostora. Tudi za ju-
goslovanska agrarnogeografska proučevanja je 
njiho\"O socialnogeografsk,o obeležje samo po sebi 
umen1a nujnost. , 
Poleg agramogeografskih del moramo omeniti 
dela regionab10 ali ekonomsko-geografskega zna-
čaja preteŽino agraruuh področij Jugoslavije. Ta 
so še poseb!no pomembna zato, ker 111ak.alilijejo 
agramogeografsko problematiko v povezanosti s 
celomim geografslcim okoljem · obraV1I1.avanega 
prostora. Djuric1• nam je v delu „Pančevski Rit'1 
predstavil nastajanje in funkcijo •1oviega moder-
nega socialističmega obrata, ki je nastal po draugi . 
sveto'vm vojru med Tamišem in DOlll.aVO z reg1Ula-
cijo močvirnega re1,e.na ter postal za Beogr1ad 
pre hrambena oaza s poljskimi pridelki, sadjem 
m zelenjavo, perutJnino ter svežim in konze~ra-
nim mesom. Uvaja:nje novih specialnih Irultur 
bombaža', sončmic' ter m odernizacija vinogradov :ijt1 
sadomjakov ob izredno ugodnih priro d.nih pogo-
jih v sevieroYzh.odni Srbiji med Rrumunijo in Bol-
~arijo je obdelal Lutovac12 v delu „ eg,otinska 
krajina m Ključ". Lutovac je tudi v vrsti dr~gih 
region.al:nih študij ana liziral podobne pl'locese. 
Trarnsfomiacijo v tokru zadnjih dveh stoletij v 
kraškem zaledju Dalmacije je predstavil Friga-
novič13 v delu „Po lja gornje Krke" . Posebej so 
podčrtani procesi ddit,-ie parcel in posesti ter 
vplivi m9fue depopulacije v zadnjem desetletju 
na kmetijst,'6. · Podobne procese je analiziral 'V, 
Rogic14 v svoji' študiji ,;velebitska primorska _pa.: 
<lina". Evolucijo kmetijstva 111.a krasu osv;etljuje 
tudi Vasovi.c15 v knjigi „Lovčen in njegova Pod-
gori:na" . To je prikaz tipičmega prehodnega kra-
škega področja v jugovzhodnem delu Cl"l1e gore v 
Jugoslaviji, kjer se na majhni razdalji menja 
medit.er.ainski -značaj pokrajine ob morju z· 1lll'.Ilemo 
kontinentalnim v no1ranjosti. Z evolucijo pokra-
jine in gospodarstva v .fevdalnem in kapitalistič­
nem razdobju in karakteristiko gospodarstva v 
no,ih pogojih po drugi eveoovm vojni nam pred-
stavi spremenljivo vrednost i.n funkcijo pri.rodinih 
osnov rega področja v razlianih zgodovinskih ol:P 
dobjih. Pr,em.agovanje agrarno-gospodarske za<0-
.;talosti še 111edaVtno najmanj razvi~ga, a prirodpo 
ta kmetijstvo relo rugodnega področja Jugoslavije 
nam osvetljuje Krasnic.i.16 v delu „Društve,no geo-
grafske pro:rmne na KosoVlu i Meoohiji". Na tel1). 
področju z velikimi napori premagujejo probleme 
velilrega prirodnega prirastka, agrarno prenase- ~ ' 
ljuiost tet :r.ako:ren¾njene verske preJsodfre k td 
ustvarjajo pogoje za preobrazbo napol fiev'dalnega 
v moderno kmetijsko gospodarstvo. a:iačaj in 
razvoj kmetijstva v zaostali in odročni kraški po-
krajini ob bolgarski meji je proučil G. Vidanovic 
v svoji razpravi „ Vidlič-Zabrdje" .17 Hitro pre-
obrazbo kmetijskega gospodarstva od ekstenzivnih 
do intenzivnih oblik živinoreje s poljedelstvom in 
sadjarstvom,, do katere je pris1o v zadnjem sto-
letju v zaledju hitro razvijajočih se pristaniških 
mest Trstia in Reke, kjer prirodni pogoji za kme-
tijstvo niti iniso posebno 1Ugod:ni, je podrobno ana-
liziral Klem~čič18 v delu „Gospodarska geogra-
fija pokrajine me d Snemi.kom in Slavlnikom". V 
tem delu je podčrtia;na tudi kmetijsko gospodarska 
problematika tega pocfročja ob novi razmejit\i pu 
dl'fugi svetovtii vojni in priključitvi Trstia k Italiji. 
Problema, gorskih samotnih kmetij ,. Pohor-
skem Podravju in llltl zgornjem Savinjskem so se 
lotili I. Ga.ms, D. Mere in pa J. Medved. w, ,v, , , 
Poeebej je treba opowriti rna prizadevainja jugo-
'Slov.anskih geografov pri proučevanju planin. Med 
najobsežnejfu dela take vrste pa sodi delo A. 
Melika22 „Planine v Julijskih Alpah" . Melik be-
leži trudi tu prooos, ki je man tudi drugod iz Alp: 
prooes ~1azadovanja izkoriščanja plarnitn in !Uveljav-
lj;anja eksoonziV111ejših oblik planinskega pastir-
stva. Vplive hitl'le industrializacije in oelotnega 
komrleksa dr,užbenih sprememb v Jugoslaviji 111a 
planinsko pastirstvo po drugi svetovni vojni 111am 
osvetljuje KLemenčič2S v razpravi „ Probleme der 
Almwirtischiaft in Jugoslawi®" · Prebivalstvo iz 
gorskih področij se ~e vsa povojna leta hitro 
izseljuje v gospodarsko razvita področja, modem e 
oblike socializiranega kmetijskega gospodarstva se 
pa ,ie glede llltl prirodne po~oje v planinskem 
pastirstvu uveljavljajo :relo pocasi. Med podobni-
mi prouči.tvarni gorskega pastirstva v riaznih pre-
delih J1Ugoslavije je omeniti več študij M. Lutov-
ca, T. Kana.eta in drugih. H , i 5 
Načini obraWUlve agrannogeograf8kih proble-
mov se v geografskih delih po vsebini in metodi 
med seboj moč:no razli.kllljejo. Nekatera dela so 
bolj opisna in avtorji ne zahajajo v problematiko. 
Ker pojavov kvalitativno in kv~titatimo 1J11e a:na-
lizirajo, rezultatov posameznih del med seboj p.a 
rudi ine moremo primerjati. 
fuštitut za geografijo Uariv>erze ,· Lj'.lbljan.i 
ima kot eno temeljruh nalog agramogeografs:c_a 
proučevanja v Sloveniji illl Jugoslaviji. Vodstvo 
inštituta (Ilešič, Klemenčič) in predsedstvo Ko-
misije za agrarno geografijo pri Zvezi geografskih 
društev Jugpslavije (Crkvuičic) že tretje leto ko-
ordinirajo orgaarizirana agramogeografska prou-
čevanja po vsej Jugoslaviji Pri tem delu za ori-
entacijo z;elo dobro služijo vsa diela doslej manj 
orgaruziranega agramogeografslrega proučevanja , 
zlasti pri izbiri agramogeografskih elementov, ki 
jih kaže zaradi Laije primerljivosti povsod upo-
števati. Pri tem manjša področja proučujemo kot 
N1pre1Je;ttati vrne primere. 
Pri izbiri metod prouoevanja in tieritorijev smo 
UfOŠWvali: 
11 
a ) 'dele~ in razpored1tev ter ekoooms~o vrJ-
nost produkcije kultur kontinentaln·ega , srednje-
evropskiega (gorsko in panonsko varianto) ter me-
diteranske~a in submediteranskega tipa ; 
b) delez in razporeditev posameznih vrst živi-
ne z llljihorn ,ekonomsko vrednostjo ; 
c) v rproizvod~ri tehrniki vse oblike oJ primitiv-
nega motifuega do oblik vi.sok,e mehani:u,cije; 
d) , , organizadji kmetijsk,e proizvodnje od pri-
mifonih oblik individualnega gospodarsn·a z ele-
menti star.iJ1 oblik plemensko zadružne in srenjske 
ureclitv,e z prekvalificira;no delo,'110 silo, do najb.olj 
visoko organiziranih oblik kmetovanja in z vdi-
kim delom visoko kvalificiranega kadra v ok,·iru 
agrokombinatov ; 
e) v socialni dif,er,enciaciji v okviru privatnega 
sektorja -
1. v,eliko razliko v v,elik-0sti posesti od kmelij-
skih obratov z m8lllj kot fflin1 he ktarjem zemlje .• 
na slabo produktiViJlem gorskem svietu in kraškem 
svellu do kmetijskih obratov s 15 hektarji veliko 
posestjo in do 10 hektari obdelovalne zemlje na 
ra,l(lem in v ro<lovitni Panonski nižini, 
2. kmečke družine po starosti članov, družine z 
nizko produktivnimi družinskimi elani , srarimi 
"eč kot 60 let :iin družirue z večjim šteyj lom mla-
dih in vi.sokoproduktiwrih družinskih članov, 
3. kmečke družine glede 111a dohodek, družine 
brez dohodka iz,·en kmetijstva in družine z do-
datnim dohodkom iz,·en kmetijstva; 
f ) po prostor.ni in prometni oddaljenosti agrar-
no-produkcijskih področij od potrošnih pod1,,očij , 
produkcijska področja, ki so povezana s potroš:ii-
mi in odkupnimi oontri le peš ali s tovorjenjem 
na konju ali oslu v časovni oddaljenosti za v,eč 
kot dve 1Uri, manj oddaljena produkcijska področ­
ja, agrarno produkcijska področja, ki leie v 
neposriedini bližini odkupnih in potoošnih središč: 
g) po verski difo~ciaciji - področja, kjer 
prebivalstrn zaradi verskih predsodko ne g-0j i 
tistih kultur in živine, za katere ima kmetijstvo 
ugodne priroclnein iekonomske pogoje i111 področja, 
kjer produkcija ini odvisna od v,erskih predsodko1·; 
h) .J?O razpor,editvi z~mljišča na pose~h•a z 
zemljiscem v enem kosu m posestva, katerih po-
sest je razmetana in razdrobljena v ramih razda -
ljah od domačije. 
Vpliv navedenih faktorjev socialne :in eko;nom-
ske :narJn~e 111a agramog,eografske procese in 111a 
agramoekonomsko strukturo po različnih priro-
dino-geografskih okoljih pa moramo proučevati 
razvojno in v njihovi medsebojni povezanosti. 
Zakonitosti in tempo sprieminja,nja agrarne striuk-
ture od 111.ajmanj razvitJe v okviru ;individualnega 
do moder;nega :in racionalnega kmetijskega gospo-
darstva v okviru a_grokombinatov po posameznih 
priroclnogeografskifi in gravitacijskih področjih je 
zaradi izredno hitl'le, doslej še slabo 7lnanstveno 
prou~ dinami.ke družbenih sprememb ena od 
temeljnih nalog jugoslovanskih g,eografov, še po-
sebno tistih, ki se ukvarjajo s protioernnjem 
agramih elem-emtov pokraj.i.ne. 
N]1llOjO emo razdelili ioa ieet delov: 
• 
a~ preg!eJ agrruinogoogralslce k soroJne tlte-
rature s \Področja Jugoslavije; 
b) prcizlrus iagramogieografskih raziskovahrih 
metod iz mednarodne manosti (Stamp. Kiostro-
wicki, Hartke) ; 
c) priprava metode proučevainja agrarnih pro-
cesov in strukture, ki odgovarja tendencam naše-
ga družabnega razvoja na manj obsem.ih in izbra-
nih ti pianih področjih ; 
d) priprava metodologije za proučevanja agr3r-
nih eleIDeJJ1tov pokrajine in 111jene sti,ukture v 
Jugoslaviji; 
e) proučevanje agranne stnukture po republikah 
in na celollnem ozemlju; 
f ) priprava agramogospodarskega atlasa Ju-
goslavije. 
Prvi dve fazi smo Žle opravili in po treh letih 
sistematičnega de la ž-e prehajamo ,. tretjo in 
četrto f.aw (pripravo metodo1ogije). Prve skromne 
rezultate smo mogli doseči le z razmeroma 111a-
porn:i.m organizacijskim in raziskovalnim delom. 
'fo delo smo 111a iniciativo prof. Kostrowickega 
koordinirali z delom Komisije za kartiranje izr.abe 
Lal Mednarodne gieografsk,e IUJlije, predvsem pa 
smo trudi skušali koord:iinirati raziskovalno delo 
geografskih :institiucij v Beogradu, Ljubljani in v 
na.grehu z ~ieografskim inštitutom Poljskie akade-
mije znanosti v Varšavi, predvsem _ _pri raziskavah 
v mešanih iekipah poljskih in jugoslovanskih geo-
grafov v Jugoslaviji in na Poljskem ter šolanjem 
kadra pri profesprj u Hartkieju v Munchenu. 
Kartiranje izrabe tal, anketiranje in analiza 
statističnih podatkov po zemljiških karegorijah, 
kiulturah, agrarnih sistemih glede 111.a rotacijo, 
kartiranje paroel, glede na strukturo družin, po 
poklicih družinskih članov, glede na višino in na 
strukturo dohodka, glede aia ,·elikost kmetijskih 
gospodarstev in sLarosllno strukturo aktivnih 
kmečkih diela\"oev, analiza a1jihove medsebojne 
povezanosti v raz\'oju - vse to nam je 111akazalo 
elemente različnih ti_pov ~gramih procesov. Mo_gli 
smo odkriti faktorje in činitelje, ki sovplivajo na 
Yišino produkcije in stopnjo intenzitete izražene 
v žitnih enot.ah. Prvi 11ezultati so bili objavljeni v 
„Stu~jah o kmetijski izrabi tal v treh vaseh 
Jugoslavije",26 delu ekipe sodelavcev Inštituta za 
geo~afijo UiIU,~erre v Ljubljani, pod vodstvom 
Jlešiča in Klemenčiča, namenjenemu možnosti_pri-
merjavie podatkov, registriranih v različnih po-
krajinah ter v skupnem referatu Crkvenčica in 
Klemenčiča „Kartiranje izrabe tal v Jugoslaviji" , 
ki je pil pr.ečitan na drugi kOillferenci vzhodno-
evropske podkomisije za proučevanje izrabe tal, 
v .Budimpešti l-eta 1964, so nakazane izredno ve-
like razlilie agrame izrabe remije in p:t:edstavljeni 
nekareri agramo gospodarski tipi Jrugoslavije. 
Rewltati teh proučevanj so tudi pokazali izredno 
velike razlike· v višini kmetijske produkcije. ra 
vaškem 2'Jemljišču Trebijovi, ki leži •v notranjosti 
dina.rsko kraškega gorovja v Hieroegovini, znaša 
ta p,ovpreano Jna hektar 1.9 žitnih enot, 111a zem-
ljišou vinorodne runske grabe v Slovenskih gori-
cah ·SO žitnih enot, ~ .oomljišou v~ Sebeborci 
v agtamem subpanonskem ireburju ter ni 
zemljišču Podgorja, ki leži na obrobju močno 
urbanizirane in industrializirane Ljubljanske ko-
tline pa 31 žiitnih enot. 
Nizka stopnja produktiVJ11osti izrabe tal v Tre-
bijovem je odraz izredno slabih pri.rodnih pogojev, 
dolgotrajne poletne suše, slabih pedoloških raz-
mer v malih 1t1valah in vrtačah , k.Jer ni pogojev 
za racio;nalno kmetijstvo. Vas leži visoko v go-
rovju, od koder j,e mogoč dostop v mesto Trebi.nje 
po ozki kamniti poti peš, transport pa je mogoč 
~e s t()vorjfell1jtem na konjih ali oslih v dveh 1urah. 
Za delo sposobno p11ebivalstvo se postopoma iz-
seljuje v !mesta ali v njihovo bližino, doma pa 
ostaja le sta11ejše prebivalstvo. ačm kmetijskega 
gospodarjenja v Jonietijskih obratih, ki imajo ve-
činoma manj ikot en hektar obdelovalne zem1je, 
ostalo pa pami.ke, je odvisen od starostne struk-
tillre družinskih članov. Plied desetletjem so se še 
vse druž:i;ne !Ukvarjale z gojitvijo tobaka, ki zah-
teva mnogo cliela, v ,uvalah in vrtačah so ob'delovali 
še vse njive ter pasli drobnico 111a več kot eno 1ur-0 
oddaljenih pa vnikih, v večini družin so gojili go-
vedo in drobarico, danes pa je 111ačill1 kmetova111ja 
od družine do družine drug,aoe.n. T-0bak goje le še 
posameme družine, ki imajo mlajšo, pod 40 let 
staro deloV1110 silo, drobnico liede tam, kjer imajo 
otroke, kjer so vsi družinski člani stari več kot 
55 let pa imajo ne glede !lla velikost posesti in 
obseg obdelovabie zemlje le posamezne krave ali 
celo kozo. Ker se j-e del dnužine izselil ali izumrl, 
njive po 111valah in vrtačah 111:iso vieč v celoti ob'de-
lane, oddalj,ene kamn:ire pamike pa v veliki meri 
zarašča grmovje. Povpr,ečtna produkcija 1.9 žitinih 
enot na hektar je samo znak odmiranja vasi, ka-
terega spremlja zelo hitro nazadovanje kmetij-
skeg,a gospodarstva in postopno nazadovanje i;n-
tenzivnosti kmetijskega izkoriščanja zemlje. 
Proces preurejapja kmetijskega gospodarstva 
in gospodarjenja z vinorodno i;emljo v Nu,nski 
grabi pa je povsem drugaoon. Pri.rodno izredno 
ugodno zemljo za vinogradništvo so izkoriščali za 
vinograde re :fievdalci, v kapitalistični dobi pa re 
zelo zgodaj meščani iz bli:žinjih in oddaljenih [I.Dest, 
~ so s pomočjo IWljetie deloVJ11e sile uvedli visoko 
prod:uktivno vinogradništvo. Po drugi svetovni, 
vojni je bila zemlja 111ekmetov nacionalizi.rana. V 
okviru socialistiQnega kmetijskega obrata so s 
postopno prekvalifikacijo delovne sile, s preure-
ditvijo vinogradov v terase, 111stvarili pogoje za 
visoko produktivno mehanizirano obdelavo vino-
gradov. Izbor visokorodnih in l."Valitetinih sort 
trte ter ureditev modemega kletarstva je prinesla 
povečanje stopnje produktiV\llosti izrabe tal, na 
povpreqno 50 žitnih ienot na hektar. Ker se je del 
odvefue 111ekvalificirane deloVllle sile odselil, del 
pa pridobil višjo kvalifikacijo, priselil pa se je 
visoko usposobljen voa.iiini kader, pomeni proiz-
vo@ja 50 žitnih enot na hektar samo ipraz še 
nadaljnjega postopnega stopnjevanja intenzitete 
izkoriščanja tal na eni strani ter matnega večanja 
produktivnosti in dohodka aktivnega kmečkega 
u~-~~ J t~, . 
-. ' / , 
E . .l. ' i 
Povprec;:ia prodruk'cija :h žitmin motna hielctar 
v Podgorju in v Sebeborcih je sicer enaka, toda 
rezultat bistveino dru&a&rih činiteljev agramo-
gospo'darskega prooesa m agrame i,tnu.kture v r,aJZ-
ličnem prirodnem okolju. V Podgorju, Ici leži v 
alpskem .področju, j,e vegetacijska doba krajša, 
plitva prodna tla so pa ·manj" ugodna od pedo1o-
ških razmer z debelejšo plastjo v Sebeborcih. 
Podgorje je v.as, ki je !USIDeril.a svojo kmetijsko 
proizvodnjo že v drugi polovici devietnajstega sto-
letja 111a tržne potrebe manj kot pol ure oddalje-
nega mesta Kamnika. Polikrultumi sistem se je 
obdržal, veindar j,e bilo $e do prvih let po drugi 
svetovilli vojni pri produkciji režišoe 111a sadjar-
stvru, pridelavi krompirja, gojitvi prašioev za za-
kol in mlečni živinor.eji. Pri obdelavi s plugom in 
ob poses1lnih r.azmerah: z okoli 8 de 15 hektarjev 
skrupne :remije ter okoli 3-4 hektarji obdelovalne 
zemlje v enem kompleksu na zložaiem in prodna-
tem zemljišču, so bili za socialne razmere v Slo-
veniji do drugie SYetovne vojne kmetijski obrati 
r-entabibri. Ke r so ,bili dohodki re od prvih let po 
drugi s,·etovni vojni dalj,e v kimetijskih gospodar-
stvih ružji od dohodkov nekmečkih gospodinjstev, 
sreds1Jev za investicije in povečanje produkcije Y 
kmetijstvu pa ll1iso mogli doseči, zato se je večina 
aktivne kmečk.e delovne sile s kmečkimi gospo-
darji vred p·nehalificirala za neagrarne poklice. 
Ta deloVllla sila je :našla svoja delovna mesta v 
bližnjih industrijskih obratih, ki Ide 111aj,·eč do 
pol ure daleč. Sklenjeni dopoldanski delovni čas 
od šeste do petnajste me ter 1ahek dostop do 
deloVUlega mesta in obrat:Ino, ya omogoča sodelo-
vanje tie delovne sile pri kmetov111_1ju. S tem je 
nastala mešana delavsko kmečka družina z dvoj-
nimi dohodk-:i. V kmetijski produkciji so ostaJj 
aktivni lanetj,e le sta11ejši ljudje. Srednja genera-
cija je zaradi 111ižj,e kvalifikacije in nižjega do-
hodka delovnih mest izven kmetijstva prisiljena 
delati dodat1110 v kmetijstvu, mlajša generacija se 
pa zaradi visoke kvalifikacij,e in višjega dohodka 
izven kmetijstva odtegruje od dodatnega dela na 
zemlji. Ker starejša _generacija i.zwnira, sred~ji 
pa postopoma pojemajo moči, moremo slediti 
postopnemu tniža:nju števila razpoložljive delovllle 
sile in 111Bzadovanju stopnje intenziv111osti kmetij-
ske izrabe zemlje in kmetijskega gospodarjenja. 
Sadjarstvo, ki zahteva veliko delo"Ville sile, je , . 
fazi hitrega nazadovanja. Podobno velja tudi za 
gojitev pitanih prašioev in pridelavo krompirja. 
Vse bolj zamenjajejo njive travniki, na njh·ah se 
povečuje delež krmilruh rastlin, v hlevu pa vse 
bolj prevladuje mlečna živina. Ta proces moremo 
zaslediti pri večini kmetijskih obratov, kjer je 
večina družin mešanih km,ečko delavskih. Pri či -
stih kmečkih družinah, kjer so vsi družinski člani'. 
starejši od 55 let ter v gospodinjstvih s .kimečko 
zemljo, kjer so družinski člani visokokvalificirani 
in dovolj zaslužijo izven kmetijstva, pa mof!emo 
slediti e kstenzivnim oblikam obdelave zemlje ter 
manjšanju števila živim, nekate'ri pa dajejo. zem-
ljo v najem in živine sploh več tnimajo. Ker se 
kmečko pflebival.itvo at.ara, dohodek članov kmeč-
20 
ko delavskih dru~ v poklicih izvien bneJ.Jstva 
pa stalno 111Brašča intefles pri last:Ini.kih remlje za 
kmetijstvo pa nazaduje, predstavlja relativno vi-
soki povprečni donos 31 žitJnih enot na hektar v 
Podgorju samo fa:ro nazado,anja kmetijskega go-
spodarjenja. 
ačin kmetO\'anja v Sebeborcih se r,azli.kuje od 
l.."metovanja v Podgorju tako po stopnji in načinu 
komercializacije kmetijske proizvodnje kot po 
stopnji in ,načinu procesa prieslojitve kmečkega 
prebivalstva v 111eagr.anne poklice. V Sebeborcih je 
bila kmetijska proizvodnja še do te vojne v veliko 
večji meri kot v Podgorju polikultuma in prila-
gojena potl'ebam vasi, za trg so producirali v 
naj,·ečji meri le žito. Po drugi svetovini vojni se 
je izselil del prebivalstva v Mursko Soboto, delo-
ma pa trudi v druge c~tre Slovenije in v inoze,m-
stvo. V vasi je ostalo med kmečkim prebivalstvom 
sorazmemo YeČ deloW1e sile kot v Podgorju. Ker 
je dneVilli dostop v razrneroma majhen zaposlitveni 
cenller Mursko Soboto, težji kot delavcem iz Pod-
gorja v Kamnik, potruje dnemo na delo iz vasi 
razmeroma majhno število ljudi; med aktivnimi 
knneti j,e več mlajših ljudi pa tudi več čistih 
kmečkih družin ter ,iečji del ljudi odvisen od dela 
v kmetijstvtU. V vasi se razvija kooperacija indi-
vidualnih kmetov v zadrugi. Zadruga organizira 
mehanizacijo in kemizacijo .kmetijske proizvodnje 
ter rejo visokokvalitetne mesne živine, kar vpliva 
na postopno manjšanje pridela,·e _pšenice ter uve-
ljavljanje krmilnih in intenzimih k'Ultur na polju. 
S preuledno podobo prooesov, ki se odvijajo 
v kmetij~m gospodarstvu Podgorja, Sebeborec, 
uns'ke grabe in Trebijovega smo spoznali neka-
tere tipe kmetijskega gospodarstva. Trebijovi je 
pri.mer kmetijsk.ega gospodarstva gorskega in di-
narsko kraškega sveta, kje r tni mogoče uveljaviti 
modernega in racionalnega kmetijskega gospodar-
stva, pa tudi 111e ,neagrarruh panog. Ker so ti kraji 
oddaljeni od gospodarskih centrov, ni mogooe ta-
1..-ih naselij spremeniti v stanovanjska naselja, 
zato moramo pri 111jih računati hkrati z odmfra-
njem kmetijsk.ega gospodarstva tudi z odmir,11-
njem tnaselij. Ker imamo takih področij na ob-
~žnem dinarsko gorskem območju in na drugih 
gorskih področjih razmeroma dosti, lahko rafu-
na:mo, da bodo zapadL'l pogozdovanju in postopni 
razselitvi razmeroma še kar obsem.a področja 
Jugoslavije. 
Kmetijsko gospodarstvo runske grabe27 pome-
ni tip kmetijskega gospodarjenja po najbolj mo-
dermh in racionalnih inačelih v okviru socialistič­
nega sektorja. Ta tip kmetovanja imamo na 
področjih z zelo !Ugodnimi prirodnimi pogoji, kjer 
je inalagaJ11je kapfoala za socialistično rekonstruk-
cijo· kmetijstva m uve dbo visokodonosnih special-
nih _kultur (vinogradi, sado'>111jaki, nasadi hmelja, 
tobaka, agnumov itd.) zelo nent.abilno. a različ­
ruh'·področjih Jugoslavije - v Slov1eniji, Yoj:no-
di.ni, Makedollliji, ob Spodnji Neretvi in v CJ1U 
gori je sociali.stični način modemega kmetovanja 
že preživel svojo preizkru~1jo. Modemo kmetijstvo 
v okviru agrokombinatov se ne bolj uveljavlja'~1a 
l . ' • -~ 1 \.,,1 j 1 11 t • SNI uroaru.ziranm poctroc31n ugos avi3e, z ast1 ov;e-
nije, kjer so se lastm.iki remije v okolici mest 
preusmerili v druge poklice. A_grokombinati eo 
združili male parce le v velike arondi.i·a11e kom-
plekse in ruv,eljavili moderno mehanizacijo ter s 
tem rnadomestili pomanjkanje delovne sile. 
Tip kmetijskieg.a gosp<J<larat, a v Po<laorju in 
v Sebeborcih opozarja, da se bo že v ze1o krat-
kem času, zlasti v Podgorju, v ·sebeborc:ih pa , 
nekoliko daljšem razdobju, odptlo vprašanje pre-
uredit,·e kmetijske proizvodnje cria ocialistični 
sektor. \' Podgorju bo 111ad 60 let tara ge11eracija 
prenehiala z lcLelom, srednji pojema moč in potre-
ha po dodatnem d elu ,. kmetijstvu zaradi pOYCl'a-
nja dohodkov izven kmetijstva, mlaj ~a generacija 
kmečko dda,·skih družin pa zaradi večjega do-
hodka izven kmetijstva že sedaj Jela dodatno v 
kme tijs t\.u v znalno manjši meri. \ . Sebeborcih 
pa mlada gen~racija, ki je še zaposlena ,. kmetij-
st, u, ne bo mogla v okviru privatnega sektorja 
in starega načina obdelovanja 111a malil1 razmeta-
nih parcelah stopnjevati. dohodka vzporedno s 
prebivalstvom drugih poklicev, zato bo pr,euredi-
te,· kmetijstva po mode mih načelih ,. doglednem 
času tudi potrebna. 
K,er jre prooes ,urb,!1111izacije pod vplivom indu-
strije rustv.aril podobne razmere kot v Podgorju in 
Sebeborcih tudi 111a drugih obsefuih dolinskih in 
ravninskih področjih v gravitacijskih zaledjih in-
dustrijskih centrov Jugoslavije, moramo računati 
s socializacijo zemlje in kmetijskega gospodarstva 
in !Ustvarjanjem agrokombinatov v bližnji bodoč­
nosti na obsežnih podr()čjih Jll.lg()slavije. 
Dela a grarnih geografov morajo dati tak,e re-
zultate, ki bodo koristili region.ab1emu planiranju. 
Z opredelitvijo tipov agrannih s trukt'Jr morajo 
osvetlili sodobne gospodarake razmere. Z analizo 
socialnih in ekonomskjh elementov agrarnega ži, -
ljeinja pa more jo 1okazati tuC:i na protese diferen-
ciralllega razvoja in to 111c samo ,ekonomike, temveč 
tudi demogeografije. Taka dela so torej bistvena 
tiudi za proučevanje spremembe števila in struk-
ture prebirnlstrn posamemih pokrajin in različ­
nih 111Aselij. Z industrializacijo in z urbanizacijo 
pogojene dieagrarizacije pa 111e more vsepovsod 
spremljati tudi enaka deruralizacija. To se odra-
ža tudi v ,·se močneje izraženem pojavu cb1eme 
migracije delome ile od doma 1na delomo mesto. 
Agramo-geografska dela morajo dati bist,ene ele-
mente v ugotavljanju odnosa mesta in ~jegove 
okolice. Z analiziranjem agrarne aktivnosti in 
agrarnega prebivalstHl osvetljuj,ejo taka de la tudi 
ekonomsko strukturo takih naselij tudi v regio -
nalnem izdvajanju zemlje ipd. 
Očitno je, da dela take vnte ne morejo dati 
posamezniki, temYeČ samo dobro organizirani in-
štitruti z znatrnim številom kadra in dobro teh-
niČlllo opremo. Nuj11a pa je tudi medsebojna ko-
ordinacija inštitutov, v okviru lastne države kakor 
v okviru sodelovanja s podobnimi inozemskimi 
i.nštitlUcijami, v prvi vrsti tistimi iz socialističnih 
~eiel, • \klaterimi µas veže podobna problematika. 
21 
\. • ' • • • • • 1 1 
.a tak rnaCJ.n dela nas sili tudi sistem tbi.ans1-
ra:nja ma.nstvenih raziskav. Naši inštituti ne žive 
od dotacij , temveč od finansiranja posameznih 
tem in to takih , ki so v povezavi z drugimi te-
mami ter doprinašajo reševanju dolooonega pro-
blema, pri gieografiji problema določenega pro-
stora. V kolikor želimo naše dielo irntenzivirati, se 
moramo orientirati 111a tak način raziskav. V ,na-
sprotlllem primeriu bi zaostal razvoj naše stroke. 
Pogoji za ugodno delo so V1eliki, ker so gotovo v 
vseh republiških oentrih že osnoYani geografski 
inštituti kot posebne raziskovalne inštitucije (or-
ganizacijsko ločene od pouka, s ~osebnimi. statuti, 
ljudmi, finansiranjem itd.). Pri ZV1eznem svetu za 
koordinacijo mianstvenih raziskovanj imamo po~ 
seb1110 Komisijo za g,eografijo, a _pri Zvezi geograf• 
skih društev SRFJ tudi posebno Komisijo za 
proučernnje agrarmh s trul"tur in agrarnih pokra-
jin. Moramo samo izdelati dober program dela in 
najti ornjbolj efikasno pot koordinacije našega de-
lovarnja. Pri.zadevali si bomo da bo Komisija za 
proučevanje .agrarnih s truktur in agrarnih pokra-
jin pri Zvezi geografskih dr:lllštev SFRJ iniciator 
določevanja prioriLetmih tem pri Komisiji za geo-
grafijo in Zvemem sYetu za koordinacijo zn,a;n-
sl\·enega dela, a geografski inštitlUti posamemih 
republik 111osilci izV1edbe samega dela. Upamo, o.a 
nam bodo kontakti s ko legi iz drugih deful tudi 
v bodoče v veliko pomoč, zato bomo to sodelova-
nje l'esllO podpirali. 
BIBLIOGRAFIJA 
1 S. Ilešic: Sistemi poljske razdelitve na Slovemkem. 
Slo"c11ska Akademija znanosti in umetnost , Dela 2, Inštitut 
za geografijo 2, Ljubljana 1950. 
2 S. J leš:ii:: l)je Flurformen SloYeniens im Lichte der 
curopiiischen Forschung, Miinchne r Goographische Hefte, 
Hefl 16, i\liinchen 1959. 
s A. lllanc: La Croatic Occidcntale. Etud.o de geographic 
ltumaine, Trarnux publics pul' !'Institut d' Etudcs sluves 
XXV, Paris 1957. 
• l . Crl....,_CJ1čic: Prigorje plan.inskog niul lvančioe, Ra-
do, i GoograCskog Instituta Sveučilišta u Zagrebu, sv. l, 
Zagreb 1958 ; Kulturlandschaftliche Veriindemngen in Hr-
\'Otsko Zagorje (Kroatisch ZagoriCJ1), Jugoslawieu, Erdkunde, 
Bd. XVI, Lfg 3, Bonn 1962. 
5 J. Medaric: Historijski uvjeti razvoja sistema iskori-
šča,·ru1ja zemlj i;ta u Poieškoj kotlini od kraja segregacije 
(1886) do pn ·og s,·jetskog rata (1914), Sveučilišt:e u Zagre-
bu, Ekonomski fakultet, Zbornik radova. Knjiga VI/ 1959. 
s I. Crkvenčic: Land Use l\.Iapping under Yugoslav Co-
ditions, Land Utili.sation, Mctods and Problems oI Hesearche. 
Geografical St1.1dies No 31, Warszawa 1962. 
7 S. llei;ič: Mednarodna proučitev kme tijskega izkori-
i.čevanja tal, Geogra fski vestnik XXIV 1952, Ljubljam. 1952. 
s B. Petrovic; S. Zuljic: Kotar Krapina, regionalni pro-
storni plan, rbanistički Institut NR Hrvatske, Zagreb 1958. 
9 S. Ilešič: L'etat et les problemes des rccherchcs sur 
l'ut.ilisation du sol en Yugoslavie, Land Utilisation, Methods 
ru1d Problems of Reseche, Goograf>hical Studies No 31, 
Warszawa 1962. 
10 S. Ilešič: Socialna „agrarna" geografija, Geografski 
vestnik XXXII/ 1960, Ljubljana 1960. 
.. 
~ II"" -- ~ 
. it VI. Dju.ric: ,,Panoevački Rit", Antropogoogralska 
ispitivanja, Posebna izdanja Srbske Akade mije nauka, Beo-
grad 1953. 
i2 ]\[. Lutovae: 1egotinska krajina i Kljuc, Zbornik ra-
dova Srbske Akademije nauka, knjiga 15, Beograd 1959. 
1s M. Friganovic: Polja gornje Krke, Radovi Geograf-
s"kog instituta Sveučilišta u Zagrebu, Zagreb 1961, sv. 3. 
14 Rogic: Velebitska Primorska padina. Prilog pozna,·a-
~ju eYoluciji kraškog pej~aža, Geografski glasnik XIX., 
Zagreb, 1958. 
15 M. Vnsovic: Lovčen i njego,•a Podgorina, Naučno 
društvo Crne gore, Cetinje 1955. 
16 M. Krasnici: Društveno goografske promene na Ko-
E<>''ll i Metohiji, Priština 1964. 
11 J. Vidanovic: ,,\'idlič-Zabrdje". Ekonom.11ka geograf-
ska studija, Posebua izdanja Srpske akademije nauka, knjiga 
15, Beograd 1960. 
18 VI. Klemenčič: Pokrajina med Snežnikom in Slav-
nikom, Gospodarska geografija. Slovenska Akademija zna-
nosti in umetnosti, Dela 8, Inštitut 7,a geografijo 4, Ljub-
ljana 1959. 
19 I. Gams: Agrarno geografska analiza Ropoče po 
upadu goriškega vinogradništva, Geografski zbornik so, 
Murska Sobota 1959. - Pohorsko Podravje. Razvoj kulturne 
pokrajine. Slovenska akademij a znanosti in umetnosti, Dela 
9, Inštitut za geografijo 5, Ljubljana 1959. 
20 tl. Meze: ~amotne beJJe na §olcawkem. fleog1al. 
ski zbonuk VIII., SAZU Ljubljana, 1963. 
!I J. Medved : Problematika gorskih kmetij ob primeru 
Tople, Geografski vestnik XXXIII/1961, Ljubljana 1961. 
u A. Me lik: Planine v Julijskih Alpah, Ljubljana 1950. 
Dela Inštituta 7,a geografijo Slovenske akademije znanosti 
in umetnosti 1, Ljubljana, 1950. 
2s M. Lutovac: Naše planinsko stočarstvo u novim uslo-
vima. Promene i mogucnosti razvilka. Zbornik Y[, kongr. 
geogr . FLRJ, Ljubljana 1962, 80. 
2i T. Kanaet : Podveležje i Pod,·e ležci. Naučno dru&l\'O 
NR BiH, Sarajevo 1955. 
25 VI. Klemenčič: Probleme der Almwirtschaft in Jugo-
slawicn. Almgoographie, Forschungsberichte 4. Fran Steiner 
Verlag-Wicsbaden, 1964. 
26 VI. Klemenčič: Kmetijska proiZ\·odnja in izraba tal 
, asi Podgorje pri Kamniku. 
M. Jeršič, J. Lojk, L. Olas, M. VojYoda: Kmetijska pro-
iZ\·odnja in izraba tal v vasi Sebeborci v Prekmurju. 
D. Jelic, M. Jeršič, J. Lojk, M. Vojvoda: Kmelijsk• 
proizvodnja in izraba tal v katastrski občini Trebijovi v 
Hercegovini. 
Geografski vestnik XXXIV / 1962. Ljubljana 1963. 
27 B. Belec: Agrarna geografija Ljulomersko-Onnoikih 
goric. Disertacija (v rokopisu). 
Tine Mastnak 
Kmetijstvo Alžirije in Tunizije 
Obe dereli sta gospodarsko 1nerazviti, saj sta se 
šele nedavno osvobodili kolonializma, Tunis leta 
1956, Alžir leta 1962. Francija je iz 1njiju črpala 
kmetijske proi.zYode in rude, oskrbo,·ala pa ju je 
z industrijskim potrošn:im blagom. Ta blagovna 
izmenjava je seveda bila v prid industrijski dereli 
in v &kodo kolonijama. Zavirnla je 111juno industri-
alizacijo in vrednotila surovine slabše od paritet-
rrih cen svetovnega trga. Zato sta Alžir in Tunis 
ostala tipični kmetijs1..--i deželi, kjer se 70 odstot-
kov prdcivalstva preživlja s kmetijstvom. Ce iz-
vzamemo terciarne dejavnosti: trgovino, promet 
in javno uprarn, ustvarja kmetijstvo d v;e tretjini 
narodnega dohodka. Prav tolikšen je njegov delež 
v izvozu. Oglejmo si podrobneje to viodilno gospo-
darsko panogo 1 
Zemljilli fond j e površinsko precejšen, kvali-
tetno pa zelo slab. , - Alžiru odpade na prebivalca 
0.7, v Tunisu pa 1.0 ha obdelornlne zemlje na-
sproti 0.4 v Sloveniji. Zaradi klimatskih pogojev, 
zlasti pičlih padavin, so pridelki zemljišč za ev-
r opske pojme izredno slabi. Izjema so le pridelki 
v lnamakanih vrtovih. 
Prevladujoča zemljiška kategorija so pašniki. 
Podatki o 1njihovi razprostranjenosti so kaj raz-
lični. Težko j e potegniti mejo, kje njihova vege-
tacija povsem poj,enja. Sorazmenno 111BjboTjši so 
ob ozkem obalnem pasu, kjer so s pridelkom ,okoli 
500 kg sena podobni 11111šim slabšim pašnikom, 
Avtor je kot kmctijslci strokovnjak več let deloval v 
Tuniziji in Alžiriji. 
matmo bolj revni pa so v osrednjem žitnem pasu, 
kjer raču1najo, da se na 6 hektarjih lahko pre-
pase ovca. Proti jugu pa se ta površina posto.eoma 
pov;eča irui 20 hektarjev in je primema le se za 
pašo kamel. S prehodom stepe v puščavo zginejo 
pašniki in z njimi vsa vegetacija, nakar se flora 
in faVilla pojavljata le še ob redkih vodnih virih 
v oazah. 
Pri.rodnih trav.ni.kov v sevemi Afriki ne po-
majo. Celo v derevnem času - v pozni jeseni in 
zgodnji spomladi - 1ne zraste toliko trave, da hi 
se je splačalo kositi. 
Tudi zemljiška kategorija ,,njive" ni jasno 
opredeljena, kot emo vajeni pri nas. Količina pa-
davin odloča, ali bodo v jumih predelih preorali 
lanskoletine njivie ali pa deviške pašnike za žitno 
polje, in kje. Le na severnem in v pretemem delu 
srecl:njega pasu so njiVJC stalne. Tudi tam jih pra-
viloma obdelujejo le vsako drugo letJO. Zimo 
strnišče pustijo, da se zaple,·elji, nakar ga leto 
dni izkoriščajo kot pašnik. V Alžiru puščajo v 
trznini tri, v TIUnisu pa dober milijon hektarjev1 
kar je seveda velika gospodarska škoda, ki bi se 
ji bilo ..- glavnem moč ogniti. 
Značilno sadno drevo sredo:remskih de~I je 
oljka. Najbolj je razširjena v 'Dunisu. Od vseh 
sadnih rastlin sež.e najdlje na jug. Tla v oljčnih 
nasadili redno okopavajo, da tako odstranjujejo 
piri.ko, ki bi sicer odtegovala drevju že tako 
skromno vlago. Seveda so oljoni gaji na j'ugu 
red.ki in štejejo samo 16 dreves ina hektar, kajti 
za večje itevilo je padavin premalo. Proti severu