Sreča mladinskih let (Piše Fr. K ral j.) gelepo navado imajo ljudje, da veliko rajše preiskujejo in naštevajo J| žalostne in nesrečne dni svojega življcnja, nego li vesele in srečnc. Natanko opisujejo nesrečnc dogodke, dneve bolezni in tugc, a pri tem pozabljajo na leta zdravja in sreče. In vendar je tako ravnanje krivično, ker je neresnično in nehvaležno. Neresnično je zato, ker ni res, da bi bila večina našega življcnja nc-srečna in tugepolna. Le pomislimo nazaj v prošla leta ! Kako so nam srečno potekala leta nežne mladosti! Pomislimo, ali smo bili več dnij življenja zdravi ali bolni, zadovoljni, ali nezadovoljni? Pa tudi nehvaležno je tako ravnanje nasproti predobremu in usmilje-nemu Bogu, ki nas dan za dnem v. ljutcznivo roko vodi po poti življenjai -*6 9 fr- nas oblači in živi, ohranjuje čile naše dušne in telesne sile: le dobrote imamo iz njegovih rok. Želim, da bi vi ne bili taki nehvaležniki nasproti Bogu, marveč, da bi radi mislili na dobro, koje nam daje Vsedobri. Posebno tebi, nežna mladina, priporočam globoko hvaležnost do Boga. Veselite se življenja, a hvalite tudi njega, ki vam je daje. Vsakdo jc navajcn zornih mladinskih očij. vcselih Hc in odkritosrčnc radosti. In kadar tega nc zapazi pri mladini, prcccj ve, da nekaj teži otroško srce. Tudi stari ljudje so zadovoljni in pomlade se med srečnimi otroci. Zato sem pa sklcnil v sledečem podati nekaj slik z opisi iz mladinskih let, ki naj bi slikale ono dobo, ki je najlepša v vsem življenju. H«g 10 &t- Te slikc naj bi ti, ljuba mladina, vzbujalc hvaležnost in ljubezen do Boga in do svojcev ! Xaj bi kazale veliko skrb božjo in starišev do svoje dece! Poleg tega naj bi pa te slike tudi vzbujale nedolžno veseljc: odraslim spomine na pretcklo življenje, mladim na prizore, ki sc pojavljajo dan za dnem mej njimi, a le redkokdaj mislijo pri tem na velike dobrote, katere jim skazuje Bog in stariši. .. I. Na materinem naročju. Izvestno se nc spominjate, moji prijatelji, več dnij, ko ste mirno in sladko počivali na materinem naročju. A verjamete mi vsi, da ste tudi vi kdaj uživali to nežno detinsko srečo, saj vidite lahko vsaki dan, kako pestujc in neguje skrbna mati mlajšega bratca ali sestrico. Ali ste se ob takih prilikah kdaj spominjali z živo hvaležnostjo onih dnij ? Menim, da ne. Saj se ne domisli človek preprostih in vsakdanjih stvarij, ker jim je že privajen, dokler mu kdo tega ne povd Zato vas spominjaj ta slika pretekle sreče, spominjaj vas ljubezni matere, spominjaj vas hvaležnosti do matere, ako je še živa, in molite za nje dušni blagor, ako je zamrla. Milo in inako se mi je storilo, ko sem zapisal naslov : na materinem naročju. Duh se je zamislil v prošla leta in mi zarisal premilo materino obličje, nje ljubeznivc oči, nje prijazne besede. Živo mi je stopil pred duševne oči obraz preblazega očeta. Saj to dvoje obličje sem najpreje spoznal in vzljubil v svojem živijenju, teh dveh src ljubezen sem najpreje okušal. njih mili glasovi so mi prvi doneli na moja ušesa, na njih rokah sem najprvo počival, najložje zasnival. Na materinem naročju je tako prijetno počivati! Nikdo ne zna tako pestovati, kakor mati. Le mati čuti nekako, bi rekel, kako naj vzame dete v roke, kako je naj drži, da mu bo prav in prijetno. Če se mali kujavček .grdo in kislo drži, precej se mu zjasni obraz in zorne njegove oči se tako jasno svetijo, ko ga vzame mati v naročje. Ko joče v zibelki in kopitlja z nogami, hoteč vstati, vzdigne ga mati. Takoj potihnc jok, solze se ustavijo, in že v solzah se mu sveti obraz. Saj čuje biti srce materino, ki bije le zanj, le zanj skrbi in in živi. Ako se zgodi kaj žalega, da se pobije ali rani, ga more jedino utolažiti in utešiti mati. Na njenem naročju pozabi bolečin in nezgode. Na materinem naročju donijo prvi glasovi v detečje uho. Kakor glasovi iz nebes, tako mu prijetno zvene, ko pripoveduje o nebeškem Očetu, o božjem Sinu, o njegovi nebeški Materi, in lcpo krilatih angeljcih, bratcih nedolžnih otrok. Na matc-rinem naročju se tako lahko in pobožno moli. da se zdi, kakor bi bilo nebo odprto, in bi izlivalo svojo blagost v otroško srce. Na tem naročju se pri-poroča in izročujc nebeški Materi, angelju varihu in božjemu Detetu. Zdi se mi, da ima vsako dete dva angelja variha: nevidnega, ki je ne-vidno čuje in brani, in vidnega, mater, ki je vidno varuje in brani raznih nezgod. Menim, da Bog tudi materam govori nežno na srcc: ,.Ker jim je zapovedal zaradi tcbe, da naj tc varujejo na vseh tvojih potih. Na rokah tc bodo nosili, da kjc ne zadeneš ob kamen s svojo nogo." (Psaim. 90.J --3 11 S»- Saj tudi detc nosi mati na rokah, da nc zadene kjc ob kako nesrečo, da se kje ne pobije. Z materinega naročja se odpira detetu tako krasen razgled! Njemu je zastrta zloba sveta z gostim mrakom. Kakor v jutranji zori gleda še svet v jasni luči. v sreči in blaženstvu. Na materinem naročju se uči spoznavati stvari krog sebe. Spoznava drazega očeta, ki se trudi in poti, dela in trpi zanj in za njegov blagor. Uči se ga ljubiti in mu biti hvaležen. Spoznava tudi bratca in sestrico, ki sta že odrasla materinemu naročju in morata sama tekati okrog. A ni jima več tako prijetno, kot jima je bilo takrat, ko sta bila še tako blizu materinega srca — gori v naročju. In ko se nasiti, ko sc nagleda zunanjih stvarij, objame ga spanje in zasniva in sanja zlate sanje na — materinem naročju. Le nekatere prizore sem vam pokazal, dragi moji, le nekoje nejasne črtice tiste jasne sreče, kojo ste uživali nekoč pri stariših. Vsakdo ni okusil tc sreče. Marsikomu je mati umrla kmalu po rojstvu. Zato bodite hvaležni dragim in. ljubim svojim starišem. Ako so še živi, skazujte jim hvaležnost s svojo pridnostjo in ljubcznijo, ako so umrli, molite za nje in hranite jim hvaležen spomin. Tako boste vsaj nekoliko povrnili ljubezen in ncštete , dobrote. Popolno jim ne boste mogli nikoli, kajti resnično je, kar pravi mati pri pesniku: Dete revno, dete raalo, Kdaj mi bodeš poplačalo, Kar sem zate skrbna mati Morala in hom prestati ? In kakšno plačilo zahteva za svojo skrb, nam pove ista mati: Dete malo in ubožno, Bodi pridno in pobožno, S tem skrbi mi boš plačalo, Dete revno, dete malo.