i#§ I S,
Tekoči račun pri Poštnem čekovnem oradi v Ljubljani, štev. 10.644. Naročnina četrtletno din 9.—, polletno din 16.—, celoletno din 31.—,
Poštnina plačana v gotovini.
2— dinarja
Razočarani Mars
Mars: »Nesramnost t Tu so opravili delo Kar brez mene H“
Prihodnja številka izide dne 1. decembra 1940.
Cenjenim zaostankar|eml
Še dve številki »Totega lista« in spet zaključimo en letnik. Doslej smo vozili srečno, upajmo, da bo šlo tudi v bodoče vse v redu.
Prav ponižno prosimo vse cenjene naročnike, ki so še v zaostanku z naročnino, naj do konca tega leta ure-de »tote« račune. Položnice jim dostavimo tekom tega meseca. Svojim cenjenim bralcem pripravljamo namreč za novo leto prijetno presenečenje, ki pa je v tesni povezanosti z našim čekovnim računom. Če že ne bo baš rejen, če bo vsaj »dobro zgle-dal«, pa bomo tvegali podvig, ki bo brez dvoma vsem cenjenim bralcem všeč.
V tem znamenju — v znamenju urejenih računov — ne bomo omagali!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA.
BALKANCEM
Dan' za dnem ste se režali, da ne upam priti k vam, zdaj korajžo sem pokazal
in pri vas imel ham-ham_____
Ravnatelj vojne vihre: Mart.
INTERVJU
iRepertoar: »In kaj ste storili, da ste dosegli to starost?«
Stiira maimica: »Počakala sem,«
LEKARNA »AGONIJA«
opozarja prijatelje dolgega življenja pred novimi nevarnimi jedmi. Glede strupenih gob se zdaj ni treba bati nobenih nevarnosti več, pač pa je treba velike opreznosti pred najfinejšimi želodčnimi specijalitetami, lii lahko človeka možgansko in svetov-no-nuzorsko omamijo. \	«	<■>
r>ji i \ r* t Kdor želi obvarovati svoj želodec, nuj se obrne naravnost na lekarno po podrobnejša navodila ali pa na uredništva nekaterih slovenskih dnevnikov.
K ZOBOZDRAVNIKU
»Čemu se smeješ?«
»Pravkar prihajam od zobozdravnika.«
»Se je zato treba smejati?«
»Seveda, ker ga ni bilo doma.*
MUHA IN SLON.
Janezek: »Teta, najpravi iz te muhe slona!«
Teta: »Tega pa ne znam!«
Janezek: »Saj je rekel ata, da narediš iz vsake muhe slona!«
OBVESTILO
Mati Zemlja še ne bo tako hitro zdrava. Komaj smo ozdravili nekaj njenih bolezni, že so se pojavile potrebe po novih krvavih operacijah. Upamo pa, da bo ostala pri življenju. Kaj več v naslednjih poročilih.
Zveza kirurgov iz vsemirja.
VODNA PROGA CARIGRAD— BURGAS
je zdaj še edina zveza med Evropo in Malo Azijo. Tako je pol volji boga Marsa naloženo Sovjetom1, da združujejo kontinente. Ni še točno dognano, ali so kontinenti, potniki in sovjeti s tem tudi — kontent.
AMERIKANCI
so kljub volitvam svojega predsednika imeli toliko časa, da so utegnili spet prestavljati meje. Če bi se vse na svetu tako lahko prestavilo kakor ameriške meje, potem bi že zdavnaj stalo vse na pravem mestu. Tako se pa zdi, da bodo ravno Ame-rikanci šele začeli postavljati vse na glavo. Prav za prav bodo samo pomagali.
Ali že veste?
— L)a je dala Marija Terezija pregnati na Hudičeve otoke 12 tisoč ]•/, st' 'V t \ vil komarjev?
— Da soi uvedli v neki državi nov oddelek vojske in sicer »Protigramo-fonsko pešadijo«?
— Da je prva nagrada na letošnji največji škotski tomboli najnovejši zemljevid Evrope?
— Da se je vlekla tridesetletna vojna natančno 29 let in dvanajst mesecev?
— Da boi današnja prej končana?
— Da žemlje še dolgo ne bodo po
2 dinarja?
— Da kanalizacija nima nikakc zveze z: bitko za Kanal?
— Da bo> Roosevelt prav gotovo še tri leta prezident Amerike, če ne bo preje umrl?
— Da je Janezek vprašal, če' je kaviar ptič, ker je priletel iz Moskve?
— Da se na Balkanu Balkancev ne da kar tako poraziti — v nogometu?
— Da krojači vsepovsod štrajkajo, da so pa škarje še vsepovsod v polni veljavi?
POTRES V ROMUNIJI
je bojda nekaterim vrelcem petroleja spremenil tok. Če bi ves petrolej požrla zemlja, bi morda spet zavladal na zemeljski obli angel miru. To pa ni verjetno, verjetnejše je, da bo petrolej na kakem drugem delu tega planeta udaril na plan. Bog »s daj, da bi si izbral nas...
DUHOVITO
A: »Kako je pravzaprav to, da imajo kapucini braidc, frančiškani ipa ne?«
B: »Mislim, da jo termi vzrok to, da se prvi ne brijejo, drugi pa.«
A: »Od tega je vsekakor mnogo odvisno!«
Ameriški prvak
Roosevelt: »Kdo bi sl mislil, da moja Demokracija še tako dobro teče!«
Diogenes In Mars v Gržiji
Mars : »Kaj pa iščeš, stara sablja?«
Diogenes: »Angela miru; po vsej Grčiji ga iščem, pa ga ni najti.« •
i	______
Vozijo se...	V	Medvodah	In	Kranju
Vpliv Slovencev na svetovno zdravilstvo
Četudi imajo drugod znamenite padarje, pri nas kljub temu nismo brez njih. Večina našega naroda se pa požvižga na preveliko učenost, ker enostavno nima denarja za doktorje. To koristi našemu narodnemu gospodarstvu, ker imamo s tem dovolj zdravstva za izvoz. Kako naj bi to natanko razložil? Ako bi.razna naša zdravilišča in kopališča, okrevališča in tudi vsa zelišču uporabljali samo Slovenci, potem bi zadovoljili zgolj lastne potrebe. To je pa premalo. Pri vsaki stvari je treba nekaj profita, sicer se ne splača. In tako profitiramo tudi z našimi zdravilišči in zelišči, saj jih obiskujejo in zauživajo tako rekoč vsi nerodi sveta, oziroma njihovi romarji, ki se potrudijo leto za letom v naše kraje. Bled in Rogaška Slatina sta bolj znana kraja kakor sve-tbvne prestolice. Kako naj to prav povem? Danes sta bolj zaželjena kakor tiste prestolice, ki jih obiskujejo jekleni ptički in jim žvižgajo mrtvaške koračnice. Ako vri tem ostane, bo naš pomen v svetu, hočem reči pomen naših zdravilišč še bolj zrasel na ugledu. To bo pa vrglo premnoge koristi. Večje kakor če bi odkrili v vsaki občini po en zlat rudnik. Zlato bi mi izvažali, tako bomo pa izvažali zdravje in uvažali zlato. Izvozili ga bomo samo toliko, kolikor bo potrebno, namreč v našo in splošno človeško korist, da svoj vpliv na zdravilstvo čim bolj razširimo. To nam pa ne bo težko. Do Banja Luke smo že prodrli. Doli smatrajo vsakega Slovenca za milijonarja. Mi ne gradimo doli samo nebotičnikov, temveč tudi skrbimo za splošni zdravstveni napredek. In za visoke cene. V Banja l\uki imajo turško kopališče Zgornji Seher. Zanj se je pozanimal neki Slovenec. Lastnik kopališča mu ga je ponudil za poldrug milijon. Ker je pač vprašal zanj Slovenec. Kopališče sicer ni toliko vredno. Bo pa še več, ko pride v slovenske roke. Potem ga moderniziramo. Za njim pridejo na vrsto vsa turška kopališča in zdravilišča v Evropi in v Aziji. Naš sloves se bo razširil in modernizirali bomo vse svetovno zdravstvo. Čez tisoč let bodo pa državljani združenih kontinentalnih republik v zgodovinskih knjigah s spoštovanjem čitali, da smo v najhujših časih rešili svetu zdravje in s tem obstanek človeštva.
— _ _ ' , AMERIŠKA DEMOKRACIJA
Demokracija USA se je spet izkazala: v poslansko zbornico pride en zastopnik delavcev.
PROTISLOVJE
V blaznici ponoči nekdo z vso silo pozvoni pri vratarju. Vratar odpre okno: »Ali jo kdo spodaj?«
»Da, jaz sem zblaznel, zato vas prosim, da mo sprejmete!«
»Človek božji, zdaj ponoči? Menda sc va;m je zmešalo!«
Vozijo se avijoni, eni semkaj, drugi tja, res velika je zadrega, hej, nad glavo ropota.
Vozijo se kamin]oni,
! eni semkaj, drugi tja, z njimi tanki in kanoni, hej, po zemlji ropota.
Vozijo se grešne duše,
( ene semkaj, druge tja, kdor na večnost se pripravlja, mu pri srcu ropota.
TAN------------
Tanger mnoge zdaj tangira, tango se še vedno pleše, tanki modna so manira, tancajo, da vse se trese...
V OKTOBRU SMO DOBILI SNEG
Mnogim se je zdelo prezgodaj. Potem smo spet dobili dež. Mnogim je bil odveč. Elija je pa že vedel, zakaj nas je obdaroval. Hotel je namreč dokazati, da ni mož stare vere, ampak junak našega časa. Na vsak način hoče korakati z moderno dobo, zato rad pokaže, da je tudi on založen z vsemi padavinami. Tudi pri njem je velika nadprodukcija. Toda on lahko odpošlje svoje blago na naš planet kadar se mu zljubi. Zato 1 je na boljšem od naših pozemskih li-ferantov in špekulantov,
je vzbudila novica, da se je v Ameriki zrušil tretji največji most na svetu, mnogo strokovnjaškega razpravljanja in še več resničnega sočustvovanja. Porušeni most so šele letos zgradili za 6 milijonov dolarjev, zato je vznemirjenje v Kranju in Medvodah tem bolj umljivo. Iz Medvod soi poslali v Ameriko ta-le kablogram:
»izražamo globoko sožalje vas razumemo sami že imeli most čez so-ro v sori«
Iz Kranja je pa odplaval po zraku radiogram:
»Z vsemi srci smo z Vami! Z žepi pa ne moremo biti, ker zbiramo za naš most in Vas prosimo', da boste o pravem času tudi Vi z vsemi srci z nami! Prosimo Vas, da nam sporočite, če je Vaša reka tako globoka in široka kakor je naša Kokra, prosimo Vas, da nam odstopite vse svoje sedanje izkušnje. Z vsemi srci smo z Vami!«
PO PRAVICI JE POVEDAL
Gospa: »Ali Vas ni sram? Tako mlad mož, pa že berači. Kaj bo neki iz Vas, ko se postarate?« Berač: »Star berač!«
Žmitek (razkačen); »Ta človek je aajvečii norec na svetu.«
Žena (pomirljivo): »Šimen, Šimen, na sebe
pozabljaš,«
PREVIDNOST — MATI MODROSTI
'0
u
Sinko:	»Mamica,	poglej!	Aero-
planoek!«
Skrbna mamica: »Že dobro, že dobro, za vsak slučaj pa pojdiva rajši v klet.«
D. Goflja:
Komu to mar?
Da na milijone je zidin dandanes kup le — razvalin, mesto palač, gradov in hiš da pogorišča le dobiš —
I)a delavec je čisto suh, ker mu je luksus ljudski kruh, ker tisti, ki mu kruh dele z obrati se na jug sele —
Komu to mar?
Da res trebušni milijonar si kupi vse za svoj denar, ko drugi, ki tak srečnik ni, še za denar nič ne dobi —
Komu to mar?
Da mali človek le trpi grozote vse sedanjih dni, ko vsak petičen se gospod počuti dobro vsepovsod —
Komu to mar?
Da še povrh posledice uničujoče vojne te občutil revež bo samo, ki žrtvoval je vse za njo —
Komu to mar?
A če nekoč zbog teh reči kot kamen človek otopi, da cilj mu’žit ja bo le — kruh, za vse ostalo pa bo gluh —
— Komu to mar!?!
Agencija „Ban§a Luka44
sporoča to-le: Prihod Slovencev v naše mesto ne poživlja samo trgovin in gostilen, temveč tudi notarsko in hišno-mešetarsko delovanje1. Razen tega se pozna celo pri spreminjanju zunanjega lica našega mesta. Banja Luka je že skoraj sredi Balkana in ima zato svojevrstno arhitekturo, ki ji dajejo posebno obeležje turške hiše. Slovenci kupujejo te hiše in jih prenavljajo. Posebnost je pa v tem, da- so vsa okna predelanih hiš zadelali z močnim železjem. Tako nastajajo slovenska oporišča. V hišah bo spravljena marsikaka znamenite st,
morda celo dragocenost, sicer bi ne bilo treba vdelovati v okna železne mreže. Kolikor smo lahko izvedeli, bo ena hiša priporočena v varstvo Svetega Lenarta, druga pa v Svetega Andreja.
PETROLEJSKA STRATEGIJA
Nekdaj cesar bil je mož, ki so ga branili,	>
zdaj cesarja so ljudje skoraj pozabili.
Zdaj je petrolej gospod, ki ga vse spoštuje, zdaj za petrolej se svet' krega in vojskuje.
Pozori
Literarni krožek in literarna zadruga »Liter vina«, priporočata svoje novoizdnne knjige:
Wiliam Klipcgc; »200 ljudi na samotnem otoku ali enotni kruh.« Socialni roman. Iz angleščine prevedel Janko Kuster. Vezana 45 din, broširana 30 din.
Ungar Bogomir: »Jaz in čik« — opisovanje ncrazdružljive enote dveh elementov. Vezana 75 din, broširana 60 din.
Fugina Dušan: »Roke kvišku ali revolver v zastavljalnici«. Napet roman iz življenja slovenskega kmeta. Vezana 45 din. Nečlani 80 din.
Stepančič Zlatko: »Kako sem napravil prvih šest korakov.« Pisatelj opisuje navdušenje, ki je nastalo pri tem podvigu. V usnje vezana 120 din, nečlani 150 din.
Sramežljive Vlado: »Ljubezen v džungli«, roman divjih strasti. (Razprodano! Nova naklada v tisku).
Pahič Stanc: »Zločin, ali kako sem žogo v posvetovalnico nosil«. Potopis, v katerem sc pisatelj grenkobno samospoznava. Vezana 75 din, nevezana 55 din.
Komu to mar?	i
Brezbroj očetov, mož, sinov, da so negibni sred grobov, ko bi bili lahko doma otrok redniki in zeha —	1
Komu to mar?
Nevtralca, ki je miren ves, da že zadene vojni bes, da treba zanj je katakomb,1 da ne postane žrtev bomb — Komu to mar?
Da z ladjo šest milijonov kil je cukra top ugonobil, ko se pri nas za kup otrok dobi le cukra bori obrok — Komu to mar?
Uradnik danes, da berač zakrpanih samo je hlač, kako v dolgov drvi prepad ta šolani proletarijut —
Komu to mar?
Po svoje gledano
Riba v morju: »Poglejte, soseda, ljudje v konzervi.«
KRONIKA^
OOSSU E
-------
— Letošnja jesen je še kar nekam lepa in hladna, čeprav je ob naši južni meji grdo in hudo vroče ...
— Snega je bilo zapadlo kar dosti, a ko je uvidel, da ni napravil nič dobrega, (v Mariboru ni mogel zaposliti niti brezposelnih!), je skopnel. Ko ni bilo' uvidevnosti pri ljudeh, je bila pač pri — snegu... Tako nihče ne more reči, da danes ni uvidevnosti...
Fižol je pa že po din 7.— liter. Torej vsestranska draginja. Kmalu 'tuj/ bo več mogoče ljudem niti napihovati se...
— »Jutro« je lepo opisalo, kako je na deželi neka podlasica spravila s sveta celo armado podgan, ki se niso bile več plašile ne mačk, ne ljudi. Prebivalci Smetanove ulice prosijo zdaj pristojno oblast, da premesti omenjeno podlasico' v njihov rajon...
— Pevske tekme so bile doslej le monopol ljubljanske opere. Poslednji čas pa jih uprizarjajo nekateri someščani kar sredi nočnega miru po ulicah. Ker so zelo muzikalni, naj jih tudi zašijejo po — notah ...
— Zdaj se šele izkazuje, da se imenuje Frankopanova ulica le radi simbola »Frankopanova«: Kdo je bil Frankopan? — Mučenik! Kdo so prebivalci Frankopanove ulice? — Mučeniki! In to bodo tudi ostali, dokler ne bo železniški prehod postal
— prehoden ...
— Letošnje leto je vino kislo in drago. Tako se je zgodilo', da je letošnje vino najboljša reklama za — pivo...
— Mariborski kulturni delavec (zato ni preveč rejen!) Cibic je ujel Abrahama. Oziroma Abraham je njega ujel. Pa mu ne ho mogel do živega, saj je Cibic cel mož in skozinskoz in vedno Cibic, če ga prebereš od spredaj ali od zadaj...!
— Martinova gos je bila letos bolj klavrna. Martinov je bilo siccr dovolj, toda — gosi je bilo bolj malo.
—Odvetniku dr. Komavliju je član neke »Smrtne roke« poslal ljubeznivo pismo, v katerem ga je postavil pred še bolj ljubeznivo izbiro: ali mu pošlje deset tisoč dinarjev, ali pa
— ga ustreli. Dr. Komavli je znan kot zelo varčen mož in tako so ga nekateri mariborski odvetniki videli že — mrtvega, misleč, da mu je več din 10.000 kot življenje, ki dandanes tako nič ne pomeni. (Da ne bi
kdo mislil, da so na tihem računali že na njegovo vakantno advokaturo!)
— Nekdo se je peš vrnil iz Beograda v Maribor in je prišel celo do Dupleka. Koliko aktov roma isto pot, ne peš, temveč pioi železnici, a dospe mnogo pozneje ...
— Mestno kopališče dokazuje svoj orientalski milje sicer le s svojim slogom, ni pa zato neofohodno potrebno, da je vrh tega še tako nesnažno. To je očitno pretiravanje orientalnega sloga.
— S »Koncem poti« je mariborski gledališki naraščaj uspešno prest,tl svoj ognjeni krst na odru' Želimo mu, da ta »Konec poti« v njegovi karieri ne bo — konec poti, temveč šele njen — začetek ...
Restavracija mariborske Grajske kleti
V kratkem bodo odprli na novo restavrirano Grajsko klet, ki jo je restavriral g. prof. Sternen iz Ljubljane. Kdo bo novo restavracijo prevzel, še ni znano. Znano pa je, da se je večina dosedanjih restavraterjev v tej restavraciji slabo odrezalo. Edi-
nirestavrater, ki je pri tej restavra-eiij kaj zaslužil, je menda g. profesor Sternen. Zato menimo, da bi jo izročili kar njemu. Bati se je le, da bi domači umetniki bili proti, ker bi g. profesor utegnil mimogrede še kakega gosta — nafarbati.
STRTO SRCE
»Poglejte, tale gospodična je mojemu nečaku strla srce.«
»Kaj, ali ga je zavrnila?«
»Narobe, 'dva dni potem ko je razdrl zaroko, je podedovala milijon.«
Mariborska senzacija
V razgretih glavah Mariborčanov je tekom zadnjih dni odšlo za zamrežena okna nebroj ljudi. Nekateri pa so izvršili v najbolj čudnih okoliščinah kur — samomor.
Prvi pogrešanec: »Na zdravje! Sem slišal, da že par dni sadite?«
Drugi pogrešanec: »Tako! Jaz pa sein slišal, da st© se vi včeraj ustrelili.«
IZ ŠPORTNEGA SVETA.
Da se dokončno preizkusi moč našega stanu, smo v svrho dviganja stanovske zavesti sklenili vso aktivno pekovko gardo in vse prijatelje pekovske umetnosti organizirati na vseh poljih. Do zdaj smo se udejstvovali časnikarsko in sodnijsko, zdaj se bomo pa še športno in ustanavljamo:
za pekovske mojstre — S. K. Hlebec,
za pekovske pomočnike — S. K. Lopar,
za pekovske vajence — S. K. kifeljc,
za pekovske kibice — S. K. Žemlja.
NAZNANILO
Podpisani Janez Picek se vsem cenjenim odjemalkam in odjemalcem iskreno zahvaljujem za izkazano zaupanje ter naznanjam, da jim na žalost kokoši in petelinov zaradi tehničnih zaprek ne bom mogel več dobavljati. Vaščani so namreč postali oprezni in dobili smo novega orožniškega komandirja. Ce pa se bodo razmere zopet spremenile, bom vsekakor upošteval dosedanje odjemalce in prvenstveno dal njim prednost.
Z odličnim spoštovanjem
Janez Picek, Kurje brdo.
OČITKI VESTI
»Zlomka,, saj v kavarni vendar nisva poravnala računa?«
»Škoda, da sva tako malo pojedla ...«
Popevka o pisanih krajih In položajih
Turek budno je na straži,
Grk prižgal je plamenico, sneg pobelil je Karpate in zapadel mirno Švico.
Nemec z avijoni kroži,
Brit: mu pridno sekundira,
Kus previdno na vse kraje vsak dan sproti se ozira.
Čaka zdaj Ainerikanec, kaj bo prezident naredil, Indokina tudi čaka, kdo si trebuh z njo bo zredil.
Pravijo, da so Kitajci pridobili nove zmage, dosti zdaj je po vsem svetu drage in krvave zgage.
Na Japonskem so po rasi vsi do zadnjega rumeni, na politiko in sablje kot povsod drugod učeni.
•Zmagovalci mi smo v športu, nam ne padajo še glave, še sodniki kaj pogosto rešijo si buče zdrave.
Vsi, ki radi se borijo, naj bi nogomet igrali, kljub porazu ali zmagi pri življenju bi ostali.
MED UČENCI.
»Včeraj mi je dal stric dinar in sem si kuipil zanj cigarete. A komaj sem vtaknil prvo v usta, je prišel papa . . .
»In te je naklestil?«
»Ne — vzeli mi je cigarete in jih sam pokadil.«
EVIDENČNE TABLICE
Kolega Žane se poteguje za to, da bi za dekleta oziroma gospodične uvedli evidenčne številke, kot jih imajo kolesa, avtomobili itd. Gotovo je to čudna želja in boste vsekakor vprašali, kako je prišel do take ideje in v kako korist bi bila vesoljnemu človeštvu. Vsa zadeva pa je takšna: Žane je srečal deklico, lepo deklico, ki je po godu njegovemu srcu in to tako zelo, da se je zaljubil, kot se zna samo on, čeprav je takrat, ko je dobil prvič v življenju odklonitev (poskjusil je prvič), sklenil, da ne bo nobene več pogledal. — Nesrečnež pa ima smolo. Ta deklica ni edinka, ampak ima sestro ter je ena sestra drugi tako podobna, da se niti sami med seboj ne ločita. Kako bi še le Žane točno vedel, katera je njegovemu srcu kraljica. Torej bi vsa zamotana reč bila z uvedbo evidenčnih tablic razvoz-Ijana in bi si Žane zapomnil številko, osvobodil bi se dušo morečih dvomov, domovina bi bila rešena, država bi si pobirala takse, Žane pa bi bil srečen...
MED^ZEMLJEPISNO JURO
WW
v:-	'
T;t;:;
Profesor: »O geografiji nimate pojma. Dal vam bom nezadostno. In kakšen poklic bi si vi radi v življenju izbrali?«
Dijak: »Pilot bom postal.«
ČE TELETA KOLJEJO
Oče: »Ker teleta ne moremo prodati, ga bomo jutri kar doma zaklali.« Ko mali Jurček to čuje, se začne na vso moč jokati, »Zakaj se dereš?« ga vpraša oče. »Gospod učitelj so rekli, da sem jaz tele!« je izjecljal Jurček.
OPRAVIČILO
»Kako ste si upali trditi, da sem podoben nosorogu!«
»Oprostite, zmotil sem se! Zamenjal sem vas z nekim gospodom, ki vam je čisto podoben.«
RAZGOVOR MED SOSEDAMA
Prva: »Včasih sem mnogo igrala klavir. Odkar imam pa otroke, mi za klavir ne ostane nič časa!«
Druga: »Da, otroci so res pravi božji blagoslov.«
UBOGI OČE
Stražnik: »Zakaj jočeš mali?«
»Izgubi! sem očeta.«
»A zdaj no znaš pota domov?«
»Jaz že, toda kako pride domov oče?«
PODJETNOST
A: »Tam gre gospod ravnatelj Črešnja. To ti je podjeten mož. Preden je začel, ni imel ničesar!«
B: »In zdaj?«
A: »Zidaj pa ima 500 tisoč dinarjev dolga.«
OLAJŠEVALNA OKOLŠČINA
Sodnik: »Ukradli ste torej ducat robcev? Ali lahko navedete kaj v svojo obrambo?«
Tat: »Da, imel sem nahod!«
Mali oglasi
Na vlaku Maribor—Ljubljana - pravijo -sem izgubil svoj dober glas. Poštenega najditelja prosim, da mi ga vrne. S. R., Grajski
trŽ.
Sobo iščem za svojega zaročenca. Pogoji: bližina meščanske šole, v hiši ne sme biti žensk, ki bi bile mlajše od 50 let, strogo nadzorstvo, vhod ne sime biti separiran, dobra peč.
Vse vrste denarja kupujem po vrednosti njegove kovine, V poštev pride star, posebno ipa še sedaj veljaven denar. Ponudbe na upravo: »Najvišje dnevne cene — numi-zmatikus.«
Opozorilo! Podpisani lastnik slaščičarne »Nektar« opozarjam vse prizadete, da bom postopal proti njim isodnijsko, če bodo še naprej razširjali vesti, da imam skrito zalogo sladkorja. Res je namreč, da delam le s saharinom. Janez Smetana, 1. r.
Prodam nekaj tkalnih in predilnih strojev. Ponudibe pod značko »Staro železo«.
V PRODAJALNI ČEVLJEV
A: »Čevlji so mi preozki, ne, ne bom jih vzela, ker me tiščijo.«
Prodajalka:	»Bodite (brez skrbi! Boste
videli, kako se bodo po nogi vlegli.«
iB: »Teh čevljev ne morem vzeti, so mi preveliki.«
Prodajalka: »To prav nič ne škodi, gospa! Brž ko bo vlažno, se usnje nekoliko uskoči!«
C: »Dobro-, te čevlje vzamem; priležejo so mj kot vliti!«
Prodajalka: »Prav gotovo vam ne bo žal, da ste jih ikupili. Verjemite, pri nas kupljeni čevlji ohdrže stalno svojo obliko,«
*
SREČA
Knjigovodja: i»Da.nes je minilo točno petindvajset let, odkar pri vas delam!«
Šef:	»No, vidite, kakšno srečo imate,
vsaka tvrdka ne živi taiko dolgo!«
PRED SODNIKOM
Sodnik: »Uro ste ukradli? Imate kako opravičilo za to delanje?«
Obtoženec: »Seveda, gospod sodnik! Tehten razlog sem imel. Sem pod policijskim nadzorstvom in moram vedeti, kako pozno je, da zginem pravočasno domov.«
Od
prlešKega ŠKoia
P,o vseh cajtngah štejete no povsodik ču-jete, ka so Škoti pre najibol skopi ludje na čelen sveti. Dosta toga je resen eli vseeno mojo po nekod hiido konkurenco. Šercov stric so jihov najnevarnejši konkurent, ki jin zlo kontra dovlejio. Enok so ga celo tak pogruntali, ka je vredno no perav, ka v To-ten listi na vsetlo pride jin v slovo 110 čast, Škotom pa v čost ino korajžo.
Cela reč pa tak viin zgleda. Stric van mojio veki griint .gorice, nič duga no v špar-kasi ino v žokli ipeneze. Dosta je Čehov, ki bi rodi bili jihovi zetje, pa na žalost v hiši razvun stricove žene nega nebene ženske. Tak si Šercov stric no tetica sama virtita no pencze vktiper sprovlata pa ne veta, za koga. V toti skrbi niti sebi ne viipata nič prvoščiti. Ka sta resn tak skrbna no šparavna te vidli s toga, ke den van pove-da; to pa je tudi glavna štorija, s keroj so stric Škote posekali.
Stric gledajo na to, ka mojo sploh čim meje težakov, ka jih pač vse preveč ne ko-šta. Glih talk se jin pozimi zdi škoda, ka bi prosili mesore, ki bi te celi den pri jih jeli no večer še domu nesli klobose. Gujdeka pa je vseeno treba zaklati, pa seveda s čim mešimi stroški. Stric so van griintali ao pa griintali te so ga le nazodje pogruntali. K svinskim dveran sta s teticoj zavlekla dva žakla zrja, te pa so tetica stopili v hlev no gujdeka porinoli prta vroton . .. Stric pa so ga viini čakali no kak se je gujdek na po-lovino prkoza na svetlo, so hitro podrli na jega žakel z zrjon. Praše je zavečalo, zasukalo rep no že so bili stric z nožon na jen, ga zarezali no mu spustili nediižno diiso. Tak, vidite, sta Šercov stric no tetica sama ikolinila no si pršparala, ke bi mogla dati mesorom, Če bi Uidi vsi Škoti bili tak prefrigano skopi, bi na Škotskem mogli vsi mesori iti cugrunt ..,
Napačno razumel
Upravitelj: »Društvo naj se razide!
Dirigent : »Kaj smo pa naredili?«
Upravitelj : »Ali niste čitali, da je ,Zbor’ razpuščen?«
DOBRO PRIPOROČILO
Gospodinja novi kuharici: »Ali pa res znate dobro kuhati?«
Kuharica; »Nič ne skrbite gospa! Moj ločeni mož me je še pet let po ločitvi obdržal za kuharico.«
Ce kupuješ na obroke
Kupec: »Koliko stane tale obleka?«
Trgovec; »Tisoč dinarjev pri takojšnjem plačilu!«
Kupec: »In za koliko bi jo dali na obroke?«
Trgovec: »Za dva tisoč. Od tega plačate polovico takoj, ostalo pa kadarkoli!«
TUDI TRPLJENJE ZARADI PREPRIČANJA
»Vidiš 0110 gospo tam? Ta dama je strašno trpela zaradi svojega zmotnega prepričanja.« — »Res? Kako naj to razumem?« — »Bila je prepričana, da lahko z nogo številka 40 hodi v čeveljčkih številka 35.«
ČUDNA OBRT
»Poglejte onega gospoda! On živi na račun napak svojih bližnjih.«
»Kako to?«
»Radirke namreč izdeluje!«
NAPAČEN NASLOV
Mlada žena pokliče po telefonu zdravnika in pravi: »Gospod doktor, pridite takoj k nam! Moj mož ima vročino, mislim da okoli 50 stopinj!« Zdravnik: »Kaj, petdeset stopinj?« Zena vsa iz sebe: »Da, petdeset, najbrž še več!« Zdravnik: »Potem pa kličite raje gasilce!«
ŠOLSKA NALOGA
Učitelj je dal učencem nalogo z naslovom: »Obisk pri mojem stricu.« Vse je utihnilo, čez nekaj minut pa Mihec že odloži zvezek. Učitelj se začudi in pogleda, potem pa bere: »Včeraj popoldne sem obiskal svojega strica, toda ker ga ni bilo doma, sem se spet vrnil domov.«
»BOLJŠI« HOTEL
Gost: »Sobo, prosim! Koliko pa stane?«
Vratar: »So različne! Od 50 do 80 dinarjev za eno noč.«
Gost: »In v čem je razlika?«
Vratar: »V onih po 80 dinarjev je nastavljena past za miši.«
NOVICA
Miha: »Ali že veš, da Joža nič več ne Pije?«
Jaka: »Ni mogoče! Kdaj je pa umrl?«
PROFESOR IN SLADOLED
Profesor gre s svojim nečakom mimo slaščičarne, na kateri je bilo napisano: »Prvorazredni sladoled.« — Nečak: »Stiic, kupite mi sladoleda!« — Profesor: »Ah, dečko, ta sladoled ni za 'tebe, ti hodiš vendar že v drugi razred.«
Iz podzemske železnice
Nekdaj tu sem se vozila, v mraku z dragim se ljubila, zdaj čepim tu in trepečem, vsak dan semkaj se zavlečem.
Časi so se spremenili, mnogi smo se tukaj skrili, ne zato, da bi ljubili, da življenje bi rešili.
Res bojim se, da zgubila bom življenje, preselila se od tod tja gor v nirvano, kjer vse pusto je, zaspano.
Od Nogometa, Sodnikof, bolnice in drugega športa
16. xl. 1940. Šolska naloga. Danilo Gollja,
Jaz za svojo osebnost lastnoročno jako zelo ljubim Nogjmet, ker ie 'ako zelo zdrav če si ne zlomiš nogo in se človek tedaj lahko podi po mili volji in tudi po zeleni trati, namesto da bi zapravljal dragoceni čas z nekoristnim delom, kakor je Šola in drugi bedagoški monumenti.
Nogomet sam lastnoročno ne ve, zakaj se mu pravi »Nogomet«, saj se pri tem športu meče pravizapraf Žoga, pa ne noga. Noge ne moreš metati, ker jih je ljubi Bog človekom tako skonštruiral, da so trdno zasi' drane in se jih da metati le f slučaju, da jih tam odšraufa kaka granata ali bomba ali kaki drugi borec za pravično stvar in za dobrobit -človeštva. Na ta način bi pravzaprav morali prekrstiti iz prafkar na Svitlo danijhi 'tehničnih ra&logof besedo »Nogomet« f »Žogomet«, ker se defaktično pri tem meče Žoiga. Tako prekrščevanje ne bi pa temu najbolj popularnejšemu Športu nič škodilo, nasprotno, mogoče bi še celo zato kaj pridobil.
Izjemno dovoljenje
Iz zanesljivega vira, ki je v prijateljskih odnošajih z gimnazijskim služiteljem, smo izvedeli, da je dijakom in dijakinjam brez posebnih dovoljenj do nadaljnjega obisk kina na Trgu Svobode dovoljen. Seveda ostane hora legalis legalna in se bodo ob vsaki kršitvi izvajale konsekvence. Priporoča pa se, da se dijakinje te izjemne odredbe ne poslužujejo brez spremstva starejše osebe, kar jim bo nedvomno v korist v pedagoškem in moralnem oziru.
Žogomet je Šport. Šport je tisto opravilo, ki ga lahko opravljajo samo taki človeki, ki imajo dosti časa na zalogi. Šport je tisto opravilo, ki nudi zabave. Tako je tudi pri Žogometu. Poleg kulturnega in telesno-vzgojnega, patrijotičnega in tako dalje Poslanstva, nudi tudi mnoge zabave nogometašem in p. t. Publiki. Pa si oglejmo pral-kar citirana Poslanstva; F prvi vrsti moram kot sin kulturnega naroda konstituirati« da je Žogomet tudi del naše kulture in stoji f tem pogledu čvrsto in neomajno še pred Gledališčem, Glasbo, Petjem, zlikov-no umetnostjo in druigo drugovrstno Kulturo. Ta se vidi, če se primerja obisk in nafdušenje Mladine f gledališču, na koncertih in razstavah z obiskom in nafdušenjlem Mladine na Žogometnih tekmah. Pa se po drugi strani uporablja pri žogometnih tekmah velikokrat tudi glava, kajti marsikakšen Gol je padel takorekoč iz Glave, azi-roma ga je kdo ustrelil z glavo. Tako se vidi, da žogometaši delajo mnogo tudi s glavo, kdor dela z Glavo, je kulturni in sploh duševni človek, Jaz predlagam, da sploh fso slovensko žogometno zavezo prej" mejo iz gornjih razlogof v naš »P. n. Klub«, tam potrebujejo udarne človeke in kake-
BREZ RAZBURJENJA!
Vsaka razburjenost med prizadetimi starši in otroki je nepotrebna, kajti iz zanesljivih virov smo izvedeli, da so preuranjene in netočne vesti, češ da bo tudi v otroških vrtcih izvršena pregrupacija na dekliške in fantovske oddelke. Torej mirno kri in ne razburjajte si živcev. O eventuelnih spremembah bomo poročali.	1
S STRELIŠČA
Janez strelja. Pokazivač mu po vrsti kaže same »promašaje«. Po desetem, petnajstem strelu pa mu sploh ne da več nobenega znaka. Janez se razjezi: »To pa je že višek podcenjevanja! Preje mi je lopov vsaj pokazal, da nisem nič zadel, zdaj pa mi niti tega več ne pokaže...«
POKLON
»Veš kaj Mirko, poročil bi se s tvejo sestro, pa je zaimo preneumna.«
»Prav imaš, tvoja žena bo morala imeti pameti za dva!«
MODERNI STRAŽNIK
V nekem mestu je moral stražnik odpeljati nevarnega roparja v zapor. Mirno sta drug poleg drugega korakala po cesti; na lepeim je pa zapihal veter in odnesel roparju klobuk z glave, da se je zakotalil daleč po cesti.
»Moj klobuk!« je vzkliknil ropar, »dovolite, da stečem za njim in ga poberem!«
»Ej, tako pa ne bo šlo,« je modro odgovoril stražnik, »ti bi stekel in se nikoli ne vrnil. Le lepo ostani tukaj, bom že jaz skočil za njim!«
ga dobrega napadalca, pa tudi obrambo
potrebujejo dobro . . .
Veliko je seveda telesnovzgojno poslanstvo Žogometa. Tam se takorekoč vzgoji telo f fseh njegovih detajlih, ne samo noge. ludi roke so dosti zaposlene, čeprav je z njimi žogobrcati strogo prepovedano, bolj kakor pljuvati po tleh! Telo dobi vitko linijo, kar je danes jako zelo moderno. Tako posega Žogomet, kakor vidimo, že f Kraljefstvo mode, kajti je žogo brcati naj-ifcolj učinkovito sredstvo za ohranitev linije. To se vidi na fseh pravih žogometa-ših, ki jim morejo, kar se vitkosti tiče, kon" kurirati edino še javni nameščenci, ki so tudi čimdalje bolj vitki,.. Tako je žogomet od eminentnega telesnovzgojnega pomena in ne vem, zakaj po univerzitetah ne ustoličijo tudi eno stolico za Žogobrc. Potem ne bi imeli toliko faliranih Šludentof, kajti kdor bi obesil Filozofijo ali Tehniko ali kaki drugi študij zavoljo slabe glave na Klin, mu ne bi bilo treba falirati, kajti bi lahko presedlal na Žogobrc in bi tam sigurno izdelal, kajti bolj je glava trda, bolj je pripravna za žogobrc in za streljanje Golof., .
V amerlšKI Kaznilnici Šing*Sin£
so kaznjencem na večer volitev izjemoma dovolili bdeti do 10. ure zvečer.
Kaznjenec : »Škoda, da nimamo v Ameriki večkrat volitev, tako prijetno je, če človek sem in tja lahko malo pokroka.«
Pavliha - nožni čuvaj
Lutkovna igrica za majhno deco do 90 let z zelo pravljičnim koncem.
Osebe:
Pavliha
Butalski župan Neznani gospod.
Kraj: Glavni in edini trg v Butalah.
Čas: Bridka sedanjost.
(Zvonček trikrat poizvoni. Nič se ne zgane. Zvonček zvoni četrtič, petič itd., kajti je že tako v Butalah in drugod, da se mnogo zvoni in malo naredi. Ko začne občinstvo žvižgati, se dvigne zavesa.)
1. prizor:
Butalski župan priide važno na Glavni trg v Butalah, za njim gre Pavliha.
ŽUPAN: Pavliha Nebodigatreba, uslišali smo njegovo ponižno prošnjo ,..
PAVLIHA: Čigavo prošnjo? Saj ni nikogar tulil
ŽUPAN:	(nadaljuje)	Uslišali smo njegovo
prošnjo — ta onč si ti, tepec! — in se ga usmilili —
PAVLIHA: Koga?
ŽUPAN: Tebe vendar! Ne moti me v uradnem govoru! — Šment, sedaj si me pa čisto zmešal, da ne vem, kaj sem hotel povedati!
PAVLIHA: Gospod župan, ali ste prej vedeli, kaj ste hoteli povedati?
ŽUPAN: Vedel? Seveda sem vedel! Aha, že vem, kaj sem vedel! — (Prične znova.) Uslišali smo njegovo ponižno prošnjo in se ga usmilili ter ga sprejeli kot udanega služabnika v službo butalaske občine. Postal je — nočni čuvaj!
Žogobrc pa goji f njegovih plemenitih Ciljih tildi patrijotično poslanstvo: če se drugače ne zavedaš, da je z teboj osrečila Žogobrc slovenska mati, oziroma na kratko in bolj jasno definirano: če se drugače ne zavedaš da si slovenec, se zaveš gotovo na kakšni mednarodni žogometni tekmi, če pridejo recimo Hrvati f Ljubljano ali pa f zeleni Maribor. Takrat začne naenkrat biti Narodna žila, kajti to je borba med dvema Narodoma. Takrat sedi človek na klopeh, na tleh, na drevesih, na plotovih in kriči: »Šivio, forberc, centerfor, Pepi-tempo, ma-dona to je fejst, olfer« in ima blazen občutek, da je Slovenc in da so Hrvati tepeni. Tako se vzgoji patrijotizem. Žogomet pa nudi tudi možnosti, kot drugače nobeno drugo Torišče. Kako bi bilo recimo mogoče, da bi Jugoslavija z 15 milijoni prebivalcev premagala Nemčijo z 90 milijoni prebivalcev. To je f žogometu fse mogoče, kot je že dvakrat dokazano! Tako se človekom fceipi ena jako zelo močna injekcija narodnostne zavesti, da prekašamo tudi največje kulture fsaj v žogometu. Čast mu in slava in večnaja pamjatl Žogomet potrebuje tudi sodnike, ki imajo fčasi večjo odgovornost, kot oni navadni
PAVLIHA: (ploska) Živijo! Živijo!! (Ži#pan se priklanja, kakor da je na volilnem shodu.) Kje pa je ta, ki j,e postal nočni čuvaj?
ŽUPAN: Ti si vendar postal nočni čuvaj!
PAVLIHA: Jaz?? — Prosim, nell! Jaz nisem v nobenem uradu, pa ne morem čez dan spati, da bi lahko ponoči bedel kot nočni čuvaj. Jaz bi rad postal uradnik v občini: Čez dan bi spal v pisarni, ponoči pa doma.
ŽUPAN: Naj ne kvasi neumnoisti! V Butalah uradniki ne spijo v pisarni, kvečjemu dremajo. Postal je nočni čuvaj in amen!
PAVLIHA: Kaj bo rekla moja Marjana, če ne bom nikoli več pri njej doma spal?
ŽUPAN: Rekla? Kaj naj bi rekla? Nič ne bo rekla! (Zaupno.) V mrzlih nočeh gre lahko od enajste do ene k njej, da se malo pogreje.
PAVLIHA: (razkačen) Kaj?? Naj le poizkusi in pride k Marjani se gret! Tako mu primažem, da bo takoji mrzel, ne pa da bi se ogrel.
ŽUPAN: Križ božji, Pavliha, ti se boš nodil lahko gret!
PAVLIHA: No, potem pa bi skoraj prevzel službo. — Kaj pa plača?
ŽUPAN: Denarja nič —
PAVLIHA: Ojej! —
ŽUPAN: Pač pa moko...
PAVLIHA: Živio!
ŽUPAN: ... mast in usnje...
PAVLIHA: Živio!!!
ŽUPAN: ... olje, riž in kavo...
PAVLIHA: Ojej!!!
ŽUPAN: Za sedaj pa potico iz enotne moke ...
PAVLIHA: Živio!
po Sodnijah. Kajti oni navadni sodniki se lahko zamerijo samo obsojencu, oni pravi žogometni pa lahko celi državi, če so recimo kako mednarlodno nogometno tekmo fovš sodili. Sodnik se udejstvuje pretežno z piščalko in ga imajo poglavitno zato, da jo kdo kriv za rezultat tekme. .. . Zato so sodniki navadno večkrat ranjeni, kot pa pravi Nogometaši, in to ne radi Žoge, temveč radi lažje, ali tudi težje telesne Poškodbe, ki jim jo priskrbi f borbi zi svojo pravico občinstvo. Potem prepeljejo Sodnika f bolnico, kjer mu zašijejo glavo, da jo spet cela za prihodnjo rano oziroma tekmo, Zato kličem iz dna srca trikrat: »zdrav, zdrav, zdrav!«
SREČEN PAR.
»lilo, kako je bilcf z vajinim letovanjem? Kje sta bila pravzaprav?«
»Veš, moja žena je hotela na vsak način v južno Dalmacijo, jaz pa v Rogaško.«
»In kako sta se potem sporaziimela?«
»O, stoodstotno!«
»To je lepo. Najsrečnejši par na svetu sta. In za katero letovišče sta se odločila?«
»Ona za Dalmacijo, jaz pa za Rogaško.«
ŽUPAN: ...staro, ki je v pekarni ne morem več prodajati!
PAVLIHA: Ojej!!
ŽUPAN: Poslušaj! Tvoja služba je v glavnem ta: miril boš pijance, ki ponoči kolovratijo po Butalah in kalijo nočni mir. Kajti jaz sem župan in zato zelo rad spim in mnogo spim in nihče :ne ne sme ponoči buditi. — Sedaj pa pojdi z mano, da ti dam sulico in svetilko, da boš pravi nočni čuvaj! (Oba odideta.)
2, prizor:
PAVLIHA (se vrača s sulico in svetilko): Tako, sedaj pa sem že oblast! Ko bi le tak preklican mraz ne bil! (Ura bije polnoči.) Ura strahov! Ne, zdaj že ne bo nikogar. Strahovi ibodo ostali lepo doma, saj jih bi zeblo v sami srajci! — Ali bi tudi jaz šel domov. Nak, raje ostanem tu. Kaj bi budil Marjano! Kar sem v kot se bom stisnil in malce zadremal. Kakršna plača, takšna služba. — Cenjeno občinstvo pa prosim za prijazno sodelovanje z oblastjo. Če pride kaka sumljiva oseba, samo zakličite: »Falot!« in jaz se bom takoj zbudil. (Občinstvo se smeje.) Oprostite, jaz nisem falot, jaz sem oblast. Falot bo mogoče tisti, ki bo prišel, če bo prišel. Sedaj pa: Lahko noč! Sedaj nastopim služibo! (Zasmrči.) (Lepo oblečen gospod pogleda na oder, nato prinese veliko vrečo in velik zaboj. Cenjeno občinstvo iz neznanih razlogov kriči na vse grlo: »Falot«! Pavliha se zbudi,)
PAVLIHA: Stoj, gospodič, kam pa, kam? (Neznani gospod se zelo ustraši in niti govoriti ne more.) No, le na dan z bedo! Kaj pa imate tu v vreči in v zaboju?
GOSPOD: Tu? — Ah, nič posebnega! — Veste ...
PAVLIHA: (strogo, kakor se oblasti spodobi). Kaj imate tu?
GOSPOD: (se nenadoma' domilsli) Tu '■— suhe češplje!
PAVLIHA: Kaj?
GOSPOD: Suhe češplje! — Nesem jih svoji ubogi, bolni stari materi ... Ona ima tako rada suhe češplje,
PAVLIHA: Bomo pa malo pogledali, kakšne |so te suhe češplje!
GOSPOD: Ne, ni potrebno! Če pridejo na zrak, se lahko pokvarijo!
PAVLIHA: Tako? (Odpre vrečo in se začudi.) Mokall (Odpre zaboj.) Mast!! — take so te suhe češplje!
GOSPOD (hoče pobegniti.)
PAVLIHA: (ga zgrabi) Stoj, prijateljček! Z mano greš v ječo! Pa takoj! (Občinstvo glasno ploska zopet iz neznanih razlogov.)
GOSPOD: Pusti me, tepec! Butec neumni! (Se iztrga in hoče zbežati.)
(Nadaljevanje na naslednji strani.)
PAVLIHA (ga s jsulico kresne po glavi, da oni obleži. Veselo 'p o j e):
Špekulanta smo ujeli, ga Ibomo v ječo deli!
Haha, hihi, hoho, odiral več ne b,o!
A drugi, mili Bože, nas gulijo do kože!
Oljoj, ojO'j, oj o,
Kdaj to minilo bo?
(Občinstvo spremlja Pavliho z globoko občutenim tihim mrmrajočim zborom.)
Konec.
Iz Kranja
SREČNA OBČINA.
Morda kranjska? Zaenkrat še ne. Tu je preveč mraz, sreča je pa sončna zadeva. Torej moramo na jug. Nekje na jugu imajo občinski odbor, ki po poročilih hrvaških listov imenitno posluje, ker ni med odborniki nobenega zgagarja, pa gre vse na ena, dve.. . Vsako ‘očko dnevnega reda opravijo v treh minutah. V treh minutah najamejo milijonsko posojilo, v treh minutah rešijo ap;r;vi/a'ijo, zaklonišča in stranišča. Vse v treh minutah, ker imajo s .ir o še tri mestna svetnike in vzornega župana. Kljub temu, da ga je zapustila ogromna armada sodelavcev, občinskih očakov vodi občino naprej, naprej do zadnjih mej. Kranskim občanom pa vsi junaki imponirajo,
KRANJSKI POMOČNIŠKI ZBOR
je na svojem sestanku sklenil, da bodo začeli trgovski pomo;n-Ki s pevskim zborom in dramatiko. Prvi poizkus bo pa veljal modernemu govornemu zboru, za katerega je pomočniški zbor najbolj poklican, da ga u-metniško naštudira, kajti mizar detla mize, čevljar čevlje, zbor naj pa vadi zbore. Začeli bodo s »Kulre gor, kufre dol«, »Cene gor, plače dol«. Nastopili bodo pred združenimi trgovci v znamenju hvaležnosti, da jim ti dajejo dobrega kruha, jm prostovoljno povišujejo plače in sicer vsak leden za nekaj procenetov. T.o pa kljub temu, da delajo z zgubo ob spflošni zgubi, kajti cene so niizke, plače visoke, vse je na obroke. Pomočniški zbor se tudi bori proti temu, da bi moral prevzeti večino trgovin v svojo oskrbo, ker ni razumljivo, kako morejo poviševati plače, ko ni dobička. Gospodarji bi se očitno radi oddahnili in svj’e skrbi pomočniškemu zboru prepustili.
NOVO TEHTNICO
bodo postavili pred svetovno znani most čez Kokro. Meščani bodo vsak dan lahko merili svojo težo — in seve meščanke tudi — ter tako kontrolirali linijo svoje mikavnosti in zdravja. Kdor bo tehtal več ko 60 kil, no bo smel čez most, »rrpnk ga bodo prepeljali čezenj z balonom — če ne bo zmanjkalo bencina .. .
Iz Bohinja
Zlatorog se skril je v gore, mi se bomo v bajte skrili,
| brez zlata in zlatoroga se nekako pač prebili in morda spet nekaj fantov kam na toplo priženili...
Selnica ob Dravi
NESLANA SMOLA
Nedelja bratovska pri nas največji farni praznik je, a glej, primeri smola se, ki vse veselje nam požre. Gostilničarji se jeze, saj res ta smola ni od muh, za žegnanje so spekli nam popolnoma neslani kruh.
Kjer ni soli, tam žeje ni, gostilničar brez dela ždi; za drugič glejte, peki vi, da posolite vsaj peči!
LISTNICA UREDNIŠTVA
Optimist. Postelj in omar ne kupujte, dokler nimate stanovanja. Ta l.asvet smo si poskrbeli brezplačno od našega sotrud-nika Miška, ki stanuje v Betnnvskem gozdu, vzhodno grmovje št. 2.
Obupanec. Trgovec sta in imate vedno glavobol. Prosite za nasvet. Kar tiče glavobola, Vam svetujemo, da potrpite, dokler ne poneha. To je najboljše sredstvo. Ko poleže, pa pojdite v konkurz. Olajšanje boste čutili takoj. Če želite še natančnejših podrobnosti, se obrnite na Ravbarja, premetenega in zapriseženega napovedovalca konkurzov v Abesiniji pri Teznu.
Samotarska roža. Dvomimo, da bi imeli Eskimi smisel za vaše »Pomladanske romance,« Sicer pa lahko poskusite. Srečno pot!
Živčni hiravec. Nervoznost je v lahkih slučajih ozdravljiva, ako vzamete kak večji preduljiem na vašo plačiot V težjih slučajih zadostuje vožnja v III. razredu v
jutranjem osebnem vlaku proti Zidanem mostu.
Eojnzljivec. Vaš skrb radi prehrane je povsem odveč. Imeli smo sicer slabo letino, zavedamo se, da nam pretijo še vsakovrstne omejitve, zato pa smo, hvala Bogu, .preskrbljeni s klobasami gospoda Janeza; nam jih ne bo zmanjkalo.
Dvomljivec. Zakaj vprašate baš nas, če je dotični list, ki je po nerodnosti nekega gospoda sam priznal, da je storil že večkrat ljudem krivico, in vedno krivico popravil? Vprašajte naravnost pri zadevnem listu., ne pa pri nas, ki smo za humor, ne pa za take resne zadeve.
MLEKARSKA DEBATA
V*
1. mlekarica: »Kako to, da vi še niste mleka podražili?«
2. mlekarica: »Ker dobimo vodo še po stari ceni.«
Ta oglas Vam vljudno javlja, da jesen je, in pristavlja: Dame, le ne pozabiti, k Toplaku takoj oditi I
Se priporoča damski krojač
IGNACIJ TOPLAK
MARIBOR, Gregorčičeva ulica 12 (pritličje levo)
J O K EJ I PRED STARTOM
Rooseveltov konkurent je izjavil, (la so bile zadnje volitve prava konjska dirka.
m
Jokej: »V Ameriki bi rad dirkal, tam dobi prvak tri milijone več kot poraženi.«
Visoka kavarniška strategija
Pametnjakovič: »Kaj bi ne bilo boljše, če bi Angleži metali bombe na London, Nemci pa na Berlin in potem javljali točne rezultate? Prihranili bi na bencinu in na času!«
STARO — NOVO
Staro: Voda v vinu. Novo: Voda v petroleju, i Staro : Pijanec v vodi. Novo: Petrolej v vodi.
AMERIŠKA SITUACIJA Eno bitko smo končali, zdaj se bomo drugič dali. Prvič šlo je za glasovev drugič pojde za topove in za buče, za dolarje in za morske kolobarje.
NOVE KNJIGE
Plečnik: Zal mi je, da sem ustvaril Zale.
Prezelj: Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.
Košir: Od Šiške do Lovčena in nazuj.	I
Z iv kovic: Okus ruskega kaviarja.
Jevtič: Sibirska pogača.
Pucelj: Pojedino sem zamudil.
REKLI STE... Rekli ste, da na Balkanu zame nič prostora ni, zdaj pa vidite, da vendar na Balkanu teče kri.
Botra Smrt, s. r.
SEGEDINSKEGA GOLAŽA
se je zljubilo nekaterim madžarskim politikantom, pa so jim zaenkrat preskrbeli samo navaden ričet.
HALO - HALO
Moskva:
Nam parada zadostuje.
Atene:
Ej, pri nas je pa že huje.
Berlin:
Mi smo vedno zmagoviti. i London:
Mi z duhovi duhoviti.
Rim:
Nuša vojska dobro kreše.
Bukarešta:
Nam se pa zdaj zemlja trese.
Tokio:	i
Nam se tresla je nekdaj.
Čung-Čing:
Mi ne gremo več nazaj.
HVALEŽNOST AMERIŠKIH DEMOKRATOV SLOVENCEM
Vsi se tega vesele, da so Kranjce poslušali, ki so bili jim dejali, 1 da še v tretje rado gre.
PESEM BALKANSKEGA PASTIRJA
I Po planinah ne bom uk(d, izpod skale zdaj bom kukal, (la kaj name ne prifrca in za večno me obrca...
POLITIKANTI, DRŽAVNIKI, DIPLOMATI
Vozijd se sem in tja, govorijo tudi vsi, i a besede vendarle od nikoder prave ni...
Izpod Karavank
GOJENEMU GOJITELJU GOJENIH CVETK
Cvetke je gojil naš gospodar, nam Ljubljana ga je dala v dar, če pa vzame ga sedaj nazaj, žalovati nimamo za kaj.
Jeseuičani in vsi, ki so z Js.euičani na kak način povezani, se zeli radi navdušu-jejo:
za svežo godbo kavarniških mu/.ikantov, ki nekaterim ogreje srca, drugim u«.pava dušo kar ob mizah in jim vzame voljo, da bi stikali za špekulanti, pa se rajši orno-tijio z blagimi zv-jki in drugimi nebeškimi stvarmi...
za tožarjenja, bodisi Kanadi, razgaljenja časti ali zaradi skakanja mašk čez plotove, kar se najraje dogaja taim za Savo .. , za vrstni red v trgovinah, kjer so zamenjali arabske številke in upeljali nove po lepih suknjah in sladkih obrazih, ki zagotovijo prvo numero, dočkn se morajo drugi, ki so brez sukmjie, za-do,vo!jiti z zadnjimi ali celo z 00, ampak ne na m>ki, le pri vrstnem redai...
za dramsko šolo, v kateri oi se učili komiji gladke, nezadirčne govorice in štetja z rimskimi števili, če so arabske številke pretežke...
za novo akcijo voditelja S. K. Sožitje, ki bo uvedel trening tovarnišikih na neščen cev v težki atletiki in sicer v prvi vrsti v dviganju draginjskih doklad. Trening bo trd, ako bodo navadni člani S. K Sožitja ugotovili upravičenost treniranja, čajstni Člani pa rekli, da jim ta šiport ni pri jrcu, da so dokla-de že tako previsoke kakor so rekli tistim članom, ki pri S. K. Sožitje ne trenirajo samo s peresom in svinčnikom, ampak predvsem s kladivi, kleščami in težkim železom, a so čudno robati, ker ne razumejo, da se gospodje ne utegnejo z njimi kregati zaradi želodčnega šiporta .. .
za povest »Hrenovica ali skrivnost s koksom« , ..
za gasilce, iki so s kulukom izgradili tako zaklonišče, da se še sami nimajo kam skriti ...
za inženirja Cirila, ki bo na univerzi predaval o sožitju . ..
za strojevodjo Jurija, ki je v svečanem govoru obljubil, da ne bo nikoli več vozil po levi, kakor v nekdanjih zimotnih časih...
za Kettejeve poezije, za jesih v solati, za — marsikaj...
PO ZAKONU PREPOVEDANO
Ženitni posrednik vpraša elegantnega gospoda:
»Kakšne zahteve pa imate?«
»Da je lepa, mlada in bogata!« »Oprostite, to je ipo zakonu prepovedano!« »Zakaj pa, prosim?«
»Zato, ker se temu pravi — trigamija.«
KaKo si JanezeK predstavlja
cigane ir ljubljanslli Drami ^
IZ BELE LJUBLJANE
Dopisnik Cene.
Odpadke sveč, ki so jih med drugimi nabirali tudi nekateri znani ljubljanski postopači, so tam za vodo »pretopili« v žlahtno alkoholno zmes.
Konjske dirke na Hermesovem stadijonu so pokazale, da pri nas še ne bo kmalu zmanjkalo konjskih sil. Poglavje zase je bil zopet napovedovalec, ki je vedel povedati, »da je v tej in tej točki videlo občinstvo propagandno jahanje državnih žrebcev pod osebnim vodstvom g. inž. Hvastje.« Lepa propaganda vsekakor, le to ni točno povedano*, kdo je koga jahal ... I
Trudicijonalen vogal sestankarjev pred pošto je po odstranitvi stare bajte mnogo pridobil. Zaljubljencem bi nasvetovali, da si odslej določajo sestanke vedno ob 19. uri in 9 minut — v čast in hvalo »Bati«, ki je uvidevno poskrbela za številna zaljubljena ljubljanska srca ter jim uredila tako komfortno shajališče.
I)a bi se dostojnost v Ljubljani čimbolj razširila, so moralni gospodje kupili celo balo kotenine. Izdeldi bodo lične predpasnike za ljubljanske muze. En predpasnik dobi Prešernova muza, dveh bosta deležni »dami« pred Poštno hranilnico, ostcdi pa bodo morali v muzej in Narodno galerijo. Tako bo poskrbljeno, da se bodo Ljubljančani tudi v teh časih malo namazali...
KONSEKVENTNOST
»Kaj pomeni: Konsekventen?«
»Konsekventen? To je, da človek ni danes tako in jutri sip&t tako — ampak da je zmeraj tako.«
SLABA TOLAŽBA
Gospod Konštantin: »Potolažite se! Človek ne sme nikdar obupati. Nekje za oblaki se vendar vedno skriva sonce.«
Partinek: »2e res, gospod! Tudi nekje pod vodo se nahaja dno, a to je za utopljenca slaba tolažba.«
ČE SE ODVETNIK ZAREČE...
Odvetnik pri razpravi: »Obtoženec me je naprosil, da ga branim. Zato predlagam, da sodišče pošlje obtoženca na opazovanje v bolnišnico, ker upravičeno sumim, da v njegovi glavi nekaj ni v redu ...«
LEP SPREJEM
»Kako te je žena sprejela sinoči, ko si prišel domov?«
»Rože je metala vame.«
»Rože? Zaikaj si pa potem ves črn pod očmi?«
»To pa zato, ker jih je pozabila vzeti iz lončkov ...«
PO RAZPRAVI,
Zagovornik se znaša nad svojim klijen-tom:
»Naravnost sijajno je stala vaša stvari Kaj vas je zaboga prijelo, da ste priznali krajo?!«
Obsojenec: »Moja stara mi je zašepetala med razpravo, da se tak,oj loči, če bom obsojen.«
Papa Danilo poroča:
Nek dober znanec je vprašal arhitekta Plečnika, kaj namerava ukreniti sedaj, ko ga v listih tako napadajo. Arhitekt Plečnik je dejal: »Ali poznaš zgodbo o papagaja, ki so ga mornarji prinesli na Trsat?« »Ne.« je odvrnil znanec. »No, torej poslušaj,« je nadaljeval Plečnik. »Po trudapolnem križa-renju po morju je pristala ladja v Sušaku in mornarji so se napotili na Trsat, da se v cerkvi zahvalijo za pomoč in priporoče za nadaljnjo naklonjenost. Imeli so s seboj papagaja, ki jih je spremljal na vsej dolgi poti. Niso vedeli, kaj bi z njim in oddali so ga samostanskim bratom na Trsatu. Usmilil se ga je star opat in ga vzel k sebi v celico, da bi mu krajšal čas. Toda, o groza, papagaj je gromozansko klel, da je pobožnega moža kar stresalo. Vse kletvice, ki so jih uporabljali mornarji, je znal papagaj kot očenaš! Pobožni mož je premišljal, kaj bi ukrenil. In pogruntal jo je: Zaprl je papagaja v kletko ter jo v krogu vrtel po zraku. Mislil si je, da bo papagaju na ta način zmešal spomin. Ko se je opat že pošteno upehal, je postavil kletko na mizico in izvlekel papagaja, ki je nekoliko zmešano pogledal pobožnega moža. zafrfutal s perot-mi in zakričal: .Prmejdunajkruccnalorkaltij-laudon, spet smo preživeli eno pošteno nevihto/'« Plečnik je obmolknil.
»No, in kakšno zvezo ima to s Teboj,« je začudeno pobaral znanec.
»Vidiš,« se je nasmehnil Plečnik, »papagaj je še naprej klel, jaz bom pa še naprej risal«
Nairt znamk za las treznosfnlh vaj pri nas
Cel j s k
So žive kakor žarki sonca ti oči,
Ti v žilah modra kri baronska polje, Razuma bistrega si, krepke1 volje.
A vsako moško te srce želi.
Še vedno nedosežen vzor nam si... Ne, v Celju žene ni od tebe bolje.
A misel tvoja zdrava kakor sol je.
In govor gladko ti iz ust kipi.
Res divno, duhovito znaš kramljati. Oj, tebe srečati! Ni večje želje!
Ne da mi čcsto misel nate spati.
Izredna bila v času, ki odšel je,
Je vloga tvoja: Star’ga Celja mati. A vendar spadaš tudi v novo Celje!
Mlkula Letlč. i
Kako si Janezek predstavlja (po plakatu inspirlran)
vsesvetsko akcijo
obrazi
Mikula Letič:
SLOVENSKE VOJAŠKE
Za enkrat nam je Slovencem prinesla vojna le anekdote o Banjaluki in slično. Upajmo, da hujših ne bo. Na vsak način bo pa dobro, da ab-solviramo nekoliko anekdot iz prejšnje vojne:
Pri kranjskem 17. polka leta 1916 v strelskem jarku na Doberdobski planoti, po prestanem hudem boju. Tone spi na dnu jarka, Janez se pripogne k njemu:
»Tone, al' si mrtev?«
»Ne, Janez, zakaj?«
»Ker tako smrdiš/«
*
Prlek J uri je prišel leta 1915 iz Galicije na dopust. Ko je izpraznje-val nahrbtnik, je med drugim izvlekel tudi bleščečo nemško »piklhau-bo«. Zena ga je vprašala, zakaj mu bo to.
»Ta mi bo za spomin. Totega kozaka sem sam viibil.«
*
P epi iz Trsta je v Gornji Radgoni zvečer legel spat in dejal napram tovarišem:
»Oštju, fantje! Jiitri pej, če Buh da zdravje, buom marot.«
KADAR...
Kadar se dva smrtna sovražnika v družbi srečata, se ignorirata, kadar pa se dve smrtni sovražnici v družbi^ srečata, se kar najsrčneje polfiubita.
BOŽJA KAZEN.
Berača jo vrgel krčmar na cesto. Tu naleti berač na drugega berača in se mu potolži.
»Bog naj ga kaznuje,« je dejal drugi berač.
»Ga je že,« je odgovoril prvi berač in potegnil iz žepa srebrno žlico.
KROJAŠKA
Trgovec vpraša soseda-krojača:
»Ali je vaša nova učenka pridna in poštena?«
Sosed: »Pridna že, pridna. Toda, če je poštena, tega ne vem. Jaz sem jo že pred enim tednom poslal k vam z računom, pa še zdaj ni prinesla denarja.«
Iz Ptuja
' »V PLANINAH«
Avtor vso knjigo le filizofira, glavni junak pa samo debatira, v knjigi najmanjše dogodbice ni, avtor pa delo za »zgodbo« krsti.
ZAHVALA
»Klub 100 kilogramov težkih ljubiteljev Pohorja« iz Maribora, se najlepše zahvaljuje g. prof. dr. Stanku Cajnkarju, da je svoje zadnje delo, ki se dogaja na Pohorju, naslovil »V planinah«. S tem je uvrstil po zagrizenih mladih stenolazcih zapostavljeno in po nemarnem »hribovje« imenovano Pohorje med planine ter s tem ljubitelje Pohorja med prave planince.
SV. LENART V SLOV. GORICAH MENEŽARIJO
z najrazličnejšimi vrstami' zveri si bomo v kratkem lahko omislili. Ko bodo zveri dovolj izurjene, bomo postavili tudi cirkus, kajti tudi prebivalci Slovenskih goric so potrebni svetovne zabave. Prej moramo pa dovolj zveri ukrotiti in — tudi dobiti. Svetovna vojna nam hudo nagaja. Zato bomo začeli s treniranjem domačih psov, kajti pasjega krotilca nam ne Ibo tako težko dobiti. Tudi psov raznih'pasem imamo dovolj pri rokah.
LEP ZAKON.
»Če me ni zvečer po službi domov, *ne spregovori žena tri dni z menoj.«
»Kolikokrat pa izostaneš zvečer z doma?«
»Vsak tretji dan.«
DOBER POSLUH.
Sodnik: »Zakaj ste ukradli vašemu so-stanovalou gosli? Ali znate sploh svirati?«
Obtoženec: »Ne znam, a tudi moj sostanovalec ne zna, zato sem mu jih ukradel.«
Reportaža s
Prebiješ sc skozi zid zastonjkarjev pred vhodom v prostor poln najrazličnejših dišav in zvokov. Prepričaš se, da se tu pleše in da so tu ljudje, takozvani plesalci. Oprostiš se mamici, ki budno pazi na svojo hčerkico, da si ji tfiko nerodno pritisnil z nogo na kurje očesce, sedeš in se zopet dvigneš; kajti zanimajo te čudoviti pojavi na plesišču.
Z bliskovitim odskokom si se rešil pred pogubnim poletom »Večnega mornarja«. Po-
gledaš ga. Oči mu strme fanatično nekam v daljavo, obraz je trd v neomajni volji. Je slep za vse okoli sebe. Preplašeno dekle žene pred seboj Po parketu v ravni črti kot bi ga nosil vihar. Drvi po plesišču mimo obupanih plesalcev, nič ga ne ustavi, nič, le zid, steber ali zelo močna ograja. A samo za trenutek! Toliko, da spremeni smer in zopet divja drugemu zidu naproti. Takt mu ni važen. Prav tako noge, rebra in ostale pritikline soplesalcev. Mir najde, ko odloži onesveščeno partnerico.
Videli ga je in ne. To je »podmornica«, nekoliko zastarelega tipa. Pojavi se in iz-
gine. Vse to pa natančno po taktu: ena, dve, tu je! Ena, dve, tri, ga že zopet ni! Pojavi se zopet, pogleda te kot bi hotel reči; strmiš, kaj, ignorant! Potaplja se in dviga od osmih do dvanajstih brez prestati-ka in brezmejno sovraži valček.
Da se nisi pognal na bližnji stol, bi postal žrtev »Pometača«. Silno nevaren tip plesalca: Sumiš, da je v civilu agent zavarovalnice. Ne loči desne noge od leve. Požene se z levo, nekako sredi dejanja si premisli in jo sunkovito zamenja z desno. To
plesnih vaj
izvede s krasno figuro nekakega skoka in ta skok je trik. Ker pa je nevaren okolici, je okoli njega navadno mnogo prostora.
»Orač«, spada pravzaprav v skupino »Pometačev«. Potrebuje le enakovredno partnerico. Je napol solo-plesalec. Divjega zamorskega tempa ne more pogrešati. Pleše enosmerno. Roko dekliča drži strmo navzgor in za tem ciljem se vztrajno poganja. 7.aleti se, se sunkovito ustavi, kot da ga je nekdo potegnil za suknjič, zaniha s telesom, zabrunda nekaj po taktuJn se zopet požene v množico.
Razred zase je »Gentlemen«. Spoznaš ga po sigurnem nastopu. Je silno domišljav. Zna osem angleških besed in uporablja »Odol«. Pozdravlja izključno s Baj! Baj! In še enkrat: Baj! Plesati ne začne nikdar, kot navadni plesalci, na prvi takt. Vedno počaka na četrti takt, se zaničljivo ozre okoli, pritegne damo k sebi in zapleše z dolgimi koraki krasno, prekrasno. Radi tega so mu v napotje vsi ostali plesalci. Ideal mu je prazno plesišče ali solo ples. Občudovati ga smeš, vendar ti za to ni hvaležen!
Miren je »Trubadur«. Pleše samo tango. V tesnem objemu drži deklico v naročju in
'1*
H prepeva na ušesce. Je strah in trepet ne-muzlkaličnih deklet, vendar ne popušča nikoli in prepeva, prepeva ... Radi omejenega gibanja pride v konflikte z »Večnim mornarjem« in »Pometačem". Je tudi skrajno sumljiv mamicam, ki mu prav nič ne zaupajo.
Poleg navedenih tipov plesalcev imaš možnost videti še: »Melanholike«, »Polže«, »Stoike«, »Zagrenjence«, »Muholovce« in »Nergače«.
Od vseh teh pa so obkoljeni »Robinzoni«. 7 i so navadno lepi dečki, ki jih je ljubosumnost »Prevzemačev« vrgla na puste čeri otoka sredi plesišča.
Zavzdihneš, ker spadaš v skupino »Lesene robe« in z občutkom manjvrednosti gledaš, kako ti »Gentlemen« v čudovitih lokih odpelje »Ljubezen« izpred rosnih oči.
Ferenc.
NA PLESU
Gospa A.: »Mojemu sinu se te moderne damske večerne toalete prav nič ne do-padejo.«
Gospa B.: »Kako to?«
Gospa A.: »Vse predolge se mu zde.«
TAKOREKOč
Oče: »Veseli me, da vam je moja hčerka zbudila resnično ljubezen, še tem bolj, ker nc vem, kako bo z doto.«
Bodoči zet: »Potem bi jaz vašo hčerko takorekoč poročil iz ljubezni.
IZDALA SE JE.
Zakonca Retpič se hočeta ločiti. Pri razpravi smodnik odloči, da pripade otrok mo-žtA, a žena vztraja, da hoče otroka zase.
“Broz ugovarjanja!« se razburi sodnik.
»Toda, gospod sodnik — kako moreta vendar dati nekomu nekaj, kar sploh ni njegovo?!«
Da bo noga vedno lepa, čevelj mora biti tak, kakor zna ga narediti v Mariboru tvrdka »Jak«.
Trgovina s čevlji?
Maribor, vogal Aleksandrove c. in Sodne ul
DANDANAŠNJI POGOVOR
Sinko: »Očka, kaj je pravzaprav galoša? Očka: »Galoša je nekaj, česar ni.«
RECEPCIJA
Če imaš, lahko postrežeš, kruha, anjati jim narežeš, 1 s vodko, vincem jih zali ješ, jim še gramofon naviješ, pa zaplešeš kazačok, da veselje krog in krog oznanjuje in pove, da ti preslabo ne gre,
f
LEP ZAKON.
Gospod Božič je prvič na obisku pri Re-pičevih. Gospa Repič mu pokaže otroke in ga vipraša:
»No, komu so podobni?«
»Oprostite milostljiva,« odgovori gost. »Ne poznam še vseh gospodov, ki zahajajo v hišo.«
Koko ml le prlpouedovol prijatelj Skoza svolo strašno zgodbo
Da ti povem, ikako je grozno, še danes me obliva kurja polt, če se spomnim na tisto noč. Pa le lepo po vrsti.
Bilo je ponoči.
Nebo so čez in čez prevlekli sivomodri oblaki, da je gledal [skozi nje samo mesečni sij, ki je imel tako nenavadno rdečkasto barvo, kakor je še nisem na njem opazil ne preje in ne pozneje.
Moji starši so [spali tisti čas v prvem nadstropju. V tretjem je stanoval nek triinštiridesetleten čevljar krpač, ki mu je manjkal na levi roki mezinec, kar je važno za razumevanje mojega strašnega dogodka. Kje je izgubil prjst, ali ga že od rojstva ni imel, tega se danes ne vem več spominjati, kar pa na vse zadnje ni važno. Glavno pri vsej . stvari je to, da mu je manjkal ravno na levi roki. Vrhu tega moram še omeniti, da so mislili baš prihodnji dan v drugem nadstropju pri sodnikovih snaži okna.
Naenkrat —.moralo je biti nekaj minut po polnoči — ja, pozabil sem še omeniti, da je prišel svak našega hišnika, ki je bil svoj čas čuvaj na železniški progi, ravno to noč od seje Pogrebnega društva, katerega častni član je bil; revež leži že davno v gro»u — ja, pravkar mi pride na misel, da riti ni bil častni član, temveč predsednikov namestnik, toda r.je-gov svak, ki je bil poročen z neko Čehinjo Vokurko in imel tri otroke, najmlcjši je že hodil v šolo, najstarejša hči pa je bila takrat že poročena — kratko in mrlo, ura je bila ravno polnoč.
Nekaj moram še opomniti, vrata so imela dvojno ključavnico, eno, ki se je dala od-
Nekdaj
Predraga, moja želja je, do konca te vseh dni ljubiti, s teboj na večne čase še v ljubezni vroči združen biti.
In še bi rad, ker mi težko brez> tebe je vse dni prebiti, da mi bo dana sreča ta, čimprej se s tabo poročiti.
Živela bova rajske dni razkošno vse in zadovoljno, ker nama bo življenje vse dobrin najraznejših prepolno.
Kar pod oblake bova se kot ptiča srečna vsa spustila, modrino in prelest nebu s požirki žejnimi tam pila. I
• In dalje preko vseh meja do zvezd še bova potovala, za vedno v tej brezmejnosti tam bova blažena ostala...
pr tli znotraj, in eno, 1:1 se je lahko odpirala od zunaj, samo moj oče je ni znal odpreti, kadar je prišel ponoči od seie načelstva, to je bilo pa zopet drugo drušl o ---da pa ne bom dolgovezen: V tem trenutku — samo eno je še važno za razumevanje situacije — da je bilo namreč treba pri nas najprej skozi dolgo vežo, odkoder se je prišlo v jedilnico, ki pa je bila vedno zelo temna, če ni ravre kdo prižgal luči.
Naenkrat, bilo je menda takole pioti dvem zjutraj, če je teta Amalija prav razumela in pozneje vedno trdila, da je bilo šele dve minuti po tričetrt na dve, to-raj točno o>b dveh — tedaj — tedaj nenadoma začutim —• da me je ugriznila stenica ravno v desni palec leve noge.
KEMIK
Pepe: »Kaj je s teboj, Maksi, kaj pa ti počneš v tej krizi?«
Maksi: »Iz 'starega železa delani vino.« Pepe: »Kaaaj? Na kemijo si se vrgel?« Maksi: »To nima nikakc zveze s kemijo! Staro železo zbiram in ga nosim k Arbeiterju, izkupiček pa zapijem.«
danes
Predraga, moja želja je, zdaj bolj od daleč te ljubiti, in, — da navadiš se čimprej, — čim dalje stran od tebe biti.
In še bi rad, ker je težko ob moji plači s tabo žiti, da se ne vzameva, sicer doklado moraš še zgubiti.
Živela bova temne dni vsaksebi. Nič ne bo družine, dobrin ne bova imela nič,' zato pa pač po njih — skomine.
Zb o g zračnih se napadov nič ne bova pod nebo spustila, zbog varnosti prelest neba bova — na kopnem raje pila.
In tudi preko vseh meja ne bova raje potovala, 1 požvižgala se bova le in — znotraj naših mej ostala...
D. Goflja: Ljubavna pesem
in
POČASEN ŽELODEC
Zdravnik:	»Ali	ste	že zaužili škatlico
kroglic, ki sem vann jih zapisal?«
Bolnik: »Seveda sem jo, gospod doktor, pa šo nič nc <čuitim, da bi bilo kaj bolje. Najbrž se še p okrove ek na škatli ni odprl.«
MODRI FIZIK
Profesor: »Zakaj se dviga živo srebro, če 'denarno toplomer v vročo vodo?«
Dijak: »Ker ga spodaj peče.«
VSAK PO SVOJE
»Kako poznio je že?« vpraša Jaka prijatelja, ko se vračata iz gostilne.
■»Nič,« pravi ta.
»Kako, 'nič'?«
»Ker še ni ena!«
V ŠOLI
»Mama, danes sem ibil vprašan v šoli prirod op is j e in seim znal najbolje.«
»Kaj pa si bil vprašan?«
»Koliko noig iima lev, im odgovoril sem: tri.«
»Kako to, saj jih ima vendar štiri ., ,«
»Ja, toda 'drugi sošolci so rekli, da ima dve.« —
OPOZORILO
»Nikdar se ne bližajte konjem odzadaj, ne 'da ibi jih ogovorili,« razlaiga narednik rekrutom, »sicer bomo imeli same kruljave konje zaradi vaših buitic.«
Za Solo: šolske torbe in nahrbtnike, aktovke, peresnice, v veliki izbiri priporoča
IVAN KRAVOS
MARIBOR, Aleksandrova c. 13
ČE...
Žena: »iNo, kako je bilo na pojedini?«
Mož: »Ej, če bi bila juha tako igorka, kot je ibilo vino, in vino tako stana kot goska in geska tako rejena ko gospodinja, bi bilo morda lopo!«
PRI VOJAŠKEM ZDRAVNIKU
Zdravnik: »Ali imate >kaiko napako?« .
Rekrut: »Kratkoviden sem.«
Zdravnik: »Kako mi morete to dokazati?«
Rekrut: »Lahiko; ali vidite ona žebelj tam na steni?«
Zdravnik: »Vidim.«
Rekrut: »Jaz ga pa ne vidim.«
Nebeški reporter: »In kaj je vam zadalo smrtni udarec?« Nevtralna duša: »Žrtev pomote sem.« Nebeški reporter: »Iz obmejnega mesta?« Nevtralna duša: »Ne! Sem mislil, da je v steklenki vino, pa je bil lizol.«
Nevtralna duša na poti v nebo
NEOPRAVIČENA LJUBOSUMNOST
O n : »Ti me varaš, Anita! V snu si i?o-vorila o nekem Aleksandru!«
Ona : »Oh, norček, kako si smešen! Saj sc sploh ne imenuje Aleksander!«
Okoli 20. t. m. izide
2. številka
reidne publikacije
»NOIII PROBLEMI"
s sledečo vsebino:
'Grčija v vojni
Nova simer japonske zavojevalnosti Da-li preti Evropi glad?
Borba za kolonijie (nadaljevanje) Polarno poljedelstvo v SSSR Kakšna bo .nova Evropa? (nadaljevanje)
»NOP« izhajajo dvakrat mesečno. Naročnina za četrt leta 10 din. Naročajo se (po dopisnici) pri: »NOP«-iuprava, Maribor, Rid-vanjiska 27. Pošt. ček. račun št. 16,290. — »N'OP« se dobi tudi v trafikah, cena 2 din.
ZA KULISAMI.
Režiser: »Ali vam nisem dejal, da morate nastopiti na odru s kožuhom in s krznenim ovratnikom? Dejanje se do:gaja vendar sredi zime!«
Igralka: »Kožuha in krzna nimam, zato sem si pa oblekla dvojno perilo.«
TRGOVSKI DUH.
Učiteljica pripoveduje pravljico »Mizica«, pogrni sc!« Potem vpraša učenca:
»Kaj bi storil ti, če bi imel takšno mizico?«
»Odprl bi javno menzo.«
Izdaja In urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi se pošiljajo na naslov: B. Podkrajšek, Maribor, Aleksandrova 30. Tiskala »Ljudska tiskarna* t Mariboru. — Za tiskarno odgovarja Viktor Eržen t Mariboru,