OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Iivršujemo vsakoTretn« tiskovine
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVII.—LETO XXXVII.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MARCH 25, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 59
Kriza radi Nemčije
Bonn, Nemčija, 24. marca— emška spodnja in zgornja ? °"^ica sta sprejeli zakon, po aterem se bo Zapadna Nemčija oborožila in klicala nem-® o mladino pod orožje. Ker pa gre za navadni zakon, mar-za dopolnilo k nemški ustavi, a ero ravno ta zakon spremijo, morajo za veljavo tega za-ona dati svoj pristanek tudi Velike Britanije, Zdru-držav in Francije. Prva fra^ bila za ta pristanek, i "^ski ga je odklonil. Anglež J^'^^^'ikanec sta stavila po-p	predlog, katerega je
ancoz enako odklonil. Polo-postal s tem kritičen, fg	zapadnonemške
^ publike profesor Heuss zako-
ler"'	in ga ne bo, dok-
Spr	odobrijo zavezniki.
Prin^^"^ ^okona je neka pred-Zapadna Nemčija evj.^^ P^'istopi k skupni zapadno glvf	sedaj je nje-
od	zapleten v odvisnost
J^ešitve francosko-fraZ , ^ vprašanja, zadržanje ^zbudilo komisarja pa je ziciji кпГ	t&ko v opo-
liko '	vladnih vrstah ve-
tudi ^^^^"Пбпје. Povdariti je
le 1Y1 1	samostojna in ima
stan^ "^^^zorstva nad seboj. To nii^® ^tijo tudi Nemci sa-biti P' zaveznikov morajo soglasni, če naj veljajo. Z cih Francoza, je bil v Nem-
kliuh"T	občutek, da
n- v svobodi tudi Zapad-®"'tija še ni svoboana.
obisku
^edelS^^°"l dospela zadnjo Mr. in A/""	Beach, Calif.,
ki g, ^s-John in Anna Legat, obiskati svojega
^ahaia v ^ Virgil, ki se \Ij.g . Huron Road bolnišnici, l^lpg ^ ima tu svojo mater let h' Kastelic, staro 83
St., dve
nice д, -^lice Melle in redov-
^fatav^^^-	(Christine),
Kastelic in polbrata 1ц ^olenc, Mr. Legat pa ima tek	Josephine Mer-
Legq. brate: Joe, Bill in Tom . ' Pri kateremu se naha-Hecker Ave. Tu na-ostati dva tedna, na-sey	podala v New Jer-
°^isk sina Eddie. Dobro-
-S^JJ^naselbini!
Kolikor glav-toliko misli, ko gre za presojo gospodarstva
WASHINGTON, 24. marca—Zakladni tajnik Cleve-landčan Humphrey je pred senatom priznal, da se število brezposelnih približuje štirim milijonom. Ta številka je za njega še vedno relativno nizka in ne vzbuja nikakega zaskrbljen j a. Pač pa bi šlo za finančno katastrofo, tako je trdil Humphrey, če bi se zvišal letni dohodek, ki je prost davka. Humphrey torej priznava, da je število brezposelnih blizu, če že ni doseglo, številke štirih milijonov. 1 (Državni urad v Clevelandu,
^BTIKA-STAROST
Na
zdrav •! °^VGnciji praktičnih tudi ^ v Clevelandu se je da gre 60 do 80 A^merikancev in Ame-Do sgj ^®^ko leto k zdravniku, boluje	ugotovljeno, da
jetijjj '^^lOOO državljanov na leg teif	se, da jih je po-
mani T	slučajev še naj-
OditQj	jetičnih bolnikov.
Wasv,- ^^točne številke? V Se jg '^Stonu so ugotovili, da odzval dva tisoč zdravniki da D ° službeni dolžnosti, 2a	o nastopih bolezni.
Ha r ^okikp je v Ameriki ooo pog P° bolnicah 110,-
V	*
z	pečajo
Zaijo ® ^arih ljudi. Obsodili so
ђј ^ določa, da mora delov-
PopfV^^^' doseže 65 let, brez-
tudi i"? ^ pokoj. Ta doba pa je
da g skušenj in je krivično,
Pavš^in^ starimi ljudmi ravna ^salno m na slepo.
"hio se staramo. Enako v
ki izplačuje brezposelno podporo, javlja, da se je število brezposelnih, ki zahtevajo to podporo, pomnožilo v letošnjem letu za trikrat primerja je isti čas lanskega leta. Tedensko se za podporo prijavlja povprečno tri tisoč delavcev. Koncem zadnjega tedna je bilo v območju Cleve-landa 19,925 upravičencev za brezposelno podporo.)
Resolucije delavstva
Izvršilni odbor velike unije C.I.O. je ponovno opozoril federalno vlado, da če se nekaj ne ukrene, gremo v polno depresijo. Problem je resen. Federalna vlada se ga ne zaveda. Industrijska produkcija je padla za 11 odstotkov, industrija jekla dela le s 66 odstotki svoje kapacitete. Industrija avtomobilov, četudi z zmanjšano produkcijo, kopiči zaloge novih vozil. Te so letos za 70 procentov višje kot so bile lanskega leta. Konkretni predlogi:
Davka prost letni dohodek naj tie letos zviša od $600 na $800, leta 1955 pa na tisoč dolarjev. Najnižja mezda na uro naj bo $1.25, brezposelna podpora naj traja 39 tednov in naj znaša 65 odstotkov povprečne tedenske mezde. Farmarstvo naj se podpira. Takoj je treba začeti z velikimi javnimi deli, z gradnjo cest, z zidavo bolnic in šol. Občine in druga krajevna oblastva skupno z državami naj napravijo gospodarski načrt.
Druga plat zvona
^meriška trgovska zbornica v Washingtonu pa opozarja Amerikance na to, da morajo začeti "psihološko vojno" zoper tiste, ki so črnogledi in ki položaj opisujejo v slabi luči. V tem poročilu beremo, da je še vedno zaposlenih 60 milijonov delovnih ljudi, torej za pet miljonov več, kot jih je bilo na višku vojne produkcije v zadnji svetovni vojni, (To poročilo namenoma po-
IN VODA
ostali Ameriki. Statistika izkazuje, da postane vsaki dan v deželi en človek 65 let star. V Columbusu so izračunali, da bo leta 1975 več kakor en milijon Ohijcev starih nad 65 let. Ženske, stare nad 65 let, bodo presegle moške te starosti.
♦
Ni samo Ohio, ki trpi na pomanjkanju vode. V Ameriki je 1,031 večjih in manjših mest, ki morajo varčevati z vodo. V krajih, kot na primer v Texasu, kjer se voda umetno črpa, jo izčrpajo na dan 30 krat več, kot jo priteče nove. Izračunali so, da se bo v letu 1975 prebivalstvo pomnožilo za 27 odstotkov, podvojilo pa povpraševanje po vodi. Odkod jo dobiti? Amerika leži med dvema velikama oceanoma. Morska voda je do 96 odstotkov čista voda in jo je s čistilnimi napravimi z ameriško tehniko lahko dati na razpolago žejnemu prebivalstvu—pravijo strokovnjaki.
zabija in s tem namenoma izpusti milijone Amerikancev, ki so bili v vojaški suknji in torej niso mogli sodelovati pri ameriški produkciji doma.)
Zbornica trdi, da je narodni dohodek najvišji v zgodovini. Ta trditev ni resnična, če je bil dohodek v letu 1952 in 1951 nižji kot v letu 1953, je v letu 1954, za katerega gre, nižji od lanskega. Lansko leto je bilo dobro leto in so pridobitne družbe lahko izkazale, s čemer se baha trgovska zbornica, $19,600,000,000 čistega dobička.
Zbornica opozarja na to, da so se znižali osebni davki, pa tudi davki pridobitnih družb. S tem da bo več denarja na razpolago tako za nakup, kakor tudi za investicije. Zbornica zaključuje svoje poročilo z besedami, ki jih rad ponavlja tudi predsednik Eisenhower, da je treba imeti zaupanje in pregnati pesimizem. Zbornica tudi računa s tem, da se prebivalstvo množi, kar bo zopet vplivalo na trg, na večje povpraševanje po blagu, ne daje pa odgovora na vprašanje, odkod dobiti denar.
Še ena uradna plat zvona
Trgovinski oddelek federalne vlade je v zadnjem poročilu bolj realen. Priznava, da gremo v poslovnem svetu stalno, četudi polagoma navzdol. Največ da trpijo tovarne, ki izdelujejo hladilnike in televizijo, trpijo pa tudi rudokopi. Kar je na zalogi, naj se najprvo razproda, to da je parola poslovnega sveta.
Poročilo priznava, da so dohodki delovnega ljudstva padli ne samo vsled tega, ker je veliko delavcev zgubilo delo, marveč tudi radi tega, ker se je skrajšal delovni čas. Nadurno delo je praktično odpravljeno.
Trgovina na drobno zaznamuje precejšnji upadec. Trgovinski odelek pa se bavi z upanjem, da bo gospodarsko življenje prvo poživila gradbena industrija. Zidajo se že, ali so v načrtu skladišča, javna poslopja, vse pa v višji meri kot je bil to slučaj v letu 1953.
(Dva glavna svetovalca predsednika Eisenhowerja sta: Dr Arthur Bums, ki je tudi predsednik gospodarskega sveta v Beli hiši, in dr. Neil Jacoby, ki je viden član tega sveta. Prvi je prišel v Ameriko iz Avstrije, drugi pa iz Kanade. Morda sta oba dobra splošna gospodarska teoretika, pa slaba ameriška praktika.)
In zunanja trgovina?
Združene države so lansko le to izvozile blaga za $21,300,000, 000, uvozile pa za vrednost $16,-600,000. Pri ameriškem izvozu moramo upoštevati, da smo izvozili v države naših zaveznikov orožja in druge vojaške opreme za vrednost $4,300,000,000. Ta vsota je vključena v vsoti celokupnega ameriškega izvoza.
ZAČNE SE V NEW YORKU—KONĆA PA NEKJE V FLORIDI
Ime pustolovca zapadne poloble Kubirosa je znano. Ujel je Barbaro Hutton iz New Yorka. Hutton je vredna 45 milijonov. 73 dnevni Huttonovo se je ražMI ж Floridi, Huttonova pa je bila lažja za en milijon dolarjev.
zakon med Rubirosom in lažja za en milijon dolarjev.
Ga. DyoU Prather Herman, stara 67 let, je poročila Williama Herman, starega 49 let. Tudi Dyoll je bogata in tudi William se je znal okoristiti z njenim bogastvom. М<ч1епе t«dne sta preživela v Floridi, kjer sta se tudi sprla in je Dyoll morala spoznati, da ji je zmanjkalo $243,500 gotovine in nakita ter zlatnine za vrednost $59,600. Dyoll je dala v New Yorku svojega moža zapreti. Izsleden je bil 15. marca. William bi šel na svobodoj če bi plačal $20-000 varščine. Te pa ne zmore, žena Dyoll, Id je bila prvotno popustljiva, ne mara slišati ničesar o kaki spravi, marveč se obratno sklicuje na vso strogost zakona, ki naj se uporabi zoper Williama. Advokat Williama pa je Dyollovi tudi predočil, da je med $243,500, ki manjkajo tudi $30,000, ki so se uporabili za plačilo dolga, ki ga je sama napravila v Floridi.
Doma brezposelnost-dolar pa gre v tujino, da tam pobija brezposelnost
RAZNE VESTI S SVETA
V Washingtonu ste bih pomembni dve izjavi, ki jih je dal predsednik Eisenhower. Prva se nanaša na notranje ameriško življenje. Eisenhower še vedno trdi, da gospodarska kriza v zvezi z brezposelnostjo še ni dosegla take višine, da bi vlada morala poseči vmes. Gospodarsko življenje naj se razvija še naprej samo od sebe. V zunanji politiki smatra Eisenhower, da je vprašanje Indokine najvažnejše. Danes se bo o Indokini znova posvetoval s šefi vseh generalnih štabov.
"KULIJI" V VOJSKI
PARIZ, 25. marca—Po poročilih iz Indokine pričakujejo, da bodo komunisti v borbi "na življenje in smrt" v kratkem napadli znano trdnjavo Dien Bien Phu. Poročila vedo povedati, da se zbira okrog oblegane trdnjave 40-60 tisoč komunističnega vojaštva, iz kitajske meje pa se pomika v notranjost Indokine armada kulijev (siromašnih dninarjev), 100-150,000 po številu, ki nosi vojaške potrebščine iz Kitajske.
V Florido
V	solnčno Florido so se podali za par tednov na počitnice Mr. in Mrs. Jerry in Lydia Schillo. Mrs. Schillo je hči poznanih Mr. in Mrs. Joseph Zadnik, ki vodijo gostilno Square Bar na E. 93 St. Želimo jima mnogo zabave in srečen povratek!
Zadušnica
V	soboto, 27. marca se bo brala zadušnica ob 8.15 uri zjutraj v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. v spomin prve ob letnice smrti Vincent Hočevarja. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
70. rojstni dan
Danes obhaja svoj 70. rojstni dan poznana Mrs. Mary Grajzar iz 1237 E. 169 St. Družina in prijatelji ji iskreno čestitajo ter želijo slavijenki zdravja in sreče še na mnoga leta!
ČE JE BANKA DOMA
CLAYTON, Ala., 12. marca —Bankir Royall Reynolds je znal izvabiti od klijentov denarne naložbe v skupni vsoti $167,-000. 7. marca je Royall neznano-kam izginil, z njim pa tudi vloženi denar. Ko se je moral povrniti, je nastalo med vlagatelji razburjenje. Royall se je izjavil za pripravljenega, da vse poplača in da da na razpolago svojo hišo, svoj avtomobil in državne bode. Izsledili so $81,800, ki so bili naloženi pri Narodni banki, jih je pa že zasegla njegova žena, ki terja od moža $76,000.
KOMUNISTI NISO SKROMNI
PARIZ, 24. marca—Na konferenci, ki se vrši dne 26. aprila v Ženevi, bo prisotna tudi delegacija komunistične Kitajske. Od petih luksuznih hotelov Ženeve si je Kitajska rezervirala enega, ki ima 200 sob.
New York preživlja hudo gospodarsko in socialno krizo. Stavka pristaniških delavcev, dosedaj nezakonita, je bila priz-dosedaj nezakonita, je bila priznana za zakonito. Traja že 21 cah te stavke okrog 300 milijonov dolarjev škode. Republikanci očitajo županu Wagnerju, da ni napravil ničesar, vsled česar naj odstopi. V pristanišču samem je prava zmešnjava med stražami stavkujočih, tistih, ki hočejo na delo, in med policijo. 90 odstotkov pristaniškega prometa je odpadlo. Obstoja bojazen, da se bo stavka iz New Yorka razširila tudi na druga pristanišča ob Atlantski obali.
Tornado je včeraj in ponoči obiskal države Texas in Oklahoma. Posledice—materialna škoda in eden mrtev.
Dočim imajo v Minnesoti mraz in sneg, je srednji zapad s kraji proti vzhodu izpostavljen dežju in neurju.
V	Egiptu je zunanja in notranja kriza. Danes je bilo proglašeno izjemno stanje. To znači, da se spori med Naguibom in njegovo opozicijo še niso spra vili s sveta. Na drugi strani je Winston Churchill opozoril Egipt naj preneha z napadi na angleške čete ob Suezu, sicer bodo te čete ostale tam trajno. Smatra se, da so pogajanja med Egiptom in Veliko Britanijo razbita.
V	Clevelandu so na policiji mnenja, da se vozniki avtobusov na progah, kjer so bili že napadeni in oropani .posebej zaščitijo s posebnimi stražami. Ne bi pa imelo smisla, da se njim samim da orožje v roke.
Na policiji so dalje mnenja, da policaji, stari nad 45 let, ki niso sposobni za aktivno policijsko službo, prisilno upokojijo.
ZA DVE IN POL MILIJARDE NAROČIL V INOZEMSTVU
WASHINGTON, 24. marca—Združene države svojim zaveznikom ne dajejo samo direktne pomoči v dolarju, v obliki posojil, v dajanju orožja in municije, marveč tudi s tem, da naročajo orožje v tovarnah, recimo v Evropi, plača pa se z ameriškim dolarjem. V zadnjih dveh letih je šlo iz ameriške federalne blagajne dve in pol milijarde dolarjev v Evropo, in kakih sto tisoč evropskih delavčev je dobilo na ta način zaslužek.
Združene države imajo v okri-'
lju Severne atlantske zveze tudi posebni program, da nakupujejo orožje in opremo za obroženo silo N.A.T.O. in sicer v evropskih tovarnah. Blago se torej naroča in plačuje v Evropi, porazdelju-je pa ravnotako v Evropi. Da se ta cilj doseže, so večkrat potrebne nove tovarne, ki se tudi zidajo. Ko se začne z delom, dobi armada delavcev delo in zaslužek.
Posebno gre za sledeče stroke:
ladjedelništvo, tovarne za letalstvo, industrijo radarja in motornih vozil. V vseh teh omenjenih strokah se občuti tu v Ameriki pomanjkanje dela vsled pomanjkanja naročil in gremo v brezposelnost. V Evropi obratno se izdajo z ameriškim dolarjem tovarne, kjer dobijo delavci zaposlitev.
V ameriškem kongresu gre debata o tem, koliko naj znaša ameriška pomoč tujini, pa naj gre za katerokoli obliko. Ce se že daje direktna vojaška in finančna pomoč, je to nekaj drugega. Pomoč v orožju ne slabi ameriške produkcije. Orožje se producira v Ameriki sami in se da na razpolago zaveznikom. Druga stvar pa je z ameriško obveznostjo, da Amerika 8Ц.та naroča dobavo orožja, ki se plačuje z ameriškim dolarjem, producira v Evropi in porazdeli tudi v Evropi.
Nekaj vzgledov
Italija je dobila naročila za 380 milijonov dolarjev. Italija naj dobavi ladje za skrcanje, municijo, motorna vozila, gaso-lin in razne električne artikle. Iz tega naslova dobiva Italija na leto približno 80 milijonov dolarjev, delo samo pa da na celo novo zaposlitev 50 tisoč italijanskim delavcem. Pri tem se v Washingtonu sprašujejo tudi o koristnosti te politike, čim več ameriškega dolarja v Italiji, tem več komunističnih volilcev. Če se bo v Italiji širil komunizem, kakor se je do sedaj in bo Italija prišla pod rusko politično območje, potem bo Sovjetska zveza dobila v Italiji vse pripravljeno, kar je treba za vojaško organizacijo. Tudi tovarne, ki so zgrajene z ameriškim denarjem.
Francoska industrijska mesta so se razvila tudi s pomočjo ameriškega dolarja. Troje francoskih industrijskih središč je postalo troje letalskih središč, kjer se "izdelujejo vojaška letala. Francoske ladjedelnice dobijo na leto $79,000,000 ameriških naročil. Tudi francoska industrija radija in elektrike se je po vojni razvila samo s pomočjo ameriškega dolarja.
Velika Britanija si je pomaga la z ameriškim dolarjem. Tovarne za tanke dobavljajo tanke, kupljene od Amerike. Silno ve-
ja za letala. Letni znesek ameriških naročil dosega vsoto sto milijonov dolarjev. Enako so tudi v Veliki Britaniji podprte industrije radarja in elektrike.
Če smo imenovali Italijo, Francijo in Veliko Britanijo, druge države niso izključene. V Evropi gre za 15 držav, ki prejemajo ameriška vojna naročila, ki se plačujejo v dolarjih, produkcija sama pa ostane ravnotako v Evropi. Gre za Nizozemsko, Belgijo in Turčijo, enako kakor za Dansko in Portugalsko. Tudi za Zapadno Nemčijo! In če bi denar za ta naročila ostal v Ameriki, kolikim brezposelnim bi se odpomoglo! In koliko časa bo še trajalo, da se podpira tujina, kjer naj se pobija brezposelnost, doma pa brezposelnost raste, se sprašujejo v kongresu.
Z JEKLOM ZNOVA NAVZDOL
NEW YORK, 23 marca — Ameriška industrija jekla izrablja svojo kapaciteto le še v 66.5 odstotkih. To stanje je najnižje. Če primerjamo produkcijo lanskega leta ob istem času, je bila kapaciteta izrabljena 103 odstotke.
POROKA SE JE SPLAČALA
NEW YORK, 23. marca — Znana milijonarka Barbara Hutton, ki je bogastvo podedovala po očetu, ki je lastoval Wool-worth "Five and Ten" trgovsko podjetje, je nedavno poročila nekega gizdalina Porfiro Rubirosa. Bil je to njen peti zakon. Ob poroki je Barbara, i ni ve mlada, vz-dihnila, da ej najsrečnejša žena na svetu in da gre za najsrečnejši zakon. Po 73 dneh zakonskega življenja, kolikor ga je sploh bilo, pa je zakon šel narazen. Barbaro je ta pustolovščina stala en milijon dolarjev.
Iz bolnišnice
Mrs. Anna Germ se je povrnila iz bolnišnice na svoj dom na 16205 Arcade Ave., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice, darila in voščilne kartice, ki jih jc prejela.
Prodaja peciva
članice krožka št. 7 Progresivnih Slovenk bodo v soboto prodajale domače pecivo v prostorih Butler Bros. Dept. Store, E. 222 St. in Lake Shore Blvd.
Na operaciji
Mr. Frank Zavrl iz 1260 E. 169 St. se nahaja v sobi št. 612 Doctor's bolnišnice, kjer je srečno prestal operacijo. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa že-
like profitira britanska industri-1 limo skorajšnjega okrevanja.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto) _______________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)__________________
For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 _ 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)_________
For Six Months—(Za šest mesecev)_____
For Tliree Months—(Za tri mesece)_________
..$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
TEHNIKA V SOVJETSKI ZVEZI
Slika bi ne bila dovolj jasna, ko ocenjujemo Sovjetsko zvezo s tehnično znanstvene strani, če bi je ne spopol-nili še z drugimi splošnimi podatki. Gre pač za gospodarsko presojo dveh mogočnih blokov—Sovjetske zveze in Združenih držav.
Govorili smo že, da sovjetsko gospodarstvo sloni na tako irnenovanih gospodarskih planih. Sovjetska zveza postavi navadno gospodarski načrt, to za dobo pet let, v tem načrtu pa je vse, kar se v tem času mora zgraditi. Ne gre samo za industrijo in poljedeljstvo, gre tudi za kultu ro in civilizacijo, skratka za oblikovanje sovjetskega člo veka v sovjetskem občestvu narodov. Ali je ta gospodarski načrt tako strašen—Bau Bau? Združene države imajo na polju atomske energije tudi svoj načrt. Tudi vojaško poveljstvo v zvezi z komisijo za raziskovanje atomske energije mora predložiti kongresu ta načrt, da ga odobri obenem pa da mu da potrebna sredstva na razpolago. Bistvena razlika med Moskvo in Washingtonom je na tem polju le ta, da gledajo Rusi za pet let, Amerikanci le za eno leto naprej____
Uspehi ruskih gospodarskih načrtov se priznavajo tudi v Ameriki. V letu 1955 bo Sovjetska zveza izkopala več premoga kot so ga izkopale Združene države v letu 1952. Sovjetska zveza bo povečala produkcijo aluminija za polovico in bo nekako za« polovico zaostajala še za Ameriko. Ravno pri tej gospodarski panogi naj povdarimo, da Sovjetska zveza ali bivša Rusija do leta 1930 lastne produkcije aluminija sploh ni poznala! S produkcijo električne energije bo zaostajala za Ameriko za polovico. V produkciji jekla enako za polovico. Ce povdarimo, da je kapaciteta produkcije jekla v Ameriki čez sto milijonov ton na leto, in če priznamo, kar moramo, da je sovjetska produkcija jekla že sedaj okrog 40 milijonov ton na leto, druga na svetu, s produkcijo leta 1955 Sovjetska zveza prekosi Nemčijo in Veliko Britanijo!
Sovjetska zveza je slaba v železniškem omrežju in v produkciji petroleja. Čeprav je v tem oziru Kaukaz plodo-vit, ne zadošča, ker je pač sovjetsko ozemlje ogromno, ogromne pa tudi potrebe po petroleju, to pa spričo ogromne industrijalizacije in tehnizacije države.
Pa recimo, da so podatki kakor tu navedeni več ali manj iztrgani iz zraka. Pa recimo, da so cilji lepi, manjkalo pa da bo sredstev in možganov, da se ti cilji izvedejo. Z drugimi besedami—kaj je pa s sovjetsko tehnično strokovno izobrazbo?
Številke mladine po sovjetskih šolah so bajeslovne. Njihovo število gre letno navzgor z bliskovito naglico tako, da se zlasti na tehničnem polju Sovjetska zveza lahko kosa z vsako drugo državo, če je ne prekaša. Zamislimo si posledice, kaj pomeni, če konča visoke tehnične šole na leto 30 tisoč inženirjev in če je za leto 1955 predvideno, da jih bo 40 tisoč? Postavimo primero z našo Unijo, ki računa, da konča iste šole na leto 22 tisoč novih inženirjev! Ne rečemo, da je ta številka dokončna. Tudi Amerika je imela leta, ki so producirala tudi do 50 tisoč novih inženirjev. Gornje številke so slejkoprej povprečne, toda tudi ta povprečnost nam brezpogojno narekuje, da računamo z realnostjo.
V praktičnem tehničnem življenju nimajo vloge samo dovršeni inženirji, marveč tudi tako imenovani tehniki. Navadno končajo srednjo šolo, veliko jim doda praktično življenje. Sovjetska zveza ima 3,500 takih srednjih tehničnih šol, na leto pa yrže na delovni trg 250,000 tehnikov. V tej zvezi tole pripombo:
Ameriški gospodarstvenik Wilson je na občnem zboru General Electric Co. trdil, da si dela v današnjih tovarnah ne more predstavljati, če naj bo to delo dobro, Irez dobrih preddelavcev. To drži! Na drugem polju bomo rekli, da v sovjetskem gospodarstvu letnih 250,000 novih tehnikov tudi nekaj pomeni. Tudi to drži, pa ne samo za Sovjetsko zvezo, marveč za ves ostali svet, ki je dobre ■volje in ki hoče njeno moč pravilno ocenjevati. Morda lo-gočni zaključek, da gre danes v svetu v resnici za dva, tudi gospodarska giganta!	L. C.
UREDNIKOVA POSTA
Kdo vabi?
CLEVELAND, Ohio—Zarja-ni, naši narodni ptiči pevci, razveselili nas bodo zopet! Kdaj? No, v nedeljo, 4. aprila popoldne ob 3.30 uri v Slov. nar. domu ла St. Clair Ave.
Ta dom, naš "narodni hram," je bil zidan od žuljev in v pravcu za kulturno zavetišče naše svobodne misli—brez kakšnega blagoslova! Naj stoji na skali še v bodočnosti—na narodni podlagi. Največji Slovenski narodni dom v obliki—naj bo tudi v vzgledu!
Naši Zarjani so poznani, da se ne ustrašijo nobene stvari, kar je na potu za lepoto in v prid poštenim ljudem. Vsako leto nam podajo dve prireditvi—eno spomladi, drugo v jeseni. Obe prireditvi vedno odneseta lepe spomine naše prave slovenske kulture. Vselej komaj čakamo poseta in se odzovemo polnošte-vilno. Radostni obrazi to dokazujejo. Trije rodovi—od starega očeta in mamice do vnučkov—se ponosno držijo v skupnosti in se prijazno ter s hvaležnostjo tudi vesele z nami po končanem tru-dapolnem delu, v prizidku.
Kako lepo je gledati ko stari oče zapleše polko z vnukinjo, ali stara mamica z vnukom, a so sami še polni življenja. Če bi vsaj malo podobno obdržali svoje otroke, bi ne bilo strahu pred bodočnostjo. Slovenska pesem bi odmevala še v pozne rodove, dokaz Amerikancem kdo je vesel, pošten, odkrit Slovenec!
V nedeljo 4. aprila bo pa dan posebnosti! Podana bo češka opera "V vodnjaku," preložena v slovensko, z orkestrom. Mnogo so žrtvovali, da nas presenetijo in tudi smeh bo tam. Seveda, vstopnice so malo poskočile, ker godba Ai poceni, zato pa bomo mi imeli dvakrat užitek. Sloven-ci-Slovani, na dan, poveselimo se skupaj kot veseli ljudje. To so naša zdravila. Na svidenje in dobrodošli!
Ivanka Shiffrer.
P. S.—Dne 11. aprila popoldne pa na Waterloo Rd. v Slov. del. dom k Mladinskemu pevskemu zboru, katerega si komaj upamo še obdržati. Kje je krivda, ali se ne počutimo malo odgovorni? Nekje je nekaj narobe, še vedno, je čas, samo vzdrami-mo se pa bo šlo.—Pomladni po zdrav!
Na počitnicah v Floridi
SAMSULA, Fla.—Zanimivosti solnčne Floride, njene naravne krasote in posebnosti je že pred nekaj časa opisal naš po znani dopisnik John Gorjanc. Mislim, da jih ni mogoče bolje opisati kot jih je on opisal v Enakopravnosti, zato ni moj namen ponavljati vrline tukajšnjih naravnih krasot, temveč naj se le omejim na slovensko naselbino Samsula.
Če človek opazuje tukajšnje slovenske kmete, ali kakor pra vimo, farmarje, tedaj se mu vzbudi radost in ponos na te naše floridske pionirje. Vsi imajc zelo krasna in izvrstno obdelane polja in vsi se povoljno izražajo o svojem uspehu. Pridelki so različni, kot jih je žc opisal dopisnik Gorjanc.
Kot je tudi že splošno znano ima tukajšnje društvo št. 603 S.N.P.J. prav lepo dvorano ali društveni dom, kjer se ob sobotah in nedeljah shajajo tu živeči rojaki in zabavajo po domače. Tukajšnji Slovenci so prijazni in medsebojno prijateljski, ne sliši se obrekovanj, ni videti nikakršne zavisti ali nevoščljivosti. Človeku se zdi kot bi bila to ena sama družina.
Ob nedeljah dobiš tukaj tudi
Wisconsina, in Michigana ter prav celo iz Kanade. Med obiskovalci je včasih tudi nekaj takih bolj "ponosnih," kar ni čudno posebno če prihajajo iz večjih mest ali so morda trgovci, ki za-posljujejo par oseb ter se morajo seveda držati kot "delodajalci," vendar se tu vsi prilagodijo in so vsi enakidomači kot tukajšnji rojaki.
Ko sem prišel semkaj pred par meseci s svojo soprogo, da preživim počitnice v gorki (?) Floridi, sem se ustavil pri znanemu rojaku Antonu Černetu na 305 Mary Ave., New Smyrna Beach. Tu se vedno nastanejo razni obiskovalci, posebno Cle-velandčani. Mr. Černe ima vedno kaj prostora za obiskovalce. Eni pridejo, drugi odidejo, tako da ima zmerom polne kabine in apartmente.
Ravno za časa mojega bivanja tu, se nahajata tukaj tudi Mr. in Mrs. Lukanich iz Minne-sote. Mrs. Frances Lukanich je zastopnica G. N. Slučaj je nane-sel, da sta prišla semkaj tudi Mr. Joe Pintar in njegova soproga NelUe iz Clevelanda. Mr. Pintar je moj sovaščan, katerega smo podomače na Rakeku klicali "Piskov Pepček." Po pokhcu je ple-skaiski kontraktor. Tukaj stanujemo skupaj že ves čas njihovega prihoda, Mr. Joe Ceglar nam pa kar s kamionom pripelje raznih pridelkov iz svoje fame. Tako razloži pred nami zeljnate glave, solato, endivijo, grapefruit in druge zelenjave in pravi: "tukaj je, razdelite si, kuhaj te in jejte," potem pa se zopet odpelje nazaj v Samsulo, kjer ima krasno, veliko in izvrstno obdelano farmo, ki je oskrbuje s svojo pridno in prijazno sopro go. Njun sin se pa nahaja pri vo jakih v Koreji. Hvala, Mr. in Mrs. Ceglar. Kedaj in kako naj vama povrnemo vašo radodar-nost!
Tako si skupaj z Mr. in Mrs. Pintar kuhamo večerje. Zadnjo soboto mi pa reče Mrs. Pintar: "Bombačevi, nocoj ne bomo kuhali doma, pravijo, da bodo imeli v dvorani nekaj za jesti, kakor imajo večkrat ob sobotah, zato pojdimo raje tja in nam ne bo treba kuhati doma. Poleg tega se pa še parkrat zavrtimo in za bavamo. "Kot veseljak, sem bil seveda, takoj pripravljen, da gremo. Prišel je čas in odpeljali smo se k našim Slovencem v Samsulo. Bili smo bolj pri "zgodnjih," a se je kmalu zbralo precejšnje število naših znancev in -prijateljev.
Pred odrom je stala lepo pre-grnjena miza, na katero se ponavadi postavi sendviče. Zabavali smo se že nekaj časa in tudi že zavrteli, ko me zgrabi Mr. Ceglar za roko in pelje k mizi. Kuharice so bile že obložile mizo z raznimi jedili in ze delikatesami. Ko prideva do mize; se Mr. Ceglar obrne in reče; "Tukaj vam predstavim današnjega slavljen-ca, Mr. Bombača in njegovo soprogo." Navzoči so začeli aplav-dirati in slišalo se je "Surprise! Surprise!"
Vse to me je tako iznenadilo, da sem samo gledal kot tele nova vrata. Tedaj me Mr. Ceglar opozori, da je vse to namenjene meni in moji soprogi za odhodni-co, in mi velel naj stopim na oder in naj kaj povem. Kaj naj povem? Kako naj se- zahvalim za ta poklon? Saj od preseneče nja nisem začasno vedel ali sem kje v Floridi ali v Barbertonu, ali morda v Titovi Jugoslaviji, če se mi morda sploh vse to ne sanja?!
Rad bi bil kaj povedal in se pošteno zahvalil za to izkazano čast od strani naših dobrih sam-sulskih rojakov in rojakinj. Kaj sem rekel, še sam dobro ne vem, bil sem ves iz sebe in iznenaden.
"TAM DOLI ZA NAŠO VASJO.
rr
Ж Ш
Pojedina se je pričela. Tukajšnja izvrstna kuharica Mrs. John Pleterski in njene pomočnice so napravile zelo okusen kokošji ri-žot, da takšnega še nismo nikoli jedli. Poleg tega je bilo veliko raznega finega peciva in priku-he. Bilo je kot na kaki veliki svatbi ali ohceti, le da ni bilo "poroke."
Naj mi bo dovoljeno, da se tem potom najlepše zahvalim Mr. in Mrs. Joe Ceglar, "ker njiju zadene vsa krivda." Hvala kuharici Mrs. Pleterski za njen trud kakor tudi pomočnicam Mrs. Hafner in Mrs. Grbec, ter vsem, ki so kaj pomagali ob tej priliki. Lepa hvala tudi vsem udeležencem; Mr. in Mrs. Černe, ker sta znala tako molčati, Mr. in Mrs. Pintar, ki naju je tako lepo zvabila tja, "Poštajna," Mr. in Mrs. Lužnar st., Mr. in Mrs Luznar ml., (Mr. Lužnar ml. je predsednik tukajšnjega društva št. 603 S.N.P.J.,) in da ne pozabim tudi Mrs Olgo Weber. Končno, hvala vam vsem navzočim za tako zabavni večer v vaši prijazni družbi Verjemite mi, da tega dogodka ne bova nikdar pozabila. Samsulski Slovenci ste mi tako globoko v duši, da se težko poslavljam od vas. Želim si kma lu preživeti moje ostale dneve med vami in v vaši družbi. Pa do svidenja!
Andrew A. Bomback, Barberton, Ohio.
Prispevki Prog. Slovenkam
CLEVELAND,—Mrs. K. Ple-mel je v spomin pokojnega F. Rozenger darovala $5 v dobrodelne namene pri krožku št. Progresivnih Slovenk.
Po $2.00 sta pa darovali Mrs. Faidiga in Mrs. Kovsca in sicer v spomin pokojne Anne Pintar. Najlepša hvala darovalkam! Theresa Gorjanc, tajnica.
veliko obiskovalcev ali počitni-čarjev, ki prihajajo od New Yor- Zato prosim vse navzoče, da mo ka do Chicage, od Clevelanda dojim pomanjkljivostim oproste.
Podatki o Blue Cross zavarovanju
CLEVELAND, Ohio—Prebivalci severovzhodnega Ohio bodo v prihodnjih tednih imeli priliko se podrobneje seznaniti delovanjem, ustroju in zavarovanjem Blue Cross'podjetja.
Oglaševanje sponzirajo skup no bolnišnice in organizacija Blue Cross, ki je v področju Cleveland Hospital Service Association.
"Napačno pojmovanje javno sti o bolnišnicah in Blue Cross je postalo tako očitno in razširjeno, da je zadeva postala res na," je pred kratkim izjavil direktor Blue Cross, Mr. John R. Mannix. "Naše oglaševanje bo torej izobraževalnega načina. Skušalo se bo dati javnosti taka pojasnila, ki ji bodo bolje služila v slučaju potrebe bolniške oskrbe. Upamo, da bodo gotovo izo braževalni prispevek k boljšemu zdravju tako za člane Blue Cross načrta .kot za ljudstvo v splošnem."
Dalje je Mr. Mannix izjavil: "Dočim so bolnišnice kot Blue Cross v celoti na ne-dobičarski podlagi, je preiskava javnega mnenja pokazala, da je več kot polovica ljudi, ki so prepričani, da bolnišnice delajo dobiček, in več kot dve-pćtini ljudi veruje, da je Blue Cross dobičafsko pod-vzetje.
"Poleg tega je komaj ena sedmina ljudi, ki razumejo, da Blue Cross podpirajo bolnišnice, ali drugače povedano, podvzet-je, ki 30 ga bolnišnice podvzcle, da bolje služijo javnosti."
Kakor je pojasnil Mr. Mannix, 'je komaj sedem odstotkov ljudi, ki vedo prilično koliko dni bolniške oskrbe dobijo zavarovanci. Od onih, ki so bili pred nedavnim v bolnišnicah, jih je bilo 71 odstotkov, ki niso vedeli koliko je Blue Cross zavarovanje plačalo za njih oskrbo.
(Advt.)
15. februarja 1954.
Dragi rojaki. Konec januarja je hud mraz zajel vso državo. Na Hravtskem, kjer so zabeležili največ 24 stopinj pod ničlo, so zamrznile reke Una, Kolpa in drugi pritoki Save. O silnem mrazu so poročali tudi iz Bosne in Hercegovine. Blizu Sarajeva so zabeležili celo—27 stopinj. V Sloveniji je mraz zajel predvsem Gorenjsko in Štajersko, kjer je temperatura ginala okrog—20 stopinj, izredno pa se je znižala tudi v Primorju. Iz Makedonije pa smo zvedeh, da je zaradi ponovnih snežnih za-metrov spet prekinjen promet na več cestah. Ljudski poslanci iz Ohrida so se morali do Bitolja peljati 20 km na sankah, da so lahko šli na zasedanje Narodnega sabranja v Skoplje. Okoli 10. februarja pa se je zelo stopilo in je pritisnil jug, tako da so bile ukinjene vse začasne omejitve električnega toka, ki so bile teden dni nujne zaradi nizkega stanja voda.
Danes pa spet par besed o Trstu:
V tržaškem gospodarstvu kriza narašča
V novo leto je tržaško delovno ljudstvo stopilo z ne preveč rožnato perspektivo, ki kaže, da se bo kriza, ki se je razvijala že nekaj let in se po osmem okto bru zaostrila, še bolj in bolj poglablja. Splošno je znano, da je merilo procvita ali propadanja tržaškega gospodarstva v pomorskem in suhozemskem prometu in v veliki industriji, predvsem v ladjedelništvu. Da je tržaška luka v stalnem naza dovanju, je tudi že poznano. Tudi o vzrokih krize v ladjedelni štvu smo že pisali. To propada-nje največje industrijske pano ge poteguje za sabo tudi druge obrate. Tako so sedaj napovedali skorajšnjo ustavitev dela v valjarni železarne "Ilva" pod Skednjem. Tu so izdelovali je klene plošče za ladje, a ker za te ni novih naročil, so tudi plo šče odveč. V začetku januarja pa so napovedali več odpustov tudi v manjših industrijskih podjetjih. Tako je mizarsko pod jetje Peces-Marossi napovedalo odpust 30 delavcem, podjetje "Saigir" 15 odpustov, gradbenb podjetje, ki gradi sanatorij pod Opčinami pa 23 odpustov. V
Čitalnica Slov. del. doma
CLEVELAND, Ohio — Čitalnica Slov. del. doma na Waterloo Rd. se prav lepo zahvaljuje članstvu društva Carniola Tent št. 1288 T. M. za darovano vsoto $6.00. Hvala in najlepši uspeh tudi vam!
Članstvo Čitalnice obenem želi najboljšega zdravja bolnemu članu in predsedniku nadzornega odbora Čitalnice, Mr. Franku Dacar iz Grovewood Ave., ki se nahaja v bolnišnici. Torej, Frank, pozdravi se čimpreje, da se zopet vidimo zdravi, veseli in korajžni.
Anton Jankovich, tajnik.
ladjedelnici Felszegy v Miljah pa so znižali delovni čas od 48 tedenskih ur na 24.
Posebnost, ki kaže hudo bolezen tržaškega gospodarstva, pa so tudi takozvani "delavci izven proizvodnje." To so delavci, ki sicer niso odpuščeni, a zaradi pomanjkanja dela ne mo* rejo delati. Take delavce ima ladjedelnica Sv. Marka, kamor prihaja sedaj redno "na delo" že blizu 300 mož, ki so obvezani, če hočejo prejeti plačo, da pri' hajajo redno v obrat. Tu morajo ves "delovni čas" prebiti v barakah, kjer v dolgočasju in z igranjem kart pričakajo konec "šihta."
Kako ocenjuje tržaško delavstvo to prisilno počivanje, najbolje povejo imena, ki so jih pr®' jele barake, kjer delavci prele-žijo delovni čas v brezdelju. Delavci so tem barakam dali imena "Dachau," "Buchenwald" in sli-čno. Položaj teh delavcev je pO' nižujoč; ker pa so med nje P"' rinili tudi vajence, je tudi škodljiv, ker preprečuje izučenje novih kvalificiranih delavcev. Delavci so zaskrbljeni za svojo b"' dočnost in se sprašujejo, "ali Ш to pot v popolno brezposelnost?
Ves ta razvoj v sivo negotovost je sprožil konec januarj® novo delavsko demonstracij"' Delavci iz strojne tovarne i" ladjedelnice so odšli v sprevod" po mestu z zahtevo "Hočemo de* la za ladjedelnice"! in trosil' letake med meščane, ki so delavsko demonstracijo sprejeli ^ vidnim odobravanjem.
Tudi mladi brezposelni se zopet oglašajo. Ostro so protesti' rali na uradu za delo, kjer s" ožigosali pristrp,nost vodstva fa urada, ki daje delo prišlecoli' iz Italije, medtem ko so domaĆ'' ni zapostavljeni. Odločno zahtc /ajo, da se vprašanje bfezposel' ae mladine reši temeljito. Obla' stva poizkušajo zakrivati ta nfi' radržni položaj brezposelne ml®; 3ine. Toda kakor ne bodo тоф\ ustaviti pohoda bede, tako tuđ' tie bodo mogli zaustaviti koraki revolucionarnih brezposelnih d^ lavcev.
Predsednik Tito o kmetijstvu
Na januarskem zasedanji Zvezne Ljudske skupščine 3® predsednik Tito podal obšir"" poročilo o delu Izvršnega sve^" (vlade) v zadnjem letu. Podal f splošno oceno gospodarskega položaja razvoja zadnjih 1®^' obravnaval socialno in zdraV' stveno zaščito, prosveto in p"' trebe šolstva, o pravosodju, " mednarodnih odnosih JugosW' je v zadnjih štirih letih. Iz teg» obširnega poročila sem izluščila za naše rojake predvsem tista poglavja, ki govore o naloga'' v kmetijstvu. To pa iz razloga; ker sem opazila, da se rojaki, prihajajo vsako leto na obisk ^ svojcem v Slovenijo, za ta vpf*' šanja zelo zanimajo.
Zaostalost kmetijske proi^' vodnje, je dajal pred. Tito, za-(Dalje na 3. strani) .
TRGOVSKO POSLOPJE V ZGRADBI-DELO SLOVENSKIH GRADBENIKOV
Na križišču Highland Rd. in Minor Rd. se gi adi veliko trgovsko poslopje, v katerem bo prostora za šest trgovin. Prostori bodo veliki, vsaj pokriva cela stavba skoro 10,000 kvadratnih čevljev prostora.
To veliko poslopje grade znani stavbeniki Frank E. Strumbly in sinovi, ki so poznani in priznani v tej stroki že od leta 1916. Njihovo delo je vedno prvovrstno in v mislih imajo vedno najnovejšo in najmodernejše pripomočke, ki so na trgu, s katerimi je mogoče dobiti najboljšo poslugo, ki je mogoča. Taka bo tudi oprema v teh trgovinah, kar se tiče razsvetljave, gorkote v zimi in hladila v poletju. V prostorih je mišljena lekarna, briv-nica, trgovina z žsleznino, itd. Tako bo naselbina tam, ki hitro rase, dobila moderne trgovine v
svoji sredi. Mr. Strumbly bo prednost Slovencem, da pričn® tam z trgovino. Udobnost bo tU' di prostor za 300 avtomobilov z® vse, ki se bodo poslužili nakopo' vanja v trgovinah.
Mr. in Mrs. Strumbly imat® lep dom na Highland Rd. V drU' žini se. je rodilo osem otroK-Štirje fantje, ki so bili vsi vop' ki (najmlajši je sedaj); v vsel^ delih sveta so služli domovini \ zadnji vojni; in štiri dekleta, so žc tri poročene, a najmlajša je zaročena s fantom, ki je tud' v službi Strica Sama.
Dogotovitev zgoraj omenjen^' ga projekta bo enkrat to p"' mlad, nakar boste seveda povab' Ijeni na veliko otvoritev, da ogledate kaj more in zmoejo praviti naš rojak—Mr. Frank Strumbly in njegovi sinovi.
\
enakopravnost
stran 3
"TAM DOLI ZA NASO VASJO..
(Nadaljevanje s 2. strani) ^^teva, da posvetimo večjo skrb niožnostim za njeno povečanje. Novi gospodarski sistem je tak, da spodbuja kmeta k povečanju kmetijske proizvodnje, k temu pa bo pripomogel tudi nov način obdavčenja po katastrskem do-'losu. To bo podprla tudi nova, pravilna kreditana politika na vasi, ki zdaj omogoča, da dobi udi zasebni kmet kredite. K povečanju kmetijske proizvodnje o znatno vplivalo tudi izboljšajo razmerje med cenami indu-® fijskih izdelkov in cenami "^Gtijskih pridelkov, prav tako pa tudi povečana industrijska ^^°'^v°dnja, ki daje kmetom f vse, kar potrebujejo za "^Gtijsko proizvodnjo in za osebno potrošnjo.
V letošnjem letu bo mogla ® upnost dajati izdatnejšo po-^ oc za okrepitev kmetijskih pa-S> za pospeševanje kmetijske I'oizvodnje, posebno pa za boj J"oti rastlinskim škodljivcem in boleznim. Kmetovalci i tudi zadružne organizaci-' ki jim bodo pomagale pri ;°®P^ševanju kmetijske proiz-
gt.^^'^'^^^dnik Tito je poudaril, da a razvoj kmetijske proizvod-Ш napredek naše vasi pred-odvisna od tega, v koliko napredno in sodobno go-. Povečanje kmetijske y^°?^°dnje ne smemo pričako-samo od velikih socialistič-posestev, marveč razen od %eckih delovnih zadrug tudi ^ zasebnih kmetov. Oskrbo pre-^ivalstva v industrijskih sredi-,	danes še otežkoča dej-
^ vo, da je zasebni kmet še ved-0 glavni proizvajalec in potroš-•k svojih pridelkov. Toda za-^ ni kmetje v naši deželi še ^aieč niso izkoristili vseh proiz-^^nih možnost na svoj h posest-> pridelovati morejo mnogo ^^olje, seveda ob uporabi ^0 o nih kmetijskih strcfjev. g V em je treba kmete podpreti ^^tkoročnimi, cenenimi kredi-semena, gnojila in Ld '	pa si tudi pri-
da	bo naš kmet ven-
Л ^ ® spoznal potrebo po mo-bol^ kmetijskih strojih, po sil ^ ^^'"^^alni uporabi delovne __2_T^^etijstvu in po bolj nor-
malnem trošenju svojih pridelkov.
Letošnje leto se bo povečala tudi industrijska proizvodnja, hkratu pa predelovalna industrija in še posebej industrija za konserviranje in predelavo kmetijskih pridelkov. Tudi industrijski izdelki se bodo pocenili.
Da bi bili tudi kmetje zavarovani za primer bolezni
Nedavno je Izvršni svet (vlada Ljudske skupščine Slovenije) razpravljal o socialnem zavarovanju tudi za kmečko prebivalstvo. Ustanovljena je bila komisija, ki bo proučila to možnost in predlagala najboljšo rešitev. To skrb ljudske oblasti za slovenskega kmeta je kmečko prebivalstvo toplo pozdravilo. Danes se dogaja, da dostikrat težko bolni ljudje odklanjajo zdravniško pomoč v bolnišnici, ker se boje stroškov. Res je, da so pri nezavardvancih zdravili precej bolezni brezplačno, tako jetiko, nalezljive bolezni in nudili brezplačno zdravniško nego in oskrbo porodnicam, otrokm do treh let, vsej šolski mladini, itd. Toda statistika pove, da so v zad-nih petih mesecih minulega leta nezavarovanci zasedli le majhen procent postelj v bolnišnicah. Da bi se to nesorazmerje uskladilo, je nujno, da postane tudi kmečko prebivalstvo deležno socialnega zavarovanja. Komisija pretresa sedaj predloge. Upati je, da bo to prereče vprašanje rešeno na najugodnejši način in da bo kmečko prebivalstvo kmalu deležno organizirane zdravniške pomoči.
Kmetijske lekarne v Sloveniji
Nedavno so v Ljubljani odprli prvo kmetijsko lekarno, v nekaj dneh pa bodo odprte Š3 kmetijske lekarne v Mariboru in Celju. Namen teh lekarn je, nuditi kmetovalcem poleg zaščitnih sredstev v kmetijstvu tudi praktične nasvete za njihovo uporabo.
Prežihov Voranc
(Ob četrti obletnici smrti)
Res ne bi bilo pošteno od nas, če se ne bi s par toplimi besedami spomnili četrte obletnice smrti slovenskega pisatelja Pre-žihovega Voranca, ki zavzema med slovenskimi pisatelji prvo
mesto za Cankarjem. Umrl je 18. februarja 1950 leta.
Prežihov Voranc, s pravim imenom Lovro Kuhar, se je rodil 10. avgusta 1893 v Pođgori pri Kotljah na Koroškem. Bil je sin kmečkega najemnika. Po končani ljudski šoli je obdeloval zemljo skupno s svojim očetom, pozneje pa si je poiskal kruha tudi drugje. Se zelo mlad se je priključil revolucionarnemu gibanju in je moral vsled tega v emigracijo. Prepotoval je velik del Evrope, bil je v Berlinu, v Pragi, v Parizu, na Norveškem, v Romuniji in Bolgariji-
Napisal je vrsto zgodb in romanov, ikot n. pr. "Jamnica," "Požganica," "Doberdob," zbirko črtic "Od Kotelj do Belih vod," "Naši mejniki," "Borba na tujih tleh" itd. Njegove najlepše povesti so zajete v zbirki "Sa-morastniki." Zairadi bogatega besednega zaklada, krepkega stila in izredne širine v pripovedovanju in risanju dogodkov, vsled lepote in ljubezni, ki ju je vložil v svoja dela,—je za Cankarjem najboljši slovenski pisatelj.
Pravi biser slovenske književnosti so njegove "Solzice," zbirka čudovitih zgodbic za otorke. Oton Župančič je o tej knjigi med drugim napisal sledeče:
"Prežihovega Voranca smemo in moramo imenovati v eni sapi z našimi najboljšimi imeni. In ti, ki boš prebral njegove "Solzice," boš vedel več o človeku, kakor si vedel, preden si poznal Voranca; in potem boš komaj čakal, da boš segel še po drugih njegovih knjigah in videl, kako je človek silen in močan v svojem delu."
Letos pride v Jugoslavijo nad 300,000 tujcev
V Turistični zvezi Jugoslavije računajo, da bo prišla letos k nam približno polovica več tujih letoviščarjev kakor lani, ko jih je bilo 240,000. Tako bi naš turizem prekosil v turističnem oziru doslej najboljše leto 1938, ko je obiskalo Jugoslavijo 270,-000 tujcev. Lani jih je bilo največ iz Nemčije in sicer kakih 35,000, iz Avstrije približno 40,-000, iz Anglije 30,000, iz Francije 19,000, iz ZDA pa 18,000. Lani se je mudila v jugoslovanskih turističnih krajih nad 300,-000 domačih in tujih letoviščarjev, ali trikrat več kakor leta 1939.
Vse prizadevanje Turistične zveze Jugoslavije gre za tem, da ustvari čim boljše pogoje za čim večji obisk jugoslovanskih turističnih krajev. Zveza bo letos lahko okrepila turistični promet z večjim številom novih motornih vozil in z dvemi potniškimi letali, kupiti pa namerava tudi ladjo. Zveza ima predstavnike v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Angliji, skandinavskih deželah in v ZDA. Za Jugoslavijo se zelo zanimajo ljudje tudi v deželah Bližnjega vzhoda. Zato bo Zveza v kratkem organizirala v Siriji in Libanonu turistične razstave.
Zanimiva je statistika obiskovalcev Postojnske jame: v prvih sto letih je obiskalo Postojnsko jamo pol mihjona ljudi, v 25 letih pod Italijo 1,300,000, v zadnjih osmih letih j>o osvoboditvi pa 1,014,000.
Vsem našim dragim rojakom in rojakinjam najlepše pozdrave iz starega kraja, vsem tistim, ki nas nameravajo letos obiskati —pa na veselo svidenje!
Mila Šenk.
Bri+ansko-sovjetska frgovina
Mnogim se je zdela fantastična ali vsaj napačna številka 400 milijonov funtov šterlingov (1,120,000,000 dolarjev), ki jo je nedavno Britancem ponudil sovjetski minister Kabanov kot znesek naročil v Britaniji. Kakih 30 britanskih poslovnih ljudi, zaskrbljenih zaradi čedalje težavnejšega izvoza in izgube tržišč, bržkone ni računalo na ta znesek, pa tudi ne na tolikšno prisrčnost v Moskvi, s katero jih je počastil tudi Mikojan. Dejstvo, da je bil britanski izvoz v SZ lani po vrednosti manjši kakor dva milijona funtov, priča o pomenu te nove sovjetske ponudbe.
Politike predvsem zanimajo politični vidiki te ponudbe. Opazili so predvsem, da je Molotov v Berlinu, vtem ko je omenil tudi obisk britanske delegacije v Moskvi, opozoril na velike možnosti, ki jih daje trgovina med Vzhodom in Zahodom. Mnogi so opazili, da Eden ob tej perspektivi ni ostal ravnodušen. Toda to je samo ena plat te ponudbe. Če bi jo uresničili, bi prišlo na dnevni red ponovno obravnava-
nje tako imenovane "črne liste" strateškega gradiva, katerega izvoz v države sovjetskega bloka je prepovedan. Drugače povedano, nastalo bi vprašanje odnosov med ZDA in Britanijo. Potemtakem je razumljivo, da se nekateri vprašujejo, ali ne gre za sovjetski manever, katerega smoter je vplivati na berlinske razgovore, .oziroma oslabiti odnose med Britanijo in ZDA.
Pa vendar je težavno zanikati, da v temelju te trgovinske naklonjenosti, ki jo je opaziti na obeh straneh, tiči tudi obojestranska gospodarska nuja. Notranja, zlasti gospodarska kriza v sovjetskem bloku je prisilila Moskvo, da si poišče iz avtarkije izhod v trgovinski izmenjavi z ostalim svetom, da pa nudi Zahodu žito,' grabeni les, mangan, krom, žlahtne kovine, krzno za ladje, stroje, industrijske surovine in tudi potrošno blago.
Jasno je, da je Britanija, ki mora "izvažati, da bi živela," prišla kot trgovinski partner Moskve v ospredje! Britanski večni "dolarski problem" zaradi visokih carinskih omejitev ZDA, nemška konkurenca in osvajanje britanskih trgov tako na Bližnjem vzhodu kakor v Latinski Ameriki, strah pred morebitno ameriško krizo in njenimi posledicami na britansko plačilno bilanco—vse to jih je spodbudilo, da so poiskali zdravila
ALI KASLJATE?
Pii nai Imamo iaborno idravlk vam ustavi kašelj in prehlad.
Lodi Mandel. Ph. G., Ph. C.
mande;l drug co.
15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
na Vzhodu, kot pravijo, na tem koristnem, a ne tudi odločilnem trgu, na katerega ni nikdar odpadlo več kot 10% celotne britanske trgovine.
To zdravilo, ki še zdaleč ne more zaceliti stalnih težav britanskega gospodarstva, pa je sprožilo velike politične probleme. Kakih 50% sovjetskih naročil se nanaša na strateško gradivo oziroma na opremo za je-klarne, petrolejske naprave, na tankerje in tovorne ladje. To se pravi, prav na izdelke tistih panog trpe zaradi krize izvoza.
Kmalu bomo videh, ali se bodo Britanci zadovoljili s priporočilom direktorja ameriške uprave za stike s tujino Harolda Stassena, ki je pohitel z izrazi svojega prepričanja, "da bo vlada Velike Britanije še nadalje prepovedala izvoz strateškega gradiva v sovjetski blok."
V. Teslič.
(PO "LJUDSKI PRAVIC:")
DELO DOBIJO ŽENSKE
IŠČE SE ŽENSKO.
ki bi kuhala v restavraciji, od 4. do 8. ure zvečer.
Išče se tudi žensko za pomivanje posode, od poldne do 4. ure popoldne.
Vpraša
se med 2. in 4. uro popoldne. 390 EAST ISSlh STREET
IŠČEMO ŽENSKO,
DA BI BILA TOVARIŠICA NAŠI MATERI.
Pokličite med 5. uro popoldne in 9. uro zvečer.
HE 1-2867
V NAJEM
RAZNO
NAPRODAJ JE fflŠA
s 7 sobami; dve garaži, velik vrt in tlakovani dovoz. Na željo se dobi tudi vse pohištvo. Vse v najboljšem stanju. Prodaja lastnik sam. Vpraša še po 4. uri popoldne na
17810 DILLEWOOD RD..
poleg Nottingham Rd.
Dekle ali starejša ženska,
ki dela, se sprejme za sostanovalko pri vdovi, ki ima 4 sobe. če želi, lahko ima svojo sobo in si kuha. Blizu busov in trgovin. Pokličite med 5. in 9. uro zvečer.
UL 1-0967 ali LI 1-6869
JOHN YAGER
IV 1-5702 GRADBENI KONTRAKTOR Ako želite zgraditi novo garažo ali klet pod vašo hišo, vam postrežem v popolno zadovoljstvo.
ZAVAROVALNINA
na ШбО - BIZNES - AVTO -
ŽIVLJENJE
Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi
DANIEL STAKICH
815 EAST 185th STREET
poleg
St. Clair Savings & Loan Co. lei. KE 1-1934
Zaposlenemu moškemu
se odda v najem lepo opremljeno sobo v prijazni naselbini pri domačih ljudeh.
Vpraša se na 1110 East 72nd Street
HIŠE NAPRODAJ
PRODA SE
zidana hiša za 2 družini v Euclid, Ohio. Vsako stanovanje ima 5 sob. Cena zmerna. Prodaja lastnik sam. Pokličite RE 1-9368
Od East 185th Street na Locherie Avenue
Lepa hiša v 6 sobami, za eno družino; v fari sv. Križa. Angle-ško-kolonialnega tipa, zidana iz opeke in kamna. Gorkota na plin, 2 garaži, lepa lota 50x135. Se tudi zamenja.
KOVAČ REALTY
960 East 185th St. — KE 1-5030
I. I-* 3 %
# a a ^
3	D
Jo
L,p » ifT
''••s'/ivmG^
"Merchants znamke so dodatni prihranki
Bailey s 4 Trgovine
Ontario pri PROSPECT • EUCLIDpriE. 101 ST. • DETROIT pri WARREN • LAKE SHORE pri E. 228 ST.
BAILEY'S SPOMLADANSKA RAZPRODAJA HIŠNIH POTREBŠČIN

Stojalo za likanje iz kovine
5.95
°Polnoma vcntilirano, to stojalo za lika-"•ic stoji trdno, je 54-inCev visoko in zlož-J^vo. Napravi likanje lahkejšc.
Podloga in pokrivalo za stojalo
1.98
Latexcd podloga, ki ne zdrkne, pokrivalo in plastično vrhnjo pokrivalo, za stojalo za likanje. Napravi likanje lahkcjŠe.
11.75 Westinghouse likalnik
8.95
Električni likalnik, tehtajoč 3 funte, izdelan po priznani Westinghouse družbi, po velikem prihranku.
r I !
3.50 Drogovi iz kovine za obšenje perila
2 88
ki, osem čevljev dolgi drogovi iz ko-•ne. v privlačni zeleni barvi.


6.45 "All" Detergent
2.50 košare za perilo
5.88
Fino nove vrste milo v prašku v galvani-zirani posodi 25 funtov, 50 funtov, 11.95; 100 funtov, 21.95.
BAILEY'S Sedmo nadstropje in v vseh podružnicah
1.98
Imporlirane, trdne, lahko pletene košare za perilo, v popularnem okroglem' stilu.
2 Carloads Just Received!

WO ШШјО
exchange
If your old lire " '»"ppeble
All Types, All Sizes, Passenger and Truck Included. Both Black and White Sidewalls, Tubeless and Blowout-Saf«/ Puncture-Sealing Tires in This Shipment.
We Must Move These Tires Quickly — So We're Offering Them At
TREMEHDOUS SAVtNGS
Lawn
a Week
Garden Rake Garden Hoe Broom Rqke
vi%
VIG O R O/77-'^'
,0 ,b.. K
95'
25 lbs. $1.70 50 lbs. $2.55
Quick acting ... Supplies Ihe food elemenls needed for healthy, vigorous growth.
LAWN ROLLER
Only
ir
EASY TERMS
CENTURY TIRE
15300 Waterloo Road
SERVICE CO.
KE 1-3536
$
јјНМјШ,.. .
STRAK l
ENAKOPRAVNOST
IIMII|lllllHIII!W4lll4H|4|l|lll«IIIIIIIIIIIIIWIIIWIIII»lll|«IIIWIIIWIIII»llimill»IIIIMIIIIlllllllllWIIII»llll»llllli3!
lUiilaliiMliilalMbliililiililiililiilaliilaliilaliililiilvIiilBliillliiIhliilaliibliilaliililiilaliilaliililiililiilaliitiStl
Pi
I AVGUST ŠENOA:
■
■
I Varuj se serijske roke
Ћ ■
i	Zgodovinska povest iz 18. stoletja
m
ii

(Nadaljevanje)
Bilo je popoldne v pozni jeseni. Starcu Vratniku je ovijal glavo bel oblak. Z višin se je trgal vihar, kakor bi hotel podreti starodavne hraste okrog Senja in pometati v morje senjske stolpe. Morska ožina med hrvaško obalo in otokom Krkom je kipela od besa. Kamor je segel pogled, je bilo zeleno valovje posuto z belo smetano. Vihar se je tuleč kopal, stokal, žvižgal, bičal slano vodovje in dvigal pod nebo orjaške oTplake kapelj, ki so sijale v soncu, kakor da Bog trosi v morje vse demante nebeškega raja. Skozi zaveso mavričnih kapelj ni bilo videti onkraj obale; poskrile so se celo beneške ladje in fuste,' (Fusta—manjši brod na vesla z nizko palubo; brzoplov-ka, zelo pripravna za vojevanje in gusarstvo.) ki so sicer tudi v viharju prežale na vražje uskoš-ke barke.
V mestu Vrbniku, ki se je belilo nad morjem na otoku Krku ravno. nasproti frankopanske-mu kastelu Novemu, je pri oknu zadnje hiše stalo krepko, jedro dekle. Nemara še ni' izpolnilo šestnajst let; čeprav je bil obraz cvetoč in nežen, je kazal čudovito odločnost, iz črnih oči ji je sijalo neko posebno junaštvo. Bila je oblečena v črno obleko. Stala je in napeto zrla na prazno, razburkano morje, v ta bučeči me-tež, kakor da nečesa čaka. Zdaj je z drobnimi prsti vlekla zlati križec, obešen na vratu, zdaj si z dljanjo božala glaplke, črne lase. Prsi so ji razburjeno plale, včasih ji je iz oči blisnila solza na dolge, črne trepalnice. Nenadoma je na prag druge sobe stopila v črnino oblečena starka, siva in grbasta, z razoranim, toda dobrodušnim obrazom. Prekrižala je roke v pasu in začela zaskrbljeno ogledovati dekle.
"Dume, poslušaj me. Dume!" je plaho za jecljala starka.
Dekle je zlovoljno obrnila glavo:
"Kaj je, teta?"
"No, povej mi, moja Dume, si kaj premislila o tistem . .
"Za božjo voljo, teta, molčite," je dekle jezno odmahnilo z roko in nasršilo košate obrvi, "ne dotikajte se, prosim, te boleče rane. Kako bom premislila, če niti pomisliti ne smem. In zakaj?" se je vnovič obrnila k oknu.
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
REAL ESTATE
5 ROOM FRAME HOUSE —
Asbestos siding; basement; automatic oil heat and water heater; 2 car garage. $13,500.
STanley 8-6859
DOMESTIC HELP
FURNISHED ROOM — Reasonable and board free to take care of 4 year old; evenings only.
Virginia 7-7139
BUSINESS OPPORTUNITY
AUTO PAINT AND BODY SHOP SUPPLIES — 1945 established. Owner retiring. Gross approximately $70,000 year. Price per inventory.
3839 W. Chicago Ave. NEvada 8-1760
"Pa bi bilo le dobro," je nadaljevala starka, "beneški gospod, hm! Vsak dan ne najde koza zelen list, dekle ne dobi vsak dan plemiča. Res bi bilo dobro."
"Teta!" se je odločno obrnilo dekle. "Ne trošite več medu za ta kolač, meni ga ne boste osla-dili. Strup je strup. Gospoščina! Kaj bi z njo? Mati me ni za to rodila. Ne jezite se. Dobro voljo imate. Sama sem. Vi ste mi oče in mati. Pustite, kot je, ker je dobro in predobro. In zakaj, vas vprašam, zakaj? Nama manjka vsakdanja skorjica? Imava jo, hvala Bogu, oče mi je zapustil hišo in smokve in oljke, vina in drobnice, imajo me za premožno dedinjo. Ne iščem gospoščšine, ki mi jo ponuja tisti bledi, med-likasti Benečan."
"Ampak dober je in do smrti tudi ne boš ostala dekle."
"Lahko še ostanem dekle. Dovolj časa imam, se prav nič ne mudi. Dober je zame, pravite! Toda jaz nisem zanj dobra. Povejte mi, zaboga, kako naj zanj utriplje srce, če pa noče in noče . . "
"Varuj te sveta Lucija!" je pomrknila starka. "Tvoje jadro se obrača po drugem vetru, in po slabem vetru. Kaj bodo rekli ljudje? Sramota bo. Menda nočeš .. . sveti Anton naju var-ji
Dekle je dvignilo glavo, oči so ji zaplamenele. Prekrižala je roke in odločno rekla:
"Sramota? Kako to mislite? Mar ni hujša sramota nekdmu pred Bogom priseči; 'Ljubim te!' ko ga sovražiš? Kaj me mučite? Nočem ga!"
"Ampak tvoj oskrbnik kum Niko je z gospodom Vittorijem že vse uredil; danes te pride snubit."
"Vem" se je nasmehnilo dekle in se ozrlo na morje.
"In ti?"
"Jaz? Rekla bom: 'Nočem in nočem, ker si ne pustim teptati srca.' In še to bom zabrusila gospodu Vittoriju, naj si poišče nevesto, kjer hoče. No, ker je vse uredil kum Nikola, naj se poroči kar on z njim, jaz ga ne maram, Bog mi je priča!" -
Po stopnicah so zadoneli koraki in v sobo je stopil visok, suh in bled moški s črnimi očmi in kozjo bradico. Oblečen je bil gosposko, v čm žamet. Ozek, šilast obraz in kljukast nos sta pričala, da ni otočan. Obraz res ni bil star, mladosten pa tudi ne. Hodil je počasi, se globoko klanjal, se priliznjeno in sladko smehljal, toda srce ni nič vedelo o tem sladkem nasmehu.
"Signora, signorina!" se je priklonil. "Oprostita, mi da sem malo zakasnil. Prihajam iz mesta Krka, kjer sem imel tehtne opravke, toda vihar mojemu konju ni pustil do sape. No, čim pozneje, tem bolje."
"Sedite, signor Vittorio," je rekla starka, se zavrtela po sobi in obrisala z ruto stol. "Sedite. Res, vihar, slabo vreme, Bog nas varuj in sveti Anton."
Gost se je usedel. Nekaj trenutkov so vsi molčali. Starec je pogledal starko, skomignila je z ramo, nato je pogledal Dumo, toda dekletu so oči uhajale v besneči vihar.
"Gospodična," je nadaljeval Vittorio, "prišel sem zastran vas. Z Nikom sva na sodišču vse uredila, zdaj je treba sreči udariti samo še pečat. Dasi niste polnoletni, bi vendar rad slišal tudi vaše mnenje; naj nihče ne reče, da ste bili prisiljeni. Glejte, sin sem dobre rodovine; in ker
zvesto služim pre jasni republiki, mi je odprta pot do višjih služb. Vi ste tudi hči plemenitega rodu. Delite z menoj srečo in bodite, po čemer mi srce že dolgo koprni—bodite moja."
Deklica je stopila pred Vitto-rija, prekrižala roke na nedrjih, ga ošinila z velikimi, bleščečimi očmi in odgovorila resno:
"Nikdar!"
Benečan je prebledel in skočil.
"Nikdar, pravite?" je dejal z drhtečim glasom. "Je beneški plemič zaslužil to besedo od vas za vso svojo vdanost in poklp-ne?"
"Je Dume samo s prstom kdaj namignila beneškemu gospodu, da ji to sladkobno dvorjene ugaja?" je vprašala.
"Beneški plemič je mislil, da dekle iz sramu ne upa odkriti srca," je nadaljeval drhteči Vittorio. "Beneški plemič je mislil: dekle ne bo tako neumno in bi zavrnilo čast, da bi se poročilo s svojim gospodarjem."
"To dekle pove beneškemu plemiču na kratko: nikdar!" je ostr6 odgovorila Dume.
Vittorio se je s porogljivim smehom obrnil k trepetajoči starki:
"Lepo ste mi omehčali dekle, signora Marta!"
"Za božjo voljo, saj sem skušala, toda zlomite železo," je v strahu zjecljala starka.
"In zlomil ga bom!" je besno zavpil Vittorio. "Zaman se upiraš, noro dekle! Otrok si še, ne smeš imeti lastne volje. Moram te dobiti, moram! Naj te vnovič vprašam? Tole je beneška zemlja. Svojega gospodarja moraš ubogati, če mu nočeš biti žena.
boš pa ljubica. Moraš . . ."
Benečan je skočil k dekletu. Oči so se mu kresale ko risi;^ obraz mu je smrtno pobledel, ustnice so vročično drgetale.
Dume je odskočila. Bleda in drhteča je koprneče, o kako koprneče, pogledala po morju, a voda je kipela, bučala in vrela, kakor da hoče poplaviti nebo in raztrgati zemljo. V grozi se je prijela za srce. Ta trenutek pa je stopil pod okno deček v črni otroški kapi. Vzpel se je na prste, dvignil glavo proti oknu, za-tleskal, pokimal in zbežal. Dumi je v lica privrela kri. Benečan jo je pograbil za roko. Zdajci se je sredi razpenjenih valov pokazala črna pika—barka.
"Ah! Hvala Bogu!" je vzkliknilo dekle, pahnila besnega Benečana od sebe ko gada, se zravnala in zavpila:
"Vittorijo Barbaro, beneški plemič! Nikdar ne bom tvoja, slišiš, nikdar!"
Benečan se je zopet znašel, toda Dume je planila iz hiše. Starka se je joka je križala, Vittorijo je stisnil pesti in zatulil:
"Primite jo, ljudje! Znorela je!" in odvihral za dekletom.
Besno je zabučal vihar. Valovi, podobni morskim kačam, so butali ob breg, trdne pečine je stresal divji naval morja, v somraku je cvililo in stokalo, da je človeku paralo srce.
Dume je bežala brez sape in misli s pečine na pečino, s skale na skalo proti obali. Vihar ji je odnesel ruto, se ji lovil v črno
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel. Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
EUCLID POULTRY
549 EAST 1851ћ ST., KE 1-8187	Jerry Fetkovšek. lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Spreje-SSS'i	^ perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd.
NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter 81 lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
Next
■
time
you're on
the ropes,
remember:
BREZ PLAMENA
ELEKTRIČNI suši LCI
stanejo manj za kupiti . .. prihranijo več ur dela na dan pranja
Obešenje perila za sušenje je mučno in trudapolno delo ... delo, ki se ga opravi brez skrbi ko ga izročite modernemu električnemu sušilci brez plamena.
Hiter, zanesljiv in popolnoma-avtomatičen električni suiilec prihrani čas, živce in energijo, posuši vaše perilo do popolnosti z mehko, stalno gorkoto. Perilo pride ven rahlo posušeno in belo, pripravljeno za spravo ali, če želite, vlažno, da se zlaahkoto zlika.
Varčne gospodinje širom dežele dajo prednost tri napram eni, električni sušilci stanejo manj za kupiti kot katerekoli druge vrste popolnoma avtomatične vrste, vključivši inštalacije.
Torej, naj bo to zadnjikrat ko obešate perilo na vrv, investirajte sedaj v čudovito priročen, električni sušilec brez plamena.

IIWITS II leil SdllCE IN mr 1ПТ
krilo, lasje so je vihrali v pišu, zgubila je čevlje, kamniti grič, jo je ranil—toda bežala je z razprostrtimi rokami, letala ko srna, ko lastavica, ko zvezda k morju, k obali. Za njo je tulil vihar, kot bi žvižgalo sto strupenih kač, nad njo so besneli vetrovi, kot bi se krohotalo tristo peklenskih pošasti, in lovil jo je Vittorijo, nesrečen, slep, nor in divji ter vrešča:
. "Možje! Dvignite bakle! Primite dekle! Znorelo je!"
Mračilo se je. Na jasnem nebu je zasvetila zvezda za zvezdo, priplaval je mesec in razlil srebro po širokem, razburkanem morju. Na valovih je blisnilo tisoč bliskov. Huje je pritisnil vihar, močneje so zaplapolale rdeče bakle Benečanove čete.
"Za njo!" je vpil Vittorijo. "Glejte, stoji na rtu, naprej ne more. Za njo!"
Na skali tik morja je stala Dume, se držala z desnico za strmo čer, z levico pa si zakrivala prsi. Vihar ji je plapolal z lasmi in obleko. Toda poslušaj! Z morja je v bučanju valov odjeknil klic. Glej, na razbesneli peni se ziblje barka, zdaj je na valu zdaj zdrsne v globino ... zdaj... jo bo pokrilo morje, pa se je spet pokazala cela! Glej, čedalje bliže plove proti rtiču.
"Santa trinita!" (Sveta Trojica.) je zatulil Vittorijo. "Vidite tisto barko? Mar se sam satan vozi na sprehod po morju ? Tako mi svetega Marka, tu se plete hudičeva mreža. Da ni. . . Hitreje, junaki! Še čez tale grič! Evo rta! Dekle ne more nikamor! Hitreje, junaki!"
Orjaški val je odnesel barko od obale. Z grozo je gledala Dume, kako blizu so že rdeče bakle beneškega rablja. Z grozo je opazila, kako trije možje na barki zaman skušajo priti k obali. Zdaj . . . zdaj jo bodo ujeli! Nenadoma je zginila s pečine. Spustila se je po skalah niže na obalo in se v obupu stisnila v votlino, ki jo je izdolblo morje. Pritisnila je glavo ob mrzlo skalo, zaprla oči, prekrižala roke in šepetajo molila;. okrog nog ji je kipela morska pena.
"Pritisni, junak!" je odmeval iz viharja bučeč glas. Val je dvignil barko in jo potisnil k bregu. Na njej se je vzravnal orjaški korenjak, objel z rokami trdo pečino in tako usidral barko pred rtičem.
"Dume, duša!" je kriknil junak. "Tu sem! Pridi na moje junaške roke, da te odnesem pred krvosesi! Da se je sam pekel odprl, bi bil prišel pote, ko sem zvedel hude novice. Junaki, pazite.
da nam morje ne odnese barke .. . Pridi, pridi, moja desna perut, pridi!"
Dume je omahnila junaku v naročje; dvignil jo je in odnesel na barko.
(Dalje prihodnjič)
v blag spomin
ob četrti obletnici odkar je urnid moj ljubjeni brat
BOŠTJAN
MIŠIC
ki je preminil dne 25. marca 1950 v Girard, O-
Minilo je že štiri leta,
odkar Tebe, dragi brat, več med nami ni.
Težka bila je ločitev,
tužno bilo je slovo.
Ena misel me tolaži, da vsi pridemo za Teboj.
Spomin na Tebe živi in živel bo do konca naših dni. Počivaj v miru!
Žalujoča ostala sestra
URSULA JURŠEK
Cleveland, Ohio,
dne 25. marca 1954.
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO'S
BASEMENT
JUNIOR MISS
redno 5'^ do 7"
BOMBAŽNE OBLEKE
Za spomladansko in poletno nošo!
5-jardov široka obleka—hladna, iz tenkega bombažno lawn blaga. Privlačno krilo. Pas iz enakega blaga. Se odpne do pasu. V zelenih ali rjavih progah. Mere 9 do 15.
(Ni naslikano)
Cotton Charmer obleka—v rdečih z belimi progami, široko krilo in privlačni beli lias, ki napravi obleko posebno dober nakup po tej ceni. Mere 9-15.
Pokličite za naročila—V soboto 5.30 in ponedeljek od 9. zj. do 9. zv.— CHerry 1-3000
The May Co.'s Basement oddelek z dekliško opravo

Otroške redno 79c
NAVADNE OBLEKCE
3 za 1.75
Vaša izbera Boxer dolgih hlač ali kril, ki se perejo. V najnovejših barvah. Pripravite si jih za spomlad in poletje. Mere 3-6.
Za male dečke 1.59
NYLON
O * Ашш
orajce Шш
ki se operejo
Fine vrste nylon v izberi lepih pastelnih barv in v beli barvi. Mere 3-8.