NO. 10 Sf- c4°^ ^ J/ Ch ^ch ?0^. AT • lOOoz VI NA AM€RICAN IN SPIRIT PORCIGN IN LAN^UAGG ONLY A rJlcfei^eiiroi'.! Scrvang Chicago Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, urnA Mn. Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg DenveTlnSan®oh^o^Phoeni*. Ely, Pueblo, RockSpringa CLEVELAND, OHIO, THUFSDAY MORNING, JANUARY 20, 1977 LETO LXXVIII. Vol LXXVU1 Predsednik vlade Jagoslavije mrfev v lelal?ki nesreč! Djemal Bije die, njegova žena in šest drugih je bilo mrtvih pretekli torek, ko je njihovo letalo treščilo v viharju na zemljo. BEOGRAD., SFRJ. — Pred-sednik zvezne vlade Djemal Bi-jedic iz Bosne se je s svojo ženo in drugimi vodniki SFRJ poslovi) od predsednika Broza Tita, ko je odletel ta z vojaškega letališča Eatajnica na večdnevni obisk v Libijo in Egipt. Nato se je v letalu* podal v Sarajevo. Zaradi slabega vrema na področju Sarajeva so letalu sporočilo, da ne more pristati in da naj jsrene proti kakemu drugemu bližnjemu letališču. Letalo ameriškega izdelka Lear jet je kmalu nato treščilo v bližini Fojnice na zemljo, pri čemer so bili vfei v njem mrtvi. Poleg Bijedica in njegogove žene Ra-zije so bili v letalu Bijedicev tajnik Ajo Hrle, njegov šofer ter strežaj in trije člani posadke, med njimi en mehanik. Djemal Bijedic je predsednik zvezne vlade od leta 1971, ko je nasledil Mitjo Ribičiča. Bil je med partizani in se povzpel do predsednika zvezne vlade, četudi ni bil v samem partijskem vrhu. Star je bil 5S let. V'ada je odredila javno žalovanje za pokojnim predsednikom zvezne vlade in drugimi žrtvami nesreče. Predsednik Tito je pokojnika s poslanico iz Libije, kjer- je bil na obisku, i-značil za požrtvovalnega, odločnega in sposobnega javnega delavca, ki je bil za zgled tovarišem. Svoj obisk v Libiji je Tito zaključil in se vrnil domov, namesto da bi danes letel iz Libije na dogovorjeni obisk v Egipt k predsedniku Sadatu v As-van ob gornjem Nilu. Odpoved Titovega obiska v Egiptu, napovedanega za danes, jei prišla prav tudi Sadatu, ki se je vrnil iz Asvana v Kairo, da osebno prevzame vodstvo po mirjevanja javnosti, ki se je u-prla povišanju cen. Vlada je to povišanje cen včeraj preklicala. Slovesni državni pogreb Dje-mala Bijediča bo jutri v Beogradu. Zadnje vesti ttamifumm DAKES OPOLDNE PREVZAME VODSTVO ZDA J. CARTER MIAMI, Fla. - Tu so včeraj pr- 0 vič, kar pomnijo, videli naletavati sneg. V srednji in se- ,r , . T v verni Floridi ga je bilo toliko. Vod,,:*£ ^hklh držav, SO- - - sed Rodezije, so po vsem sodec pripravljeni še dalje iskati mimo rešitev dokler ne na tem n o v a ENA OD njih? — Ko je ren. W. Proxmire vprašal Patricio Harris. Carterjevo zvezno tajnico pa domove in razvoj mest. še razume dovolj potrebe revnih in zapostavljenih, je ta odgovorila: Jaz sem ena od njih. jaz sem črnka. Patricia Harris je upoštevana in visoko plačana odvetnica v Washingtonu, D.C., preje pa je bila poslanica ZDA v Luksemburgu. -----o----- Novi grobovi Mary Godec Po dolgi bolezni je preminula v St. Alexis bolnišnici pretekli torek v 83. letu starosti Mary Godec, roj. Černe v Novem mestu v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA pred 60 leti, vdova po pok. Franku, mati Mary Perko, da je obležal na tleh. ANCHORAGE, Aljaska. — Tuje zadnje dni neobičajno toplo, saj se je toplomer dvignil na 50 F. Letošnja zima na Alja-j ski je najtoplejša v vsem času, I ka.i' vodij> e tem zapiske. KiVIRtX Egipt. — Ukinitev podpore cenam hrane in drugih vsaItdKjiph potrebščin, ki je bila za Rodezijo, vidijo, ka ho v* . področju ;tori!a vlada ZD4. SALISBURY, Rod. — Razgovori o prenosu vlade od bele , . „ . manjšine na č no večino v Že- objavtjena v torek, 3« nevi so bili pr. kinjeni pred Bo-povzrocila obsežen odnor m'v. , , ' . . , , , ^ . .. , uicem s sklepom, da bodo oh- ,TV"V« Posebno hude so bile te vče-l^ ^ dcin pn' L ,e bdo vldn?' raj. Policiji je uporabila proti ?a/®ZgbV°™V ^ ™goce obno- ivirrt‘fIniL<>n, c*Ji„.z.L m Vltl> ce bl ze ^ • bilo možno, pa m mogoče pričakovati od njih izgrednikom strelno orožje in je bilo skupno 21 oseb, med njimi neki 10 let stari fantič, mrtvih, preko 300 pa ranjenih. Pod pritiskom javnega odpora je vlada % čeraj povišanje cen preklicala. To je uvedla na predlog Mednarodne banke in drugih gospodarskih strokovnjakov, da bi spravila v red narodno gospodarstvo. JERUZALEM, Izr. — Zunanji minister Yigal Allon je iz,javil, da se Izlrael ne bo pogajal s Palestinsko osvobodilno organizacijo. nobenega napredka. Predsednik j onference Ivor Richard, oritaihki diplomat, je zato izjavil, da' so razgovori odloženi za nedoločen čas. Med tem nadaljuje svoje osebne razgovore s črnskimi vodniki Rodezije in z vodniki črnih držav, sosed Rodezije. Ti njegovi razgovori naj bi mu omogočili izdelavo komprornisa, ,ko bodo pogajanja obnovlena. Ivor Richard je dejal, da so izgledi za uspešen zaključek ta- Voda v stanovanjih diplomatov v Moskvi okužena kih pogajanj sedaj celo za spoznanje boljši, kot so bili lanski wmwtiffjgiMjf URADNA SLIKA NOVEGA PREDSEDNIKA ZDA — Tale slika predsednika Jimmyja Carterja bo visela v vseh zveznih wadih po 20. januarju 1977. W ASHINGTON, D.C. — Iz- Od 11.30 bo vmestitvena slo jesen, ko so se ti razgovori n,- rol-'eni predsednik ZDA Je z vesnosl- Pred vzhodnm proče-prizadevairie afeerišktSa drža* L m° VCerej pnletel sem in ,jem **&*** ob navzočnost nega tajnika Kissinger ja začeli? ^ V ^ .?fle6to je Kongiesa, uomacR bentar, sestra Anne Strumbly. plomate, kjer živi 7 ameriških Pokojna je bila članica Društva družin, prekomerno količino ci-Kraljica miru št. 24 ADZ, SN- ankalija in živega srebra. Po- PJ št. 173 in Podružnice št. 15 slaništvo je svetovalo Amcri-3ŽZ. Pogreb bo iz FerfOiia po- kancem, naj vode Iz vodovoda ’robnega , zavoda nk 5386 Lee v teh stanovanjih ne pijejo Sporazenn izpA Fransijo in Somalijo v Afriki Po dol- di vodnik svobodnega sveta. Burgerju na Sv. pismo, ki ga bc Prijatelji ZDA, pa tudi njihovi držala njegova žena Roselynn. nasprotniki hočejo videti zame- Po uradni vmestltvi in zapi: no straže v Beli hiši. Predsed- sogi novega predsednika bc nik Gerald R. Ford bo danes o- slavnostno praznovanje s kon poldne prepustil krmilo ZDA certi v sedmih Smithsonian mu- renca ob 9., nato na Kalvarijo. Mrs. Luke (Mary) Hočevar ^ove,;ko rabo V ponedeljek, 10. januarja, je ______(J____ jmrla Mary Hočevar, roj. Banič, Panamsk’ letom, ki je dolgo živela na Nor- ! Novi predsednik bo gledal c tribune pred Belo hišcl vmestii Anglikanska cerkev se naj združi s katoliške To je priporočila posebna komisija kat oliških in anglikanskih verskih znanstvenikov. VATIKAN. — Posebna komisija, sestavljena iz katoliških in anglikanskih znanstvenikov in verskih strokovnjakov, je v obsežni študiji predložila združitev anglikanske cerkve s katoliško. Študija je bila danes objavljena tu in v Londonu. Papež Pavel VI. je načelno študijo in njeno priporočilo odobril. Načelno se je on za to zavzemal že vsa leta, kar je na Petrovem stolu, toda naloga je zapletena in težavna, četudi v nauku samem ni bistvenih ovir. Nova ovira je nastopila, ko je anglikanska cerkev začela posvečati duhovnice, kar katoliška načelno odklanja. Vremenski prerok Večinoma oblačno in popoldne sopet snežitev. Najvišja temperatura danes okoli 25 F (-4 C), zjutraj ob 6. je kazal toplomer v Clevelandu 1 F (-15 C). DŽIBUTI, Fr. Som. - Road, Maple Heights, jutri, v ’ Dva dn^^neSe ‘Z nmTnr^ pregovarjanjih in mejnih svojemu nasledniku Jimmy ju zejib do 9. zvečer, petek ob 8.15, v cerkev L Lov ??r'h “ “ ’,!■“*«* ‘n Soraa' Car,CTlu- “voljenem 2. novem- -enca ob 9., nato na Kalvarijo. ja (|p . , .. . ■ . , n'’ IJ‘' sporazumeli o bodočnosti o- bra lani. r____________________ erna za 7”mlja Afarov in Js°v- To bo Različne svečanosti in prire- veni sprevod, ki se bo pomika postalo v prihodnjem juliju ne- ditve v zvezi z vmestitvijo no- mimo po Pennsylvania Ave. dr odvisna džrava, katere meje je vega predsednika ZDA so se za- Kapitela mimo' Bele hiše poč .Amalija obljubila spoštovati. |čele že v ponodeljek in se na- vodstvom sen. H. H. Humphrey-Doslej je Somalija izjavljala, .daljevale v torek in včeraj, ja. da je to ozemlje, nekdanja ' Glavni del je vendar na vrsti Gerald R. Ford, ki bo po vrne . . v ; mestom .oanes. stitvi Jimmyja Carterja spe' zena k večnemu počitku na po- razuma z oDA, kar bo vrnilo v(ln pristaniščem Džibuti, od ko-! Ob 8. zjutraj bo molitev pred navaden državljan, bo po vljud- arvič poročena z AugustOm Ze- Nor- PANAMA, Pan. — Vlada in wood Rd. Po pogrebni sv. maši ia.vnosl upata, na nagel gospo- — u- — —-.....j-, v cerkvi sv. Vida je bila polo- darski razvoj, če pride do spo- Francoska Somalija z mestom (danes. mu počitku na po- razuma z /SDA, kar bo vrnilo v in pristaniščem Džibuti, od ko-) Ob kopališču Kalvarija. o j . . , ! ' V*V\J ilclvctUtrll UrZ-clVJJdU, UU VIJU.U.* svetu zaupanje v bodočnost in cier vodi edina železnica do A- Lincoln Memorial, kjer bo go- nosti Carterja odletel v helikop notranjo trdnost Paname. dis ctlavruarro iv»oofo ak«. t o_ . . . , . I...............------------^ " UUdbl v^-dl I CIJ čl UUlLTltM V JlClllVUjJ dis A'bebe, glavnega mesta Abe- voril rev. Martin L. King Sr. terju na Andrew vojaško letali-1 o bi naj privabilo nov kapi- sinije, somalijsko in mora zato Pričakujejo, da bo Jimmy Car- šče, od tam pa z ženo v pred-tal. nove vloge iz tujine, ki bi znova postati del njenega ozem- ter navzoč. sodniškem letalu Air Force 1 *. Ob'10.30 dopoldne bo Jimmy Kalifornijo. Carter zapustil Blair House in Zvečer ob devetih bodo na še- Indi jske vezi z ZSSR WAŠ^D.C - Wil- SCu‘Šl“ ....................... UamSaxbe, bivs! poslamk ZDA sta za prebivalstvo in s tem' “Sadonosni razgovori”, kot jih odšel v Belo hišo, kamor ga je stih krajih vmestitvene zabav 'I n tedni” TodJiosih3 med Tn' 'Vpgmle zivl^njrim raven. I imenuje uradno poročilo, mora- predsednik Ford povabil na ka- s plesom, na katere je bilo po HHo in Sovietsko zvezo minili 1 700960^rV^1 dph°dek na jo b,tl razširjeni tudi na Abeši-!vo. Od tam se bosta nato skup- vabljenih na tisoče ljudi iz vs*> dl-l0 -1 . ^ , . ’ ' prebivalcev Paname je nijo in dobiti njen pristanek na no odpeljala v na pol drugo mi- dežele ker je Indija spoznala da jo je sedaj nekako $1,000, najvišji v neodvisno državo Afarov in Ijo oddaljeni Kapitol k vmestit- Sovjetska zveza zlorabljala . državah Srednje Amerike. Tsov, če naj ta obstane. vi. DVE RAZLIČNI MERILI ZA RAVEN REVŠČINE V NASI DEŽELI WASHINGTON, D.C. — Po poročilih in podatkih, ki jih objavlja Census Bureau, je bilo v razdobju 1975-1976 skupno v naši deželi 10.5 milijonov družin in samskih posameznikov, ki so imeli dohodke pod ravnijo revščine in torej bili uradno revni in živeči v pomanjkanju. Po sedanjem stanju je potrebno za skromno življenje z izjemo na farmah za štiričlansko družino letno $5,500, za posameznika pa $2,800. Census Bureau šteje pri določanju dohodkov samo gotovino, ne pa tudi živilske znamke, javno zdravstveno o-skrbo in drugo, kar je na razpolago v okviru zveznih in državnih programov. Kongresni proračunski s proučevanjem gospodarskega in socialnega stanja v naši deželi, se je odločil za uporabo in vpoštevanje vseh dohodkov, onih v gotovini kot tudi onih v posebnih ugodnostih. Na temelju tega merila je zmanjšal število uradno “revnih” za polovico. Našte1 je le 5.4 milijone revnih družin in posameznikov, kar' je 6.99< njihovega skupnega števila, med tem ko je po podatkih Census Bureau-ja teh 10.5 milijonov ali 13.871. Proučevalci Kon grešnega proračunskega odbora so preračunali v denarno vrednost programe Medicare, Medicaid, živilskih znamk in zvez- znašali skupno 2.3 bilijonov al* 6fV celotne zvezne pomoči posameznikom, leta 1975 so ti izdatki dosegli 41.2 bilijonov ali 22 U skupnih podpor. Prav zaradi tega premika v posredni pomoči so nekateri proučevalci opozorili Census Bureau, da je to treba vključiti v dohoke, na temelju katerih se določa raven revščine. Kajti take ugodnosti povišujejo življenjsko raven prizadetih družin in posameznikov prav tako kot neposredni dohodki v gotovini. Omejeni podatki in neupoštevanje posrednih dohodkov, oziroma ugodnosti pove- nih podpor za stanovanja. Ti ( čujejo uradno število “rev-programi so postali v zadnjih nih”, pa tudi razliko med doletih pomemben del zvezne hodki posameznih skupin . , - - ---- atVUUili 111 bor, ki se prav tako ukvarja pomoči revnim. Leta 1965 so plasti prebivalstva, ugotav- ljajo kritiki postopanja Census Bureau-ja. Študija kongresnega proračunskega odbora je bila izvedena na zahtevo sen. W. F. Mondaleja, novega podpredsednika ZDA, ki je bil tedaj član omenjenega odbora in je hotel vedeti, kako, da izdatki zvezne vlade za socialno skrbstvo rastejo hitrejše, kot pa pada število uradno “revnih”. Različno presojanje dohodkov in različna merila za določanje “revnih” predstavljajo temeljni spor v presoji socialnega stanja v naši deželi, ki naj služi za izvedbo reform javnega podpiranja potrebnih, o katerem je govori) Jimmy Carter tekom volivne borbe in jih sedaj pripravlja. JAMES SCHLESINGER, bivši obrambni tajnik, je poseben Carterjev svetovalec za vpraša-!nja energije. Njegov cilj je združiti vse napore za dosego čim prejšnje neodvisnosti ZDA v pogledu oskrbe z energetskimi viri. iz Clevelanda in okolice Operacijo presta!— Pisatelj Karel Mauser je operacijo srca v torek prestal, roda njegov položaj je še vedno kritičen. Priporočamo ga v molitev. Zastopnik Radio Free Europe in Radio Liberty bo govori!— Direktor za novice Radio Free Europe in Radio Liberty Sit Mickelson k Washingtona, D.C., bo govoril jutri, 21. januarja, ob treh popoldne v City Ciuhu v Women’s Federal Building. Javnost vabljena! Seja— Društvo sv. Jožefa št. 169 KS-KJ ima nocoj ob osmih sejo v Slovenskem domu na Holmes Avepue. Zadušnica— Jutri, v petek, ob 7.30 zjutraj do v cerkvi sv. Vida sv. mala za pok. Ivana Cugelja ob 8. obletnici njegovo smrti. Popravek— V oglasu Slovenskega starostnega doma na Neff Road se je pretekli petek v angleškem delu AD vrinila napaka. Zapisnikar odboru je Joseph Petrič Jr. Pokojna Barbara Biiicic, o katere smrti smo poročali zadnjič, je bila mali Johna Blaskoviq in ne Iy|jrs. J. jjJ.!s.skoypj. :• Letna seja— Slovenski delavski dom na Waterloo Road ima prihodnjo nedeljo, 23. januarja 1977 ob 1.30 popoldne letno seje delničarjev in direktorjev. Vabljeni o tudi vsi .zastopniki društev. Po seji bodo na razpolago okrepčila. Načrtovalna seja-— Za poletni festival “Naroda iarodov” prihodnje poletje bo v nedeljo, 23. januarja 1977 ob reh popoldne v E. J. Thomas Performing Arts Hall na Univer-sity of Akron v Akronu, Ohio iripravljalna seja, na katero so vabljeni tudi slovenski zastop-liki, ki bi bili pripravljeni pri estivalu sodelovati. Za vsa po-asnila kličite Clintona R, Noro-ona, direktorja in organizatorja e prireditve, tel. (216) 375-7595. Zadušnica— Jutri, v petek, ob sedmih zju-raj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Ano Kamin ob 10. obletnici njene smrti. Integracija šol— Clevelandski šolski odbor in državni prosvetni oddelek Ohia sta predložila zveznemu sodniku F. Battisti vsak svoj načrt o integraciji šol v Clevelandu. Oba predvidevata prevažanje okoli 50,000 šolarjev, nekaterih stalno, drugih le delno za določene dneve. Načrta sta omejena na javne šole v mestu Clevelandu. Mraz popustil— Ledeni prijem zime je včeraj popustil, toda pomanjkanje plina je še vedno veliko in bodo tovarne, ki jih oskrbuje East Ohio Gas, ostale zaprte do prihodnje srede, isto je družba priporočila tudi javnim šolam. Podjetja in šole, ki jih oskrbuje s plinom Columbia Gas of Ohio, bodo delno odprte že danes. Včeraj so odkrili zmrznjena v njunem domu starejša zakonca in nekega starega samca. Carterjev upravitelj PLAINS, Ga. — Jimmy Carter je imenoval za upravitelja svojega premoženja svojega sta-|rega prijatelja in svetovalca Charles Kirbo, odvetnika v Atlanti, Ga. .Domovi im rMTM UTtK^TZx i m iP’jsjufyjyjiwW; «117 St. Clair Aye. - 431-0628 - Cleveland, Uhlo 44103 VLSLDA /Z NAROuA m % 1 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July NABOCN1NA Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30 00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for ore year. SECOND CLASŠ POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 10 Thursday, Jan. 20, 1977 Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju MILWAUKEE, Wis. — Umrl je župnik p. Mark Hochevar. LORD — make me an instrument oj your peace. (Po cerkvenem buleUnu Sv. Janeza.) V torek, 4. januarja, je nenadoma preminul in odšel po plačilo k Gospodu, kateremu je posvetil svojo mladost in vse življenje, frančiškan pater Mark Hochevar. Po težkem trpljenju srčne bolezni ga je v najboljših moških letih, sredi dela in naporov zadela srčna kap. P. Mark Hochevar je bil rojen v Bridgeportu, predmestju Clevelanda, 14. februarja 1929. Po končapi 8-razredni šoli je stopil v Malo semenišče sv. Jožefa v Oakbrooku, 111. Potem, ko je dovršil višjo šolo — High School —, je stopil v novicijat reda sv. F r a n č i ška, avgusta Sovjetske bojne ladje v jugoslovanskih lukah? lekmovanje med NATO, se pravi Ameriko, in Sovjetsko zvezo za kontrolo Sredozemskega morja se razvija z nezmanjšano intenzivnostjo, da ne rečemo s povečano. O tem za evropsko bodočnost odločilnem morju smo na tem mestu že ponovno pisali, naglasu joč njegov strateški in gospodarski pomen za ves evropski kontinent. Spraševali smo se, kako je bilo mogoče, da je Tuicija kot članica NATO smela in mogla na svojo j 1946 v Lemontu. Po končanih roko dovoliti ruskim bojnim ladjam prehod skozi Bos-j letih novicijata se je podal na porske in Dardanelske ožine. | Frančiškanski kolegij v Crog- jhanu, N.Y. Svoje bogoslovna Toda taka vprašanja, tudi če si jih stavijo članice študije je nadaljeval v Lemont-NATO same, nič ne spremenijo dejstva, da ima Sovje- skem semenišču, kjer je položil tijti danes v Sredozemskem morju več bojnih ladij kot svečane zaobljube 20. avgusta Amerika, ki je oila še pred desetletjem na tem prosto-; 1950. Tri leta pozneje, 13. juni-ru s pristankom evropskih držav, edini gospodar. Toda ja. pa je bil posvečen za duhov-med teni ko ima Amerika za svoje brodovje oporišča v, nika v lemontski kapeli, lukah članic NATO, Rusija takih oporišč nima. Imetij bi jin mogla - in jih je že imela, dokler jih egiptovski b.R M“rk služboval po vee predsednik Sadat ni zaprl za sovjetsko brodovje — v fjp/ujai' lvo 1^egovo mestt; egiptovskih pristaniščih, ali pa v drugih sredozemskih , !e 1 ° ^ h waukeeju, takrat afriških državah, recimo v Alžiriji, toda vsak se boji “ P" star> aupnij. ruske dominacije, te bi jim enkrat dovolili uporabo svo-, ' za na Dcvel‘ “lnera- jih luk. To na je za rusko brodovje velik nedostatek, za Sf1' kj!5. ,e z“p.D*oval pa cr i___ A,,* .J eo Uh evs i i vn nyUn na Klavdij Okorn. Od tam je so’ k Sv. Štefanu v Chicagu; Sv. Janezu Vianeju v Detroit; Sv. torej ni čudno, da se poželjivo in grabežljivo ozira na jugoslovanske luke ob jadranski obali. Bile bi mnogo boljše od onih na afriški obali, ker vodi do njih železni-ŠKi in cestni dostop rz Rusije po suhem, kar je velika t prednost. Ne smemo se zatorej čuditi, da je ob svojem obisku v Beogradu sredi lanskega novembra tovariš Brež-njev trdo pritiskal na jugoslovanskega samodržca, da niu mora — med drugim — dovoliti večjo uporabo jadranskih pristanišč za sovjetsko bojno brodovje. Taka zahteva je za rusk imperializem v Evropi in na Sredozemlju največjega pomena in jo ima zatorej sovjetski vodilni imperialist vedno v mislih, kadar gre za Jugo slavijo. Kar je v tej zvezi zelo značilno in poučno, je tole: Ivlcsec dni po Brežnjevim obisku v Beogradu je po slala mednarodna agencija UPI (United Press Inter national) časopisju po svetu izredno zanimivo notico (kratko in suho, žurnalistično neobdelano poročilo), ki jo je prinesel list The New York Times nekje na srednji strani in jo nekako skril (kakor ima večkrat navado. kadar gre za vest, ki bi se mogla tolmačiti neugod no za ljubljenca Tita). V notici se bere, da je predsed nik Tito porinil na stran sovjetske napore za tesnejše vezi z Beogradom in (dobesedno) “zavrgel nrošnjo Kremlja za povečanje postrežbe njegovih (kremeljskih) bojnih ladij v jadranskih lukah’’, (...rejected the Kremlin’s request to increase servicing of its warships at Adriatic ports). Jugoslovanski viri te informacije so poudarili, da se je Tito bal, da bi dano dovoljenje sovjetskim ladjam zu dodaten dostop v jugoslovanska pristanišča (granting Soviet vessels additional access to Yugoslavia’s ports), moglo voditi do ustanovitve sovjetskih pomorskih baz v toplih vodah. Potem govori notica o problemu vstopa sovjetskih bojnih letal v jugoslovanski zračni nrostor. in zaključi tako: “Predsednik Tito je odklonil te in druge predloge gospoda Brežnjeva v privatnih razgovorih 16. novembra, za časa uradnega obiska sovjetskega voditelja.” Ko smo kmalu po sestanku o njem poročali in ga komentirali, smo zapisali, da sta se komunistična to variša pogovarjala o vsem kaj drugem, kot pa je bilo objavljeno v uradnem bullet-inu. Zgornja notica po trjuje to našo domnevo. Vendar to ni važno, važno je, da kratko poročilo UPI s svojimi navedbami potrjuje, da prihajajo sovjetske bojne ladje v jugoslovanske lu ke in so tam postrežene. Če bi to ne bilo res, bi UPI poročilo ne moglo govoriti o “povečanju” .(increasing) o-skrha teh ladij, kakor tudi ne o njih “dodatnem” (additional) dostopu v jugoslovanske luke. Neznatno poročilce mednarodne agencije, ki svojih trd.tev nc jemlje iz zraka, ampak iz suhih dejstev, pove jasno, da sovjetske bojne ladje v Sredozeml ju prihajajo v jugoslovanske luke in da jih tam oskrbujejo. Na pogreb so prihiteli župlja-ni in prijatelji iz Chicaga, Jo-lieta, Milwaukeeja in od drugod ter sorodniki iz Clevelanda. Gotovo bi bila udeležba pogreba večja, da ni pritisnila huda zima, ki je marsikoga zadržala doma. Tudi kardinal Cody iz Chicaga radi tega ni mogel priti. Poslal pa je telegram; osebno pa ga je nadomestoval joliet-ski škof. Poleg druge duhovščine sta prihitela v Lemont tudi rt. re.v. Matija Butala in rev. Roman Malavašič, iz Milwaukeeja pa Markov naslednik p. Jerome Sellak in p. Beno Kor-bič. Župnija sv. Janeza je p. Marku v spomin posvetila četrt strani v nedeljskem buMinu, Slovenska radio ura v Milwaukeeju pa se je pokojnika spominjala s posebnim spoštovanjem sočutja. Ohranimo blagega duhovnega očeta Marka v trajnem spominu in molimo zanj! n Z izrazi sočutja se na tem mestu spominjamo tudi rajno ge. Ivane Kancelir, mame zelo spoštovane Milke Menčak, ki je u-mrla pred božičnimi prazniki v Kaspijanu. Vsem preostalim naj bo na tem mestu izrečeno iskreno sožalje! Z istimi občutki sožalja se spominjamo tudi društvenega podpornega člana Walter j a Šmida, katerega je Bog poklical k sebi v ponedeljek, 11. januarja, in ga rešil velikega trpljenja 17-leten fant je prišel v Ameriko iz Dalmacije in prijel za delo. Kasneje se je poročil s Fran čiško Kocjančič, doma iz Gori j pri Bledu. Znano je, da je bil šef-kuhar v imenitnem Athletic Clubu do svoje upokojitve. Bil je veteran druge svetovne vojne in se kot tak udeležil invazije v Normandiji. Zapušča ženo Frančiško, sina in hčerko. Vsem naše sožalje! ditelj duhovnih vaj v Lemonlu Med tem časom je imel veliko težav s srcem. Meseca septembra 1974 je bil imenovan za žup nika k Sv. Janezu, slovenslr župniji, ki se je preselila v predmestje Milwaukeeja. Prevzel je s p. Benom Korbičern to župrijg, ki jo je dotlej vodi' p. Klavdij 23 let. Oba, p. Mark in p. Beno sta si kaj kmalu pridobila veliko zaupanje župlja-nov. P. Mark je bil visoko izobražen mož, pa pri tem pre-jg^p folklorne skupine društvo prosi, dober in ponižen. Ljubil, Triglav. Bo to prvi samostojni je tudi glasbo. Organist pri Sv. | spored'te skupine, ki je že veli-Janezu E. Majhenič p. Marka,k0 gostovala v svojimi posamezne more pozabiti, ko je ob ža-i21jmi točkami in vedno žela do- Bilo je že objavljeno, da bo tc soboto, 15. januarja, ob 5. pop. v dvorani sv. Janeža velik na- loštni priliki tragične smrti njegove žene Herte pri pogrebni sv. maši prišel na pogreb iz Le-monta, sedel za orgle in igra1 žalostinke. Rad se je večkrat o-glasil v Triglavskem parku zaradi sprehoda v naravi in po-• trebe ega miru, rad 'je balinal. Kmalu ga je poslabšanje srčne bolezni prisililo k operaciji :.rca, ki jo je sicer junaško predal, vendar se po njej ni nikcl1 čisto ojaomogel. Odpovedati se jo moral svoji službi in župniji in se je meseca avgusta lani vrnil v Lemont. Za božične praznike je pater Mark obiskal svojo sestro in sorodnike v Clevelandu. Rekli so, la se je dobro počutil med svojimi. V sredi med njimi ga je v torek, 4. januarja, nenadoma zadela srčna kap. Mrtvega pokojnika so prepeljali v Lemont in ga v kapeli položili na mrtvaški oder, kamor so ga ljudje hodili kropit. V ponedeljek, 19. januarja, po žalni maši in obredih, ki jih je opravil p. Blaž Chemnzar, krasnem govoru sošolca p. Lovra Groma in igranju žalnih pesmi, ki jih je spremljal na orglah ]3. Vendeiin Špendov, je sprevod r pokojnim Markom kreni! no frančiškansko pokopališče', kjer je bil ob hudem mrazu, po kratkih molitvah, položen mef' Kje je po vsem tem ona toliko opevan#, neodvisnosl . . , . v Beograda od Moskve, če sovjetske bojne ladje uporab-|svok' ra-,ne so ,rate k večnemu -i - - ... _ . - i počitku. Pogrebne obrede je sh- ; kal p. Fortunat Zorman za Ave Mario. 'nevtralne” jugoslovanske luke na Jadranu? L. P. bre uspehe. Organizacija in tehnično vodstvo je v sposobnih, mladih, veščih rokah in se obeta velik uspeh. S ponosom lahko gledamo na te mlade ljudi, ki z zavestjo prevzemajo kulturno dediščino svojih staršev in jih ni sram tega, ponosni so na to. Gostujejo tudi Srbi. O uspehu prireditve bomo poročali kasneje. * Da bo krajša zima, ki jo nihče rad nima) pripravlja društvo Triglav za vse svoje prijatelje in znance tradicionalno pustno zabavo z večerjo,-maskami in plesom. Znano je, da triglavske kuhinja za to priliko vedno pripravi dobre domače krvavice in jjačenice s krompirjem in kislim zeljem ter da Ima točilnica vedno na razpolago izbrano vrsto hladne pijače. Tudi sladka kava se bo dobila, čeravno se je tako zelo podražila. Gotovo bodo za to priliko na razpolago tudi pustni krofi, da bo, kakor je blip včasih doma. Na pustno nedeljo ni smel nihče lačen od mize, saj je bil zatem 40 dni. post. Godbeniki bodo Galunovi, ki ( so že povsod znani kot dobri in | veseli igralci. Razume se, da bodo na tej prireditvi tudi raznolike maškare in pustne šeme. i Za to pa poskrbite .sami! Takrat je edina prilika, da se človek lahko obleče, kakor se hoče, č<“ treba tudi ženska v moškega in narobe. Najboljše maske bode nagrajene. Potrudite se, da dobite nagrado! Ce boste prišli in prinesli še dobro voljo s seboj, vam bo prijeten večer zagotovljen. Prijetnega večera pa v tej dolgočasr1 zimi vsi zelo potrebujemo. Pridite! Tej predstavi bodo sledile sledeče Triglavske prireditve: 12. febr. — pustna zabava 15. maja — Materinski dan 30. maja —- Spominska svečanost 19. junija — prvi piknik 24. julija — misijonski piknik ? avgusta — športni dan (Dan bo objavljen pozneje.) 2. oktobra — vinska trgatev Vsi ste prisrčno vabljeni, da se teh prireditev udeležite, saj iz skušnje veste, da nam vesele druščine, po dobre jedače in pijače nikoli ne zmanjka. * Ker je pred vrati ustaličenje novega ameriškega predsednika', je bil oni dan na TV sledeč prizor: dva študenta se pogo- varata in prvi pravi: Abraham Lincoln je znan, da v svojem življenju ni nikoli lagal. Dobre, pravi drugi, kako je pa potem mogel postati predsednik? * Zeljno pričakujoč pomladi, vse lepo pozdravlja F. Rozina Voščila In pozdravi slavonske mladine iz Argentine N . BERILOCHE, Arg. — Spoštovani g. urednik! Abiturienti slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka v Buenos Airesu smo na počitniškem taborjenju na jugu naše Argentine v San Carlos de Ba-riloche. Prelepa pokrijana s čistimi jezeri, katera obkrožajo gozdovi, v ozadju teh pa se dvigajo gorški velikani, ki segajo v večni led. Tu, kjer doživljamo naravo bolj od blizu, so tudi naše misli bolj sproščene. Narava okrog nas, kvišku kipeče gore in sinje nebo nad njimi, vse kot pesem svobode, o kateri poje naša himna. Rodu, katerega starši so prišli iz Slovenije, katpri je pokrajina Bariloch tako podobna, bo zvestoba svobodi kažipot in prav ta svoboda naj bo opora tistim, kjer sonce svobode ne s1-je y polni meri. Želeč Vam vso srečo in uspehe v novem letu, Vas iskreno pozdravljajo Stanko Jerebič France Bergant Marta Urbančič Alenka Smersu Dahi itant Anka Golob Irena Zupan Ana Pucko Anči Jerekič Miha Skubic Milena Starič 1 Edith Nagode Verena M. Krištof Silvi Škerlj Tonči Vesel U. Marolt ■ Andrej Kocmur Nadi Kopač Kokalj Tone Stanko Smole Magdalena B. Lovrenčič Prva javna knjižnica v ZDA Javne knjižnice je poznal že antični svet. Najbolj znana je bila velika knjižnica v Aleksandriji v 'Egiptu, prava zakladnica antične grške znanosti in kulture, ki pa na nesrečo ni preživela antične dobe. V ZDA je bila prva javna knjižnica ustanovljena- v mestu New York leta 1697. Pokažite “AMERIŠKO DOMOVINO’* prijateljem in znancem. povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled! Obrtnikov manjka ro naravno slovensko pijačo. V občini Črnomelj opozarja-r jo že več let na problem, ki je očiten tudi v drugih slovenskih središčih, — na pomanjkanje storitvenih obrtnikov, je zapisal pred časom v ljubljanskem listu neki M. Dimitric. Nato je obrazložil, da takih obrtnikov skoraj ni, v kolikor pa so še, so to stari ljudje iz dobre pred drugo svetovno vojno. Novih ljudi v te poklice ni mogoče privabiti. To povzroča težave, ker so njihova opravila potrebna in nujna. V Črnomlju manjka krojačev, šivilj, čevljarjev, kovačev in mehanikov za popravila gospodinjskih strojev. Tudi druge storitvene obrti so slabo zasedene, izjema so le frizerji. V Črnomlju mislijo, da bodo to vprašanje rešili z usmerjanjem mladine, v te poklice, pa tudi z drugačno davčno politiko. Upajo, da bodo zdomci, ki se vračajo domov, odprli kake delavnice uslužnostne obrti. Zato so sklenili dati takim delavnicam posebne davčne ugodnosti. S tem se bo verjetno popravil položaj, ki sedaj sili Črnomaljce, da nosijo šivat obleke v Zagreb, čevlje pa nosijo popravljat v Novo mesto, pravi omenjeni M. Dimitric v ljubljanskem listu “Delo”. Prvi hotel v žalski občini V Preboldu so odprli nedavno hotel vrste B, v katerem je 70 ležišč v 28 sobah. Prostora je za 300 gostov v banketnih in družbenih prostorih in v restavraciji. V hotelu je tudi štiristez-no kegljišče z barom. V jami Polaj spet kopljejo premog Na delu širokega čela Polaj jame v rudniku Trbovlje so za celi z odkopom premoga, ki je bil ustavljen, ko je nenadno vdrla v rov voda. Ta je k sreči zalila le nekaj mehanizacije in ni poškodovala dragege samohodnega podporja. Smrtna nesreča pod Grintavcem Tekom novoletnih praznikov se je smrtno ponesrečil Na Janah pod Grintavcem 46 let stari Vladimir Matz iz Zagreba, ko je z dvema tovarišema skušal doseči ^ Kokrskega sedla vrh Grintavca, pa ga je potegnil s seboj sproženi snežni plaz. Sveta Cecilija Ta svetnica je zavetnica cerkvenega petja. Letos so se je cerkveni pevci spomnili v mnogih župnijah. V cerkvi na Primskovem sta priredila koncert zbora iz Cerkelj na Gorenjskem in s Primskovega. Praznik so obhajali t,udi pevci iz Črnomlja, Železnikov in Bleda. Podobno je bilo v pomurskih župnijah in .na Primorskem (v Kopru, Izoli in Piranu). Na Štajerskem so. pa peli svoji zavet niči v čast v opatijski cerkvi v Celju in v mariborski župnij i Sv. Rečnjega Telesa. Duhovna obnova v Bohinju Za tri dni so se zbrali študentje in , študentke v župnišče v Srednji vasi k duhovni obnovi. Predmet premišljevanj je bil Bog. Govornika Kobal in Zadravec sta razpravljala o temah: “Bog v mojem življenju” in “Bog v mojih bližnjih”. Inflacija popustila Po podatkih Statističnega u-rada SRS Slovenije so se v e-najsiih mesecih leta 1976 podražili življenjski stroški za 13.4 odstotkov, cene pa za 9.7 odstotka. V Sloveniji so umrli 5. januarja V Ljubljani; Viktor Pogačar, Loti Martinjak, Janez Gričar, Slavko Krek, Anton Markovič; v Laškem: Leopold Poglajen; na Viču: Rezka Gašperlin, roj. Grad, Vinko Slabe; v Dravljah: Frančiška Miklav- čič, roj. Brojan; na Črnučah: Mici Žagar, roj. Grad; v Kopru: Marija Sosič; v Petelinjem: Rudolf Koka1 j (Pavlihov ata); na Rakeku: Ivana Antončič; v Škocjanu pri Kopru: Željk? Valentič; v Celju: Franc Kralj; v Kobaridu: Izidor Gruntar; v Virmašah pri Škofji Loki: Marija Mrak (Štefanova mama) ; na Brodu: Anton Zupanc. 6. januarja V Ljubljani: Marija Korenini, roj. Logar, Marija Nevecny, roj. Petrovčič, Vida Accetto, Ivanka Bernard, roj. Tavčar, Alojzija Mrkus, Frančiška Pi-šot, roj. Miklič, Antonija Ško-rič, Tina Mrak, Anton Put-rich, Josipina. Kobau, Ivan Modic, Vlado Kramaršič; v Domžalah: Angela Vidmar, roj. Gašperlin; v Višnji gori: Jože Pirnat st. 7. januarja V Ljubljani: Tončka Skorič, roj. Žulič,' Gordana Vidovič, Antonija Korelc, Ivanka Koch, roj. Vulč; v Maverlen-pri Črnomlju: Ivan Šporar; v Mariboru: Jože Šilc. S. januarja V Ljubljani: Jože Strniša, Stana Šarič, roj. Markota, Mari ja Hočevar, Jožefa Ježek, roj. Rudolf, Ivan Jovan; v Gabrovcu pri Metliki: Marjeta Kočevar, roj. Geršič; v Laškem: Pavla Herlah, roj. Peterlin; v Kočevju: Ivan Putre; v Spodnjih Dupljah: Jakob Gra-dišar; v Hrastniku: Jože Grum; na Crhovcih: Anton Peklcnk; v Kamniku: dr. Branko Reboi. 10. januarja V Ljubljani: Franc Celar, Anton Pogorelec, Gvido Žitnik, Zorka Gobec, Regina KaLtn. roj. Ferjež; na Jesenicah: Srečko Arčon; Zahtevni operaciji Na nevrokirurgični kliniki v L jubljani sta bila operirana dva I v Polju: Anton Gruden; bolnika, pri katerih je bila na- v Domžalah: Anton Sicherl; rejena tako imenovarta ekstra-intrakranialna anastomoza, operativni poseg, ki ga uporabljajo pri zdravljenju nekaterih oblik možganske kapi. To sta bili prvi operaciji te vrste v Jugoslaviji. Prehrana na razstavi V prostorih Potrošniško informativnega centra v Ljubljani so i pripravili skupaj s proizvajalci živil razstavo prehrambenih iz- v Piranu: Jože Vesel; na Pristavi (Tržič): Simon Primožič (Šimnov ata); v Zagorju ob Savi: Hinko Ru?; v Podkraj d pri Velenju so sc smrtno ponesrečili v rudnik!1' Vlado Brajer, Vlado Dijamu? Alojz Pušnik, Stanislav Rajh- Zadnje vesti Za zacinil vesti iz Slovenijo poslušajte v Clevelandu in oko- (delkov, ki so nepogrešljivi v na- j hci Slovensko radijsko uro “Pt’ ši vsakodnevni prehrani. omi in melodije iz lepe Slovenk Poleg drugega so pokazali tu- je” vsak večer od pnnedeljlea do di medene napitke, ki jih pri- ! petka na postaji WXEN-FM pravimo kot medene čaje ali | 100.5 MC, katero vodita dr Mk hladne napitke, pa bledico, sta- > len in yo. Barbara Pavlovčič. L. Kristanc: BOŽIČNI SPOMINI V. pesmico. Le spi, le spi, nebeško Tako je bilo še dovolj časa za. Dete Ti!” — “Oj hvala Tebi več-pripravo na novoletno pridigo, ni čas, da si prišel odrešit nas. 2e v mraku sva med potrkava- Tako pojemo Ti, nebeško Dete njem staremu letu v slovo s fn- Ti.” — “Oj le spavaj zdaj slad-rovško Ančko opravila običajno ko, sladko Dete spavaj, v sreči “kajenje” po cerkvenih poslop- rajski plavaj. Le spi, le spi, božjih — župnišče, kaplanija, mcž- je Dete Ti!” — “Oj, saj ko se Izraelci streljali na ameriiko laslnino Pred kratkim se je zgodilo nekaj, o čemer javnost ni tako] zvedela, ker skušata obe strani zadevo utajiti. Bilo je pa tako Ije kolikor mogoče natančno ki bo vrtala, poprej prosi za do-važno, da bi lahko privedlo do razdeljena, da vsak ve,- kje ima V času, ko ves svet išče olje in druge zemeljske zaklade, je nujno, da je vsa površina zem- niso streljali na ameriško, am- za vohune in druge agente, ki pak na egiptsko lastnino. Izra- naj bi delovali za kubanske na-elci so pa pred tem naredili na- črte v Afriki. Kanada se je ču-pako, ko so obvestili Washing-i tila prisiljeno izgnati 5 Kuban-ton, da nimajo nič proti iskanju cev, med njimi tri diplomate. olja v kvadratu 304, če družba, narija, dvorana. Bližnji kolodvor in vse mesto je bilo zavito v gosto meglo mraznico, kjer so meščani že proslavljali “Silvestrov večer”. Sicer je bil mrzel dan, a ga je opoldansko sonce ‘pri Fari’ razgibalo. Ne le okoličane iz bližnjih in hribovskih vasi, cerkveno oznanilo in praznično zvonjenje je tudi meščane zvabilo, da so se kot za sprehod potrudili “k nauku” — popoldanski pobožnosti: rožni venec in pete litanije Matere, božje, ko se je tudi organist s svojim cerkvenim zborom potrudil v slavo božičnih praznikov. Obširna cerkev sv. Tilna je bila skoraj premajhna; celo kor nad zakristijo •— privilegij za uradništvo - je bil dobro zaseden. V zakristiji sem čakal, da veliki zvon zaključi potrkavanje. Vstopita sodnik z gospo in v slutnji, da zgoraj ne bo primernega prostora, sem ju povabil v klop ob strani velikega oltarja, kjer je že župnik zadovoljno gledal po cerkvi; ob njunem vstopu je med ljudmi zašumelo. Veliki zbudiš, Te čaka težki križ za nas, za nas, oj hvala Tebi večni čas!” Tudi ta sklepna pesem je bila tako odjično podana in zapeta ter h koncu z vsemi orgelskimi registri spremljana, da so bili vsi navzoči prevzeti od melodij in po vsebini ginjeni. In le, kd je duhovnik z ministranti že odšel v zakristijo, se je cerkev začela prazniti. Kar žal mi je bilo, da takrat jaslic v cerkvi še m bilo; se me je pa že lotila misel, da naslednje leto, če bo vse po sreči, gotovo bodo in bo uspavanka Jezuščku v jaslicah še bolj prišla do veljave. Ko je mestna gospoda odhajala iz zakristijskega kora, sta pristopila moj sošolec živinozdravnik Jože Drolc in šolski upravitelj Vinko Okorn in smo si izmenjali novoletna voščila in se pridruži žena prvega ter pravi: “Takle krščanski nauk in rožni venec nam dajte vsako nedeljo, pa boste imeli vedno polno cerkev.” - “To pa drži,” sta pritrdila. Pred kaplanijo me je čakal sodnik z gospo, ki mi je poklo zvon je umolknil, pristopili smo njja ]ep0 okrašen zavitek in z ministranti. Organist je zaigral kratek preludij in s par akordi že vpel j a1 tudi večno lepo pesem “Rajske strune”. Dve sestri, kmečki dekleti, sta s čistim sopranom in ubranim altom občutno zapeli: “Rajske strune zadonite, do nebes odmevajte. Zbori angelski hitite na zemljo in pevajte.” In zbor je nadaljeval: “Slava Bogu na višavah, slava Bogu naj doni; mir ljudem pa po nižavah naj nocojšnja noč rosi.” In sta nadaljevali: “Čuli glasno ipelo-dijo so pastirji tisto noč, našli Dete in Marijo ter ljubezni božje moč.” In zbor je poprijel: “Pokleknili vdano verno in molili Jezuščka, našli v duhu neizmerno slavo Sinu božjega.” Ob izpostavitvi Najsvetejše-ga v monštranci so čudovito lepo zapeli: “Božji nam je rojen Sin, o radujmo se! K nam je prišel iz višin, veselimo se! Iz prečiste Deve rodbine kraljeve, božji nam je rojen Sin.” — ‘‘Davno že prerokovan, o radujmo se! Beli je zagledal dan, veselimo se! Iz prečiste Deve, rodbine kraljeve, božji nam je rojen Sin.” Sledile so pete Marijine litanije. Prvi odpev je bil: “Marija si rodila 'Zveličarja sveta, s’ Ga v jasli položila, o sem ju hvaležno povabil, naj vsaj za hip pogledata moje jaslice, katere sem si postavil — šele na Silvestrov večer, preje ni bilo časa. In smo odšli v dvorano. Voditeljica O r 1 i š k e g a krožka je zopet pokazala svojo spretnost in zmožnosti. Pod njenim vodstvom so fantje pripravili dvorano in vse potrebno, da je bilo res toplo ozračje. Dekleta so mize primerno okrasila. Vse je kazalo in dišalo, da bo večerja, kot se spodobi — saj račun bo poravnal gospod župnik, ki je za vse tisto naročil. Dekleta so ga zvabila v svojo družbo in je med njimi obsedel. Po njegovem naročilu je orga nist pripeljal tudi pevke in pevce, ki pri polnočni predstav' niso sodelovali. In so tako bile mize kar dobro zasedene. Gospod je odmolil običajno molitev in tudi že kar dodal zahvalno po jedi, “ker bomo na to gotovo pozabili,” je rekel. Vse je bilo dobro in okusno pripravljeno; tudi pijača je bila na razpolago in omizje se je razživelo, bili smo kot ena velika družina. Sedel sem nasproti sodniku in gospe; poleg mene je sedel organist. Pogovor je nanesel tudi na svetonočno predstavo in organist je pohvalno govoril o po- prosi Ti za nas.” In le po eni po - lsrečenih vlogah igralcev, da je novitvi so nadaljevali že v drp- bji (,ucii osliček dobro zdresiran, gim odpevom: “Jezu-šček joka'^ je tako pohlevno stopical po na glas, ker mu v Hlevcu je 0(jru in se ljubeznivo obnašal mraz; je komaj na svet, pa že tudi do Marije. “Ko že .govorite mora trpet’.” In sklepni odpev je bil: “Marija si rodila nam Zveličarja v hlevcu tam. O prosi za nas Jezusa, Marija usmiljena.” Pred sklepnim blagoslovom sta sestri nadaljevali še tretjo kitico prve: “Blaga se skrivnost obhaja, božji Sin se v njej rodi. V dušah vernih se poraja Dete blažene noči.”/In zbor se je pridružil: “Sreča neizmerna dana rodu je človeškemu; sladka mana se pripravlja srcih Bogu zvestemu.” Po blagoslovu z Najsvetejšim, ko je tako prijetno dišalo 'po kadilu in se je blagodejni vonj širil po cerkvi, je spretni organist po kratki predigri zaigral preludij k takrat že dobro pc o oslu,” sem mu rekel: “Kdaj pa je osel tako rigal, da ga je ves svet slišal?” Spogledali so se in tudi. sosedje so prisluhnili. Sodnik se nasmehne in pravi* ‘ Ob vesoljnem potopu, ko je vse potonilo in so bili rešeni le tisti, kateri so bili v Noetovi barki in tako ga je ves takratni svet slišal. Posrečnemu odgovoru smo vsi zaploskali in se zasmejali in vzbudili pozorno';! vsega omizja. Vstal sem in seu vsem navzočim stavil vprašanje: "Ko smo že pri živalih, koliko žival' pa je bilo v hlevcu, ko j« bil Jezus rojen?” Vsi so trdili, da dvoje: osliček in kravica. Po starj tradiciji drži. Je pa še drugo ustno izročilo, ki trdi, da so znani pesmi, ki je že slovela ikot j trdi, da so bile stili žival), krona božičnih'— “Uspavanka (“Katere?” so me zvedavo gleda-božjemu Detetu”. Vsa cerkev jc li. , prisluhnila preprosti, pa vse- | “Osel. krava, ovca in petelin, binško bogati umetni pesni' s prve tri so ležale stisnjene mcJ solospevi in prepleteni z zbo- seboj, da so se grele, petelin p*, rovskim petjem; “Le spi, le spi, je,čepel na gredi nad njimi. Vse nebeško Dete Ti' Marija Te ro-' so dremale in spale. O polnoči dila je, sveti Jožef ziblje Te. Le ko se je Jezus Kristus rodil in spi, le spi, nebeško Dete Ti!” -- Ga je Marija blaženo povijale “Angeli naj zapojo Ti najlepso v pleničke, je čudovita svetlo- odprtega spora med Izraelom in pravico iskati. Tudi morska po- Ameriko: Izraelci so streljali na ameriško lastnino. ba zasijala in prvi se je prebudil petelin, zamežikal je in za-tepetal s perutmi in zakikirikal: “‘Kriistus se je rodiiil, Kristus se je rodiiiil.” Ostale tri so se vzdramile in vsaka je svoje rekla. Petelin je znova popri jel: “Kriistus se je rodiiil.” Krava je zategnjeno zamukala* “Kujeee (Kje).” Ovca je zabe-ketala: “Beeetleheeem.” Vsi so napeto gledali in ker ni bilo nadaljevanja, je prva zdrsnila sodnikova in vprašala: “Jaa, kaj pa je osliček rekel?” Le nasmehnil sem se ji, sodnik je razumel smeje jo je prijel za roko in ji rekel: “Pravkar si se oglasil.” Vse je zdrsnilo v smeh in ploskalo; ona me je pogledala in se znašla. “Ko smo že pri Sv. pismu, pa mi povejte: Kje je A- dam pustil motiko, ko je moral praznih rok iti iz raja?” Mežik-nila je, jaz sem se je pa le spomnil: “Na štilu, kjer je bila nasajena,” — “Obe sta vredni, da ju zalijemo in poplaknemo,” je rekla. Trknili smo in se od srca smejali. Fantje so začeli in vsi smo poprijeli že kar običajno: “Kaj nam pa morejo, morejo, če smo vesel’...” Organist je into- vršina je na vseh zemljevidih razdeljena na kvadrate, katerih vsak ima svojo številko. V Sueškem zalivu, na južnem koncu ‘ Sueškega prekopa, ki se tam izteka v Rdeče morje, je en tal: kvadrat zaznamovan s številko 304. To leži na meji z Egiptom, tesno ob obali Sinajskega polotoka, kjer. imajo Izraelci od leta 1967 dalje svojo utrdbo Sha-rem el Sheik. 2e leta 1964, torej pred sedemdnevno vojno, v kateri sc Izraelci zasedli Sinajski polotok, je ameriška petrolejska družba “Amoco” pridobila od e-giptske vlade pravico črpanje, olja v kvadratu 304. Po zmagoviti vojni je Egipt priznal Izraelu vso oblast na zasedenem polotoku. V polotoku spada tudi tri milje morja od obale in v tem prostoru leži kvadrat 304. Ko je pred nekaj tedni “A-moco” ki je nameravala začeti z vrtanjem za oljem, zasidrala *; tem dvakratu bojo, da bi označila mesto vrtanja, je pridrvel topniški čoln izralske obalne straže in bojo razstrelil na tiso ■ če koscev. Zaradi tega dogodka je ameriška vlada poslala Izra- 1 vlade elu protestno noto in tudi izvirno besedilo pogodbe iz 1. 1964, s katero je egiptska vlada pri znala “Amoco” pravico do črpa voljenje in obljubi dati del načrpanega olja Egiptu po redni ceni za lastno uporabo. Njihovo dovoljenje je bilo dano nevede egiptski družbi, ki pa po egipt-skih zakonih ne sme prodati olja Izraelcem. Da bi bila stvar še bolj zapletena, so Izraelci odkrili olje tudi na suhem, le nekaj sto metrov od kvadrata 304. Ker ima ta obe odkritji isti vir, ne marajo Izraelci deliti olja niti z A-merikanci, kaj šele z Egipčani. Na predlog Amerikancev, da se pogajanja odlože za šest mesecev, so jih Izraelci enostavno odpovedali. Upajo, da jim bo novi predsednik Carter pod pritiskom oljnih družb bolj naklonjen. Ce bi pa kdo hotel zasidrati novo bojo na kvadratu 304, jo bodo Izraelci gotovo spet razstrelili, ne glede na posledice, ki jih nihče ne more predvidevati. Nastop proti kubanski vohunski šoli v Kanadi greni odnos te s Kubo niral “2abe” — pesem zelo smešna, pa tudi zahtevna; pa so Jnja olja na tem mestu. Izraelci jo zapeli, kot bi bili na odru. j so ugotovili, da so bile med tem pokličem vse pravice prenešene od riške družbe “Amoco Je tudi vredna, da jo v spomin! (Dalje sledi) egiptsko družbo ame-na novo Gafco”; torej OTTAWA, Kan. — Pred enim letom je predsednik kanadske Pierre E. Trudeau stal skupaj s Fidelom Castrom pred kakimi 20,000 ljudmi v pristaniškem mestu Cienfuegos in izjavil: “Naj dolgo živi Kuba in kubansko ljudstvo, naj dolgo živi poveljnik Fidel Castro!” Zbrana množica je navdušeno kričala “Viva, viva!” Položaj je bil bistveno drugačen, ko je prišlo v javnost, da I je kubansko zastopstvo v Mont-! realu vzdrževalo posebno šolo AMERIŠKA DOMOVINA liIrelliiS 'tem BgHiiBil§gBiB5ggSjfelgSi ■mKEgU NAJVPLIVNEJŠI — Poznavalci Jimmyja Catrerja in njegove okolice trdijo, da bo Jody Powell (na sliki), njegov tiskovni tajnik, med predsednikovimi najvplivnejšimi sodelavci, vsekakor vsaj v prvem razdobju. V Havani so mirno priznali, da so uporabljali konzulat v Montrealu za “zbiranje informacij” proti sovražnikom, pa tudi za dejavnosti proti vladi ZDA in CIA. Kubanci priznajo, da je bil del teh dejavnosti usmerjen proti podpornikom armade, ki jo je podpirala CIA v Angoli. Toda David Bufkin, 40 let stari najemnik iz Kalifornije, je v Rodeziji povedal, da so bili on in dva druga izvežbani na konzulatu v Montrealu za vohunjenje proti vladi lana Smitha v Rodeziji. Uporabljanje Kanade za vež-banje kubanskih vohunov je o-čitno v nasprotju s predpisi o mednarodnih diplomatskih zastopstvih jasno je, da Ottawa k temu ne more molčati, četudi bi rada. • Potovanja skupinska In poedinci • Nakup ali najetje avtov • Vselitev sorodnikov • Dobijanje sorodnikov za obisk • Denarne nakaznice • Notarski posli in prevodi • Davčne prijave M. A. Travel Service 6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500 IVI Al i OGLASI ; s wwmm Slovenski les za Stradivari jeve gosli V Cremoni, rojstnem mestu Stradivarijev, Amatov in Gu-arnerijev se je vršil nedavno sestanek izdelovalcev glasbeni! i instrumentov z vsega sveta. 130 mojstrov je razstavilo 200 izdelkov, ki si jih je ogledalo 12,000 obiskovalcev. Izdelovanje violin, viol, čelov in drugih lesenih godal je že stoletja stara tajnost mojstrov. Znano je le to, da uporabljajo za dna in obode instrumentov večinoma javorov leš iz Slpveni-je, za vrh (pokrov) je pa dobra tudi italijanska jelovina. En mojster izdela na leto 30 do 50 violin, pa je zadovoljen, če se mu jih posreči 10 do 12. Te so navadno že vnaprej naročene in prinesejo mojstru po 2500 dolarjev vsaka. Lire pri tej kupčiji skoraj ne pridejo v poštev. 2e sredi tridesetih let je Mussolinijev minister Farinacci sprožil misel o poživitvi umetnosti izdelovanja glasbenih instrumentov v Cremoni, vendar je do ustanovitve šole prišlo šele dolgo po vojni. Šolo vzdržuje država in obisk je brezplačen. Sedaj jo obiskuje kakih 100 u-čencev pod vodstvom desetih profesorjev. Ti ,so slabo plačani, zato imajo večinoma tudi svoje delavnice. Nekateri izme-d njih so pravi mojstri. Vse izdelke vajencev uničijo, boljše izdelke pomočnikov pa shrani šola v zaklenjenih vitrinah. Nihče ne ve, če ne bo katera teh violin nekoč izdelek kakega novega Stradivarija. ------o------ Renč v Euclidu Z aluminijastim opažem, 3 leta star renč s 3 velikimi spalnicami, posebno veliko kuhinjo z vgrajenim štedilnikom, pečico in pomilvakom posode, z jedilnico in dvema kopalnicama, ves podkleten, z razvedrilnico v kleti in garažo za 2 avta je naprodaj blizu E. 250 St., blizu avtobusov. Nov kolonijal v Euclidu Zidan in z aluminijem opažen, 3 velike spalnice, jedilnica, velika kuhinja, ves podkleten, priključena garaža za 2 avta — napravite nekaj dela in graditelj bo govoril o ceni. Blizu šol in busov. BANK REALTY 946-2400 (H) FOR RENT 1 or 2 bedroom apartment, furnished or unfurnished. Call for appointment 932-6786, St. Clair E. 61 St. area. (13) EUCLID, OHIO Five room bungalow, aluminum siding, new roof, gutters, new sidewalk, living room, dining room, kitchen with eating area. Bath, 2 bedrooms, knotty pine, 1 large dorm up, screened porch. Full basement, garage. — FIRST SHOWING — Owner by Appointment Upper 30. 531-0808 —12 V Euclidu naprodaj Popolnoma obnovljena, z aluminijem opažena hiša s tremi sjialnicami, kuhinjo povezano z jedilnico in dnevno sobo, posebnim straniščem in prho v kleti, z garažo in novim, velikim por-čem, je naprodaj za višjih trideset tisoč. Kličite 481rl523! (12) FOR RENT Apartment in new brick build- ipa -n) Car st Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL NICA NAGROBNIH SPOMENIK O \ m a«; na m '%. few Jfrjr i W ' ir-- iv %. u •. i ■■■ 'IA IGRIScU — Posnetek /ca: e .otroke .na Posebne vrste zabavišču v Spanish Lake Parku v St. Louisu. Slika je bila napravljena z lečo na "ribje oko”. SVETOVALEC — Walter Mon-dale, ki bo 20. januarja nastopil službo podpredsednika ’ECA, bo ■imel svoj urad v Beli hiši, kjer bo po lastn> izjavi J. Carterja eden njegovih glavnih svetovalcev. :.ng, on 2nd 3 large rooms, large modem kitchen, refrigerator, carpeted, air conditioned, free parking. Bus stop, 2 blocks to shopping center, basement. 2 entrances. No pets or children. $190 per month, on 19451 Euclid Ave. Fur appointment call from 3 to 6 pm, 481-3058 or 383-8225. (ID Nove in stare hiše, farn-.e, stavbišča Nudimo s polno postrežbo od prodaje prel o načrtov do zgraditve. Vse vrste prenov ir. dodatkov. F. M. Marinček Realty Builders & General Contractors 2019 Campus Drive South Euclid 381-6223 (13) Help Wanted Female HELP WANTED Licensed practical nurse. Full or part time. An equal opportunity employer. Apply. SLOVENE HOME FOR AGED 18621 Neff Rd. (12) Help Wanted Male or Female LINOTYPE OPERATOR Call 361-4088 Jim Help Wanted CUSTODIAL COUPLE For smtJKseiect Shaker apartment bhilding. Part time for humand. Refer- nces and high housekeeping standard. Two bedroom apartment, utility pin; salary. Cali Mrs. Floyd after 5 p.m. 991-9328. Zapisnikarica Ursula Bianisel Nadzorniki Mary Dolšak, Joseph Mrhar, L. Makuc Družabni odbor Mary Dolšak, Chrmn., Anna Žele, Akna Lazar Zastopniki federacije: L. Jartz, L. Dular, J. Krhar and L. Makuc. Zastopnik za SDD: Frank Koss Seje so vsak drugi četrtek v mesecu ob 2. popoldne v SDD na Waterloo Rd. Ob teh nežnih besedah je postala Klara še pozornejša. Oci so ji zažarele in usta so ji zaigrala. “Mislite, da smete vprašati mater, če je srečna ob svojem otroku?” ga je vprašala. “Oprostite, plemenitia gospa, ker sem premalo cenil vašo dobrosrčnost. Sedaj pa mi dovolite,” je Pavel še rekel in vstal, “da vas ne nadlegujem več. Zmerom bolj se noči, vaši milosti pa se je gotovo že zahotelo po miru. Dovolite, da vam želim lahko noč in da grem v svojo sobo. Brž ko se bo vaši milosti zjutraj zljubilo, bova začela z delom.” “Moja milost ne dovoljuje ničesar,” je odgovorila Klara in se živahno dvignila. “Za moj mir pa naj vaše blagorodje nikar preveč ne skrbi. Vašega voščila ne sprejmem, ker bi si morala celo v snu očitati, da sem slaba gospodinja, ki ne počasti ljubega gosta. Ostanite, plemeniti gospod, ostanite,” je nadaljevala Klara s prosečim glasom, “in ne odbijte mojega povabila v tej moji puščavniški kolibi! dolgi, žalostni dnevi, ki se utrinjajo kakor kaplja za kapljo? Ali poznate noči brez spanja, noči, ki se plazijo kakor črne pošasti mimo človeka? Vedno sem prikovana na isto mesto, brez obrambe sem, brez ščita, brez upanja, da bom. srečnejša. Tako životarjenje in samevanje je prav isto, kakor če bi bil živ človek zakopan v grobu.” Na vdovinem licu se je prikazala neizmerna, toda lepa žalost. Glas ji je drhtel kakor žalnica zapuščenega slavčka. Fant je bil zmefden. Z roko se je pogladil po čelu, kot bi iskal prave misli ali kakor bi spred oči odganjal meglo. “A vaše dete, plemenita gos pa?” se je Pavel ovedel. “Da, prav ste povedali,’ je Klara zopet oživela. “Moje dete mi je vsa. moja sreča, vsa radost, zlata vez, ki me še veže s tem svetom. Ljubim ga z vsem svojim srcem. Če svojo miljen-ko le pogledam, mi privro solze iz oči. Žalostna preteklost Samo otrok mi je življenje. Toda ali ima nedolžni otrok zaščit* KLUB UPOKOJENCEV HOLMES AVENUE Predsednik Joseph Ferra Podpredsednik Joško Jerkič Tajnica in blag. Mrs. Sophie Ma-gayna, 315 E. 284 St., Willowick, Ohio 44094, tel. 943-0645. zapisnikarica Frances Somrak, nadzornice: Christine Bolden, Mary Gornik, Mary Lavrich, zastopniki za Federacijo: Joseph Ferra, Mary Habat, Mary Marinko, Louis Legan in John Churney. Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Kajne, da ne boste?” je Kiara -nika? Naj mu bom mar jaz za- nagnila glavo in skozi lahen nasmeh pokazala bele zobe. “Vaša želja mi je ukaz!” se je Pavel dvorljivo poklonil, a čez čelo mu je šinila žalostna senca. čez čas je sluga na pozlačenem lestencu prižgal sveče in postavil na mizo dobre jedi ter kristalen vrč ognjenega ciprskega vina. Klara in njen gost sta sedla in pričela večerjati. “Na vaše zdravje, na vašo srečo, mladi vitez!” je dvignila Klara srebrno čašo v lepi roki. “Da bi bili slavni in srečni! To vam kliče glas, ki vpije v tej puščavi!” “Hvala za vašo zdravico in milost, plemenita gospa!” se je Pavel zmedeno zahvalil. “V puščavi, pravite? Rad bi vedel, kako bi vešča roka, ki je vse to tukaj tako lepo spravila v so glasje, kako bi ta roka ustvarila raj. “Sreča se ne meri z zlatom,” je vzdihnila vdova in si podprla glavo s svojo belo roko. “Vašo mlado življenje je kakor vihar, ki brezobzirno divja med svetom. A jaz! Ali veste, kaj so j ščitnica? Ženska? Ah!” je vzdihnila Klara, sklonila glavo in zastrmela predse. “Plemeniti gospod, pred menoj zija prepad.” Žena je umolknila, molčal je Pavel in zavladal je mir. Potlej so ob Klarinem naslanjaču za-grlikale grlice. “Toda!” je čudno vzkliknila gospa in. vrgla glavo nazaj. Oči so se ji zasvetlikale kot blisk in prameni las so ji švignili mirno belih ramen kakor kače. “čemu :ožim? Neumna sem! Mar sem vas zato poklicala, da1 bi vam kakor nuna prepevala bilje Kar je bilo, je mimo. Srce je grob in preživele žalosti naj mirno počivajo v njem! Bodočnost? Sieni smo, čemu bi jo iskali? In sedanja radost? Zlata muha je, ki se ob zori rodi, zvečier pa umre Treba jo je o pravem času ujeti. Kar pogum, gospod Pavel!” je vedro govorila Klara in. drobila rožhe lističe v Pavlovo čašo. “Pogum! Pijte za sedanjo radost zp srečno bodočnost in rože na; vam cvetu do konca!” (Dalje prihodnjič) Imenik raznih društev Upokojenski klubi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJEN CEV V EUCLIDU Castru preds: Krist Stekel Predsednik: Joseph Birk t. Podpreds. John Kausek 2. Podpreds: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat, 24101 Glenbrook Blvd. Euclid, Ohio 44117 Tel. 531-3134 Blagajnik: John Troha Zapisnikarica: Mary Bozich Nadzorni odbor: Mary Kobal, Anna Karun, Josephine Trunk Poročevalca: v slovenščini, Mary Bozich, v angleščini Al Sajovec Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 2. uri popoldne v SDD. na 20713 Recher Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnik Andrew Rezin Jr., 15701 Rock-»ide Rd., Maple Hts., O. 44137, tel: 662-9064, blag. Anna Perko, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Anton Stimetz, Mary Sham-rov, Antonette Ruth. Za Federacijo: Anton Perušek, Mary Shamrov, Lou Kastelec, Ann Perko, Andy Rezin. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob L uri popoldne, v naslednjih mesecih: januarja, marca, maja, julija, septembra in novembra SND, na 80 cesti; februarja, aprila, junija, avgusta, oktobra in decembra v SND v Maple Hts. 1898 19?6 Naznanilo in zahvala V veliki srčni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je končal zemsko potovanje in odšel v večno domovino naš nadvse ljubljeni soprog, oče, očim, stari in prastari oče, brat FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA Predsednik Al Sajevic. 1. podpredsednik Anton Perusek; 2. pod-pred. Josephine Zakrajšek; tajnik Walter Lampe; blagajnik Joseph Ferra; zapisnikar Louis Yartz, tel. 216—481-5102. Nadzorniki: Mary Marinko, Andy Mrak, Louis Legan. Za resolucijo Louis Yartz in Josie Zakrajšek. Seje se sklicujejo v slučaju potrebe. JOSEPH KAMBER Rojen je bil dne 10. marca 1808 v vasi Ruda v Dalmaciji in bil krščen v cerkvi sv. Martina. V Ameriko je prišel v Chicago leta 1914. Od tam se je preselil v Cleveland in je vodil skupno s svojo soprogo gostilno Silver Bar na st. Claim 33 let in 4 leta na Harvard. AMERIŠKI-SLOVENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO. Preds. Louis Arko, podpreds. Vincent Lautar podpredsed.; tajnica, blagajničarka Mrs. Jennie B. Nagel, 245 — 24th St. N.W. Barberton, Ohio 44203, tel. 745-9853; zapisnikar, Anton Okolish. nadzorni odbor: Josephine Platnar, Frances Žagar, Mary Šuštaršič. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! Bil je član Društva Cleveland št. 126 SNPJ. Bil je zelo priljubljen v vsej svoji okolici med prijatelji in znanci. pogrebne maše. Pridigo je imel župnik č. g. Edward Pevec. Lepo se zahvaljujemo organistu Martinu Košniku za spremljavo pogrebne maše z orglanjem in petjem. Samostojna društva SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZ^V V CLEVELANDU Starosta Janez Varšek, tajnica blagajničarka Meta Rihtar, 990 63 St., načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Meta Rihtar. Pavli Sršen. Telovadne ure vsak četrtek od 6. -10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu. Umrl je po daljšem bolehanju dne 22. novembra 1976 v Euclid General bolnišnici. Na mrtvaškem odru je bil položen v Zakrajškovem pogrebnem zavodu na St. Claim. Od tu je bil pogfreb dne 26. novembra 1976 v cerkev sv. Vida in potem na pokopališče Kalvarija. Najlepše se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so umrlega prišli v izrednem številu kropit v pogrebni zavod in se ga spomnili tudi v molitvah. Posebej se še zahvaljujemo msgr. Alojziju Bazniku za njegov obisk. BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsednik Frank Grk, podpredsednik Tony Umek, tajnik John Korošec, blagajnik Jos. Ferra, zapisnikarica Mary Božič, nadzorniki Stanley Grk, Tony Umek, Frank Milar, kuharici Josephine Kostan-šek, Anna Karim, natakarici Rose Zaubi, Mary Novak. Seje se vrše po dogovoru. Balina se vsak dan od 1. ure dalje, tudi ob nedeljah do 7. zvečer, članarina $1 na leto. Sprejema se novo članstva. Z vso hvaležnostjo se zahvaljujemo vsem, ki so mrtvaški oder tako lepo okrasili z bogatim cvetjem in venci ter umrlemu tako izkazali svoje spoštovanje. V veliki hvaležnosti prosimo Boga, da bi v svoji dobrotljivosti poplačal vsem, za njihovo veliko darežljivost za darove za maše in druge dobre namene. Z vso iskreno hvaležnostjo se zahvaljujemo duhovnikoma, župniku č. g. Edwardu Pevcu in č.g. Jožetu Simčiču za vse opravljene pogrebne molitve in somaševanje Prav prisrčno se zahvaljujemo nosilcem krste, vsem, ki so se udeležili pogrebne maše, prav tako, vsem, ki so se udeležili pogrebnega sprevoda in rajnkega spremili prav na pokopališče., posebno onim, ki so na pogreb prišli celo iz Kanade. Zelo žalujoči: JULIJA, rojena Kavčič soproga; ! Vdova po umrlem pastorku Francetu Penku HELEN z otroci: Hčer IRENA s svojim možem TOMOM PASALOCOVA in DEAN, por. HRBKA, DANA, FRANCIS, DABY, GELL, hčerkami: KARAN, por. HECHES, JULIJA in MARGI; JIMMY in SANDY; Pastorek JOHN PENKO z ženo Ann in otrokoma KAT.Y PETER — brat v Avstraliji, in vsi drugi sorodniki v Ameriki, in TOMY; , Kanadi in Avstraliji. Čutim se dolžna, da se posebej zahvalim, svojemu sinu Johnu njegovi ženi Ann, vnukinji Karen in vnuku Francisu, ki so tako skrbno meni bili ob strani v težkih dneh ter mi bili v vsem ŠTAJERSKI KLUB Predsednik Lojze Ferlinc, podpredsednik Tone Zgoznik, tajnica Slavica Turjanski, blagajničarka Kristina Srok, gospodar Ivan Novak, pomočnik Božidar Ratajc. Odborniki: Karl Gmnzej, Julka Ferkulj, Kazimir Kozinski, Milica Glavan, Mirko Glavan. Nadzorniki: Matija Kavaš, Štefan Maje, Rozika Jaklič. Razsodišče: Jože Felicijan, Avgust šepe-tavec, Nežka Vidervol. Kuharice Lojzka Feguš, Elza Zgpznik, Pepca Feguš. v pomoč. Cleveland, Ohio, 20. januarja 1977. Julija Kamber. mtmmi YYYr "f - MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Cleveland, Ohio Duhovpi vodja rev. Charles A. Wol bang C.M predsednica Marica Lav- PLESNA SKUPINA KRES: voditeljica Bernada Ovsenik; predsednica Ani Potočnik, 1075 E. 64 St., Cleveland, Ohio 44103, tel. 391-8184; podpredsednica Veronika Pek-lar, tajnica Metka Kmetič, blagaj- riša, podpredsednik Ing. Joseph 'nik, Frank Zalar, Jr., odborniki KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Louis Peterlin podpredsednica Josephine Zakrajšek Tajnik Anton Žakelj, 5516 Carry Ave. Tel.: 881-7931 Blagajnik, Andrew Kavcnik Zapisnikarica Cecilia Subel Nadzorni odbor: Victor Vokač, lenrue Vidmar, John Skrabec Veselični odbor: Frances Okorn, Anna Zalar. Gospodarski Odbor: Michael Vidmar Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2 uri popoldan, v spodnji dvo--ani SND, na St. Clair Ave. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsednik Walter Lampe Podpredsednik Louis Jartz Tajnik-blagajnik: Boris Kozel, 15316 Lucknow Ave., Cleve., O. 44110, tel. 531-6467. ZVEVA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser: pod predsedniki so vsi predsedniki kra jevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleve lana, O. 44103; blagajnik Ciril Prezelj, Toronto, Ont., Canada tiskovni referent O ti.,ar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo devinski referent prof, Janez Sever, Cleveland. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zboi dečkov in deklic pod vodstvon učitelja Rudija Kneza,. 679 E. 151 St. Cleveland, Ohio 44110, telefor 541-4256. Poslovodkinja ga. Marici-Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel.. 481-3768. Zelle, tajnik Matt Tekavec, zapisnikarica Mari Celestina, 4935 G!eaten, Rd., Cleveland, Ohio 44143, tel. 381-5298, blagajničarka Vida Švajger; 19501 Chardon Rd., Cleveland, Ohio 44117, tel. 481-2003; nadzorniki: Vida Švajger, Lojze Petelin in Štefan Marolt; odbornik: Rudi Knez, Frank Kuhel, Anica Knez, Agnes Leskovec, Mary štrancar, Ivica Tominec; namestnika Ivamea Pograjec in Vinko Rožman. Eddie Zalar, Peter Dragar, Barbie Peklar, Rozi Zorman, Bernada Ovsenik, 19208 Mohican,'Cleveland, Ohio 44119, tel 692-0512. 1890 1971 V BLAG SPOMIN ŠESTE OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE SOPROGE, DOBRE NEPOZABNE MAME IN STARE MAME SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Predsednik John J. Vidmar, podpredsednik Lou Kuhar, tajnica Jenny O’Donnell, telefon 692-1361 blagajnik Frank Cerar ml. DELNIŠKA SEJA V nedeljo, 6, februarja 1977 ob 2:00 popoldne se vrši REDNA DELNIŠKA SEJA Slovenskega doma na 15810 Holmes Ave. To obvestilo je smatrati uradno vsem društvom in posameznikom FRANK KONCILJA, tajnik TRETJI RED SV. FRANČIŠKA Duhovni vodja Rev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Mary Panian Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv Lovrenca v Newburghu. JOSEPHINE mmi ki je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 20. januarja 1971. Danes, na šesto obletnico Tvoje smrti, si iz vsega srca želimo: da bi slišali Tvoj glas, da bi videli Tvoj nasmeh, da bi bila Ti med nami, kot včasih, v nekdanjih srečnih dneh. Toda, Tebe draga, ni in vse prazno je pri nas. žalostni smo in zelo Te pogrešamo. Kako mrzlo je v teh zimskih dneh brez Tebe! Nikoli Te ne bomo pozabili. Vedno hodimo na Tvoj grob, da bi bili blizu Tebe. Cvetlice Ti prinašamo in ko odhajamo puščamo pri Tebi vso našo srčno ljubezen. Tebi, najdražji ženi, najboljši materi in, stari mamici! Ljubili Te bomo do konca naših dni! OB TRETJI OBLETNICI SMRTI MARIJE ZORENČ BELOKRANJSKI KLUB Predsednik Maks Traven, pod-1 DOLGOVI GA TEŽE — Župan FreasecmiK maKs iraven, P^New Yorka Abraham Beame predsednik Matija Golobič, tajnik | „ ,............... Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., |tm